Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/04) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 25. seji, dne 9. 2. 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Šentvid pri Stični III/1, III/2 in III/3, ki obsega:

– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Šentvid pri Stični III/1, III/2 in III/3 (Uradni list RS, št. 1/01),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Šentvid pri Stični III/1, III/2 in III/3 (Uradni vestnik Občine Ivančna gorica, št. 6/01, 2/02 in Uradni list RS, št. 92/05)

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Šentvid pri Stični – III/1, III/2 in III/3 (v nadaljevanju: PUP Šentvid), ki jih je izdelal Projektivni atelje – Prostor, Ljubljana pod številko 1142/99 v juniju 2000, z zadnjo dopolnitvijo in uskladitvijo v februarju 2005, ki jih je izdelala Struktura, delavnica forme in vsebine.

PUP Šentvid so izdelani v skladu z usmeritvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/98, 6/98, 7/99 in 3/00) in vsebujejo:
1. tekstualni del:
– besedilo odloka,
– obrazložitev odloka,
– pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij,
2. grafični del:
– izsek iz dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica na PKN v merilu 1:5000,
– prikaz meril in pogojev znotraj območij urejanja na združeni karti TTN + PKN v M 1:2500,
– prikaz naravovarstvenih smernic za spremembe in dopolniteve prostorsko ureditvenih pogojev je podrobno prikazana v digitalnem zapisu in dopolnilnem, posebnem grafičnem izpisu, ki je tudi sestavni del Odloka,
– grafični prikaz enot kulturne dediščine je prikazan v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ivančna Gorica (ZVKDS, OE Ljubljana 2001), ki je sestavni del Odloka.

PUP Šentvid določajo merila in pogoje za:
– vrste posegov v prostor,
– oblikovanje posegov v prostor,
– določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
– prometno urejanje,
– komunalno in energetsko urejanje ter urejanje sistemov zvez,
– varovanje okolja,
– merila