Na podlagi 12., 17., 23., 24., 27., 29., 31., 33. in 34. člena, v povezavi s 190. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03), 16. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/99, 40/01 in 68/03) in programa priprave občinskega lokacijskega načrta B31 Povezovalka (Uradni list RS, št. 76/05) je Občinski svet Občine Kamnik na 35. seji dne 20. 9. 2006 sprejel

S tem odlokom se, v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Republike Slovenije in prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik, sprejme občinski lokacijski načrt za B31 Povezovalka (v nadaljnjem besedilu: občinski lokacijski načrt ali OLN).
Občinski lokacijski načrt je izdelalo podjetje POPULUS, Prostorski inženiring d.o.o., pod številko naloge 278/01/06, aprila 2006, na podlagi idejnih zasnov objektov in prometne ter komunalne in energetske infrastrukture.
Odlok določa merila in pogoje ter ukrepe za realizacijo odločitev sprejetih v spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planskih aktov Občine Kamnik.

Ta odlok določa: ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično in krajinsko oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in trajnostne rabe naravnih dobrin, varovanje kulturne dediščine, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem določb tega odloka.
Občinski lokacijski načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje tekstualni in grafični del.
Tekstualni del občinskega lokacijskega načrta:
a) Odlok o OLN
b) Obrazložitev OLN
c) Seznam parcel s podatki o lastništvu
d) Tehnični elementi za zakoličenje s koordinatami točk
Grafični del občinskega lokacijskega načrta:

1. Načrt namenske rabe prostora (Izsek iz dolgoročnega
plana Občine Kamnik)                                               M 1:5000
2. Pregledni situacijski načrt s prikazom podrobnejše
namenske rabe                                                      M 1:5000
3. Analiza stanja                                                  M 1:2000
4. Načrt umestitve načrtovane ureditve v prost.                       1:500
5. Zbirni načrt komunalnih vodov                                    M 1:500
6. Načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličenje in
faznost izvedbe                                                    M 1:1000
7. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji                  M 1:1000
8. Značilni prerezi ureditve                                        M 1:250

Priloge občinskega lokacijskega načrta:
1. Povzetek za javnost
2. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve z njihovimi povzetki
3. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora ter morebitna mnenja drugih strokovnih institucij s pojasnili glede njihovega upoštevanja oziroma kopijo dokazila o vložitvi zahteve za izdajo smernic in mnenj, če ta niso bila izdana.
4. Spis postopka priprave in sprejemanja lokacijskega načrta

Regulacijska linija (RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti.

OLN B31 Povezovalka obsega dele parcel: k.o. Podgorje: 1319/1, 1323/1, 1323/2, 1327/1, 1267, 1292/1, 1293/1, 1297, 1299/1, 1302, 1303, 935/2, 935/4, 936/3, 937/2, 1506/2, 1553/1, 1553/3, 1554/3, 1554/6, 1554/7, 1554/8, 1554/9, 1555/1, 421, 422/2, 422/3, 427/3, 860/4, 860/5, 860/8, 860/9, 860/10.

Potek nove povezovalne ceste je usklajen z namembnostjo prostora, določeno z dolgoročnim planom Občine Kamnik. Površine v območju lokacijskega načrta so namenjene ureditvi prometne infrastrukture južnega dela Bakovnika v funkciji tretje mestne povezovalke.

Trasa Povezovalke je določena z Družbenim planom Občine Kamnik in predstavlja novo dostopno cesto do Bakovnika ter obstoječega in predvidenega industrijskega območja. Priključki na obe cesti (Ljubljanska cesta in R1-225) so oblikovani tako, da se os Povezovalke priključuje pravokotno na obstoječi cesti. Lokacija priključka na Ljubljansko cesto je usklajena z mestom priključevanja Ulice Matije Blejca (štirikrako križišče), ki je izven območja obravnavanega lokacijskega načrta.
Niveleta novopredvidene ceste je usklajena z obstoječo niveleto Ljubljanske ceste in obvoznice, vmesni potek pa je določen z zahtevano višino premostitvenih objektov – mostov preko vodotokov in navezavo na obstoječe in predvideno industrijsko območje.
Minimalni uporabljeni trasirni elementi:
minimalni radij horizontalne krivine R(min) = 120m,
minimalna dolžina prehodnice l(min) = 40m,
maksimalni vzdolžni nagib = 3%.

