Na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 15. člena Statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 37/99, 51/01, 44/03), je Občinski svet Občine Škocjan na 23. redni seji dne 27. 9. 2005 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota kulturne dediščine:
– Bučka – Šlojserjeva hiša (EŠD 17817).
Enota ima zaradi arheoloških, kulturnih, umetnostno-arhitekturnih zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen za območje Občine Škocjan, zato se razglaša za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Kulturni spomenik stoji na parcelnih št. 27/4, 577/6 – del in 3409/2 – del, k.o. Bučka.

Domačijo Bučka 4, danes po domače Šlojserjevo domačijo, je leta 1891 kupil Janez Komljanec, ki je prvotno hišo iz leta 1859 in hlev temeljito obnovil. Za njim je leta 1905 kmetijo prevzel njegov brat Anton, ki se je poleg kmetijstva ukvarjal tudi s kovaštvom. Leta 1932 je kmetijo prevzel Antonov sin Ludvik, ki je v hiši odprl gostilno in bil župan Občine Bučka do začetka 2. svetovne vojne, hkrati pa je nadaljeval tudi kovaško tradicijo. Leta 1936 je na domačiji postavil nov kozolec toplar, za potrebe znanega bučenskega živinskega sejma pa tudi živinsko tehtnico. Po 2. svetovni vojni so Komljančevi prenehali z gostinsko dejavnostjo in jim je hiša služila le za bivanje. Hiša je bila naseljena do devetdesetih let 20. stoletja.
Hiša predstavlja najbolj zanimivo in kvalitetno ohranjeno stavbo med domačijskimi stavbami. Zasnovana je kot vrhkletna iz kamna zgrajena stavba s historicistično fasado in z gankom na dvoriščni strani. Ima simetrično dvokapno streho, ki je krita s cementnim špičjakom. V njen bivalni del vodi kamnit portal z letnico 1859, ki je vgrajen v osi južne stranice. Notranjščina je večprostorna. V kletnem delu ima hiša vinsko in poljsko klet ter kovačnico. Njen vrhkletni bivalni del sestavljajo prostorna veža, »mala« in »velika« hiša, na vsaki strani po en »štibelc« ter predelana črna kuhinja z zidanim štedilnikom. V podstrešju ima hiša sobo. V hiši so ohranjene kovaške naprave in orodja ter ostala notranja bivalna oprema.

Vplivno območje spomenika obsega parcelne št. 27/4, 577/6 – del in 3409/2 – del, k.o. Bučka. Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– podrejanje vsake rabe in posegov okoli spomenika kvalitetnim pogledom na spomenik;
– prepoved zapiranja pogledov na spomenik z obzidavami, postavljanjem ograj, gradnjami vseh vrst objektov, postavljanje energetskih in komunikacijskih vodov, reklamnih in drugih panojev;
– prepoved zasajanja okolice spomenika z neavtohtonimi drevesnimi vrstami.

Meje območja kulturnega spomenika in vplivnega območja so vrisane na kopiji digitalnega katastrskega načrta v merilu 1:1000, ki je sestavni del strokovne podlage oziroma tega odloka.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje spomenika v njegovi prvotni obliki;
– vsi posegi morajo biti podrejeni ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti celote in širjenju muzejske in kulturne namembnosti;
– izvajanje znanstvene raziskave na stavbi s predhodnim dogovorom na pristojnem Zavodu;
– prepovedane so spremembe vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so vrednotene kot del spomenika, predvsem spremembe gabaritov in tlorisnih značilnosti.
Spomenik z varovanim območjem je namenjen:
– trajni ohranitvi kulturnih in zgodovinskih vrednot spomenika;
– predstavitvi bivalne kulture na ravni v tem delu Dolenjske;
– učno-demonstracijskemu delu;
– znanstveno-raziskovalnemu delu;
– kulturni dejavnosti v kraju.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto.

Na podlagi tega odloka pristojni organ občinske uprave v 30 dneh od uveljavitve odloka predlaga zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiško knjigo.
Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu spomenika na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine.
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni pogoji lahko omejujejo lastninsko pravico v obsegu, ki je nujen za varstvo spomenika.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja ustrezni Inšpektorat RS za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.