Na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02, 126/03) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradni list RS, št. 39/99) in strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica, z dne 26. 1. 2006 je Občinski svet Občine Divača na 32. redni seji dne 29. 6. 2006 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Senožeče – Hiši Senožeče 33 in 34 (EŠD 22746) – sinonim: Podvelb.
Enota ima zaradi kulturnih, etnoloških, arhitekturnih in zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Občino Divača. Zato jo razglašamo za etnološki in zgodovinski spomenik.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Ostanki nekdanjega trškega obzidja z zahodnimi vrati s kasnejšo stanovanjsko namembnostjo in domnevno lokacijo mitnice predstavljajo v povezavi z grajsko in trško arhitekturo ene redkih takih še ohranjenih na Slovenskem. Izjemni so zaradi svoje zgodovinske pričevalnosti, hkrati pa pričajo o načinu življenja v trgu na pomembni prehodni legi med osrednjo Slovenijo in obmorskimi kraji, ki je svoj položaj izkoriščal vse do zgraditve južne državne železnice 1849.

Spomenik stoji na parceli številka 159/2 in na delu parcele številka 159/1, k.o. Senožeče. Meja vplivnega območja spomenika obsega še parcele številka 160/1, 1446/4, 159/3, 159/4, 2663 in ostali del parcele 159/1, k.o. Senožeče in je vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:2880 in preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov hrani: Ministrstvo za kulturo, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Nova Gorica.

Za spomenik velja varstveni režim, ki prepoveduje:
– objekt poškodovati ali podreti,
– spreminjati tlorisno in višinsko zasnovo,
– spreminjati konstrukcijsko zasnovo in gradivo,
– spreminjati funkcionalno zasnovo in razporeditev dejavnosti v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru,
– spreminjati oblikovanost zunanjščine – arhitekturna členitev, strešine, kritino, napušče, zatrepe, stavbno pohištvo, gradiva, barvo, detajle ...,
– spreminjati odnos do drugih objektov na parceli in do sosednjih stavb,
– spreminjati ožjo okolico.
Izjemoma je možno ob izdanem kulturnovarstvenem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, na osnovi upoštevanja natančnejših kulturnovarstvenih pogojev oziroma konservatorskega programa, ki ga le-ta izda:
– na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele stavbe oziroma stavbne opreme v kvalitetnejše oziroma izvorno stanje. V tem smislu je potrebno korigirati neustrezno izvedene posege v preteklosti,
– izvajati znanstveno raziskovalna dela,
– spremeniti namembnost objekta, če ni možno zagotoviti prvotne funkcije in če s tem nista bistveno prizadeti materialna substanca in pričevalnost objekta,
– spremeniti oziroma dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta.
Za vplivno območje spomenika velja režim, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin.
Ob izdanem kulturnovarstvenem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, na osnovi upoštevanja natančnejših kulturnovarstvenih pogojev oziroma konservatorskega programa, ki ga le-ta izda, je možno izvajati:
– restavratorsko-konservatorske posege oziroma posege, ki omogočajo vzpostaviti prvotno stanje z upoštevanjem izvirne oblike in materialov.

Na podlagi tega odloka Občinska uprava Občine Divača v tridesetih dneh od uveljavitve odloka predlaga zaznambo nepremičnega kulturnega spomenika v zemljiški knjigi.
Občinska uprava Občine Divača mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu spomenika na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02, 126/03).
Odločba iz prvega odstavka tega člena določa pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost, zlasti časovne okvire, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za varstvo spomenika.
Varstveni režim opredeljen v odločbi iz prvega odstavka tega člena, lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.