Prečni prerez:
vozni pas                   2 x 3.50m     7.00 m
kolesarska steza            2 x 1.75m     3.50 m
hodnik za pešce             2 x 1.60m     3.20 m
skupaj                                   13.70 m
pas levih zavijalcev                      3.50 m

Voziščna konstrukcija:
Cesta:
4cm bitumenski beton BB11s
9cm bituminizirani drobljenec BD22
25cm tamponski drobljenec TD 32
30cm zmrzlinsko odporen kamniti material (posteljica)
Hodnik za pešce in kolesarska steza:
5cm bitumenski beton BB8
30cm tamponski drobljenec TD 32
Na stiku z voziščem se hodnik za pešce oziroma kolesarska steza zaključujeta z betonskim robnikom 15/25/100, položenim v podložni beton MB10. Vrh robnika je 12cm nad koto asfalta vozišča. Zunanji rob kolesarske steze in zunanji rob pločnika se zaključujeta z obrobo iz granitnih kock 10cm/10cm/10cm, položenimi v MB10.
Križišča in uvozi:
K1 – Ljubljanska cesta, Ulica Matije Blejca: Predvidena je izgradnja klasičnega štirikrakega križišča. Potreba po semaforizaciji se realizira v sklopu ureditve Ljubljanske ceste. Na Povezovalni cesti je predvidena vgradnja prometnega otoka, ki zagotavlja ustrezno kanaliziranje prometnih tokov in varnejše prehajanje priključne ceste za pešce in kolesarje.
K2 – križišče-industrijska cesta: križišče se razširja za pas levih zavijalcev z minimalnimi geometrijskimi elementi, saj je pričakovano število levih zavijalcev minimalno.
K3 – križišče-industrijska cesta B10: T-križišče z minimalnimi geometrijskimi elementi.
K4 – obvozna cesta mesta Kamnik (R1-225): določa se izgradnja krožnega križišča z zunanjim premerom 38m, priporočljiva širina krožnega vozišča je 7.0m, premer sredinskega otoka znaša 24m, vključno z 1m povoznega, tlakovanega dela.
R1 – prečkanje gozdnih rekreacijskih poti
R2 – obvozna rekreacijska pot; ločeno vodenje kolesarjev v območju krožnega križišča, peščeve površine se določajo le na kraku Povezovalke v smeri proti severu.

Nova trasa ceste prečka energetski kanal (Mlinščica), potok in reko Kamniško Bistrico. Na teh mestih se zgradi premostitvene objekte (P1, P2, P3). Gradnja premostitvenih objektov je načrtovana tako, da ne posega v pretočni profil vodotoka, da se ne povzročajo lokalne zožitve struge in brez vmesnih opornikov. Svetla odprtina premostitvenih objektov mora zagotavljati prevodnost 100-letnih visokih voda z varnostno višino minimalno 50 cm nad maksimalno koto gladine (Mlinščica) oziroma nad koto stoletne visoke vode (potok) ter 100 cm nad koto stoletne visoke vode (Kamniška Bistrica).
Zavarovanja brežin in dna strug v območju premostitvenih objektov morajo biti izvedena na sonaraven način z renaturacijo in z uporabo naravi in okolju prijaznih materialov.
Za potrebe gradnje povezovalne ceste se na območju gradnje odstrani pomožne objekte (ograje, zidove idr.)

Med gradnjo nove ceste, se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Osnovna izhodišča nove zasaditve so zagotovitev čim večje vizualne vključenosti posega v prostor ter ponovna vzpostavitev površin pod gradbiščem v kvalitetno zelenico s poudarkom na oblikovanju ceste kot mestne vpadnice. Obvodno vegetacijo se mora ohranjati v največji možni meri ter po posegu poškodovane površine renaturirati.

Izdelava projektne dokumentacije in gradnja komunalnih naprav mora potekati istočasno in medsebojno usklajeno, z upoštevanjem potrebnih odmikov med posameznimi omrežji (vzporedni poteki, križanja …).
Vsa omrežja se izvedejo podzemno.
Odstopanja od določil OLN so dovoljena v primeru ustreznejših tehničnih rešitev, ugotovljenih naknadno zaradi detajlnejših podatkov na terenu, vendar izključno v območju OLN.
Pred pričetkom del se mora obstoječe vode zakoličiti in jih po potrebi ustrezno zaščititi.
Za posege na parcele v času gradnje, ki niso v lasti investitorja, se mora pridobiti služnosti lastnikov parcel.

Na območju lokacijskega načrta B 31 Povezovalka poteka obstoječe vodovodno omrežje PVC DN 225 vzporedno z obvoznico, v pločniku Ljubljanske ceste pa salonitni vodovod S DN 100. Določa se prestavitev vodovodnega omrežja PVC DN 225 izven cestišča, za vodovodno omrežje S DN 100 pa je predvidena obnova.
Z OLN se določa nova povezava vodovodnega sistema med Ljubljansko cesto in Obvoznico.

Določa se prestavitev obstoječe kanalizacije od Ljubljanske ceste do izvoza k elektrarni vključno z RW -razbremenilnikom visokih voda.
Dostop do obstoječega objekta RW in izliva v industrijski kanal mora biti zaradi rednih vzdrževalnih del neoviran za komunalna vozila. Premostitveni objekt, ki bo zgrajen na industrijskem kanalu ne sme ovirati oziroma ogrožati kolektor.

Padavinske vode se morajo ponikati. V kolikor ponikanje ni možno zaradi neprimerne strukture tal na mestu jaška, je potrebno padavinske vode speljati v vodotok, vendar ne v Mlinščico, temveč v Kamniško Bistrico, pri čemer je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom.
Meteorna voda z vozišča povezovalne ceste odteka v požiralnike z vtokom pod robnikom in z mrežo v meteorni kanal. Predvideno je odvodnjavanje planuma temeljnih tal. V drenažnem jarku se v podložni beton vgradi plastična drenažna cev DN100 z iztoki v meteorni kanal. Nad drenažno cevjo je potrebno obvezno vgraditi filtrski sloj enozrnatega peska v debelini minimalno 50cm.

Preko obravnavanega območja potekajo obstoječi VN in NN vodi. Obstoječe elektroenergetske vode je potrebno zaščititi med predvideno gradnjo ceste.

Obstoječe nizkotlačno plinovodno omrežje ob Ljubljanski cesti, ki bo prizadeto z gradnjo križišča, je potrebno v skladu s smernicami mnenjedajalca glede na poseg ustrezno zaščiti.

Telekomunikacijsko omrežje je na mestu posega območju prizadeto. Sedaj je izvedeno zemeljsko. TK omrežje je potrebno glede na poseg ustrezno zaščititi.
Znotraj območja OLN ne potekajo kabelske povezave kabelsko komunikacijskega sistema Kamnik. Ob načrtovanju nove povezovalne ceste, se določa nov potek kabelske kanalizacije za KKS za potrebe napajanja objektov ob povezovalni cesti.

V sklopu OLN je določena dograditev obstoječega omrežja z novim odjemnim mestom.
Celotno območje se mora opremiti s tipskimi enotnimi drogovi in svetilkami, ki jih določita upravljalec in projektant glede na obstoječe omrežje.

Vplivno območje posegov, opredeljenih z OLN je prikazano na karti 7.
Vpliv predvidenega posega izboljšuje prometno razbremenitev Ljubljanske ceste ter centra Kamnika. Obenem cesta s kolesarsko in peš potjo predstavlja povezavo rekreacijska območja ob Kamniški Bistrici s stanovanjskimi območji na Bakovniku.
Z izgradnjo infrastrukture se omogoča nadaljnja komunalna opremljenost širšega območja.

Izvajanje ureditve ceste mora potekati s čim manjšimi posegi v relief in tla, z vzpostavitvijo začasnih dovoznih poti po obstoječih infrastrukturnih površinah, s prilagajanjem nasipov konfiguraciji terena, s sprotnim utrjevanjem brežin in ureditvijo odvodnjavanja ter s smotrno uporabo izkopanega nenosilnega materiala.
Gradbišče mora biti omejeno na območje občinskega lokacijskega načrta. Vodenje gradbišča, mora biti v skladu s tehničnimi predpisi.

Vodno zemljišče Kamniške Bistrice obsega osnovno strugo, vključno z bregom, do izrazite reliefne spremembe, priobalno zemljišče pa sega 15m od meje vodnega zemljišča (pas 15m je z zakonom določen za vodotoke 1. reda, med katere je uvrščena Kamniška Bistrica).
Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko: ogrožali stabilnost vodnih ali priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano: odlagati in pretovarjati navarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
Del območja se nahaja na vodovarstvenem območju zajetij pitne vode – režim 3, zato se morajo pri načrtovanju in izvedbi dosledno upoštevati predmetni odlok ter Pravilnik o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, in dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja.
Za čas gradnje se morajo predvideti vsi potrebni varnostni ukrepi in taka organizacija gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda ali podtalnice, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotok.
Zagotoviti je potrebno, da se po končani gradnji odstranijo vsi za potrebe gradnje postavljeni provizoriji in odstranijo vsi ostanki začasnih deponij. Zagotoviti se mora potrebno ustrezno krajinsko in protierozijsko ureditev vseh prizadetih površin.
Glede odvajanja odpadne padavinske vode se morajo upoštevati določbe Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) in Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 in 50/04).

Zaradi poudarjene rekreacijske funkcije se mora na širšem območju OLN ohraniti obstoječe poti (za pešce in kolesarje) oziroma se jih nadomesti z novimi.
Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94, 95/04) in Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 26/93).
Štore ter odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala. Upoštevati se mora Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 92/2000).
Po končani gradnji se mora sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Sanacija novonastalega gozdnega roba na meji območja urejanja z lokacijskim načrtom se izvede s sajenjem avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst.

Na območju Občine Kamnik, ki ga obravnava OLN B31 Povezovalka je predlagana naravna vrednota:
Kamniška Bistrica – srednji tok.
Ob vodotoku se ohranja zeleni pas z obrežno vegetacijo, ki se jo odstrani v najmanjšem možnem obsegu le na mestu obeh prečkanj ceste, čez Kamniško Bistrico in čez Mlinščico.
Kolikor se bo Kamniška Bistrica na mestu premostitve urejala, morajo biti te ureditve čimbolj sonaravne (s kamnometom brez vidnega betona in razgibane, ne pa toge, ne betonske, niti z opornimi zidovi).
Po končanih deli se obrežje Kamniške Bistrice na mestu premostitve zasadi z avtohtonim drevjem (drevesa: vrba, jelša, jesen, topol).

V območju občinskega lokacijskega načrta se morajo upoštevati določila Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05)
Vodenje gradbišča mora biti v skladu s tehničnimi predpisi. Med uporabo ocenjena raven emisije hrupa pri viru ne sme presegati maksimalne dopustne ravni hrupa.

Med gradnjo mora izvajalec upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka: zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; preprečevanje prašenja odkritih delov trase in gradbišča: vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.

Na obravnavanem območju ni objektov in območij kulturne dediščine.

Za varstvo pred požarom se mora s prostorskimi, gradbenimi in tehničnimi ukrepi potrebno zagotoviti:
– pogoje za varen umik Ijudi, živali in premoženja,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču),
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Gradbišče mora biti omejeno na območje občinskega lokacijskega načrta. Vodenje gradbišča mora biti v skladu s tehničnimi predpisi.

Poleg splošnih pogojev morata investitor in izvajalec upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov opravita na tak način, da sta čim manj moteča ter tako, da se ohranijo ali celo izboljšajo gradbeno tehnične in prometno varnostne ter okoljevarstvene razmere.
Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:
– izdelati načrt ureditve gradbišča,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do poslabšanja prometnih razmer na obstoječem cestnem omrežju,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode se mora takoj obnoviti v primeru poškodb pri gradnji,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi; v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe,
– za čas gradnje upoštevati, da se na vseh območjih dovolijo imisije hrupa tako, da v dnevnem času niso prekoračene kritične ravni hrupa predpisane za posamezna območja varovanja pred hrupom.
Investitor in izvajalec morata poleg urbanistično arhitektonskih pogojev upoštevati vsa navodila in pogoje posameznih nosilcev urejanja prostora, ki so sestavni del tega prostorskega akta.
Vsak investitor mora pred gradbenim posegom pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo objektov in naprav na podlagi tega lokacijskega načrta in projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj.

Prostorska ureditev po tem načrtu se izvaja v eni sami fazi.

Pri realizaciji občinskega lokacijskega načrta so dopustni premiki tras in zakoličba komunalnih naprav in prometnih ureditev ter premostitvenih objektov od prikazanih v primeru naknadno ugotovljenih ustreznejših tehničnih rešitev v sklopu Projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, vendar izključno znotraj območja lokacijskega načrta.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

OLN v primeru skladnosti s strategijo prostorskega razvoja občine in prostorskim redom občine velja najdalj deset let od uveljavitve prostorskega reda občine. Če občinski svet ob sprejemu prostorskega reda občine ugotovi njegovo izvedenost oziroma neskladnost, ga v celoti ali deloma razveljavi.

Prenehanje OLN določajo takrat veljavna zakonska določila.

Občinski lokacijski načrt je stalno na vpogled na Občini Kamnik, Oddelek za okolje in prostor.

Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati z dnem objave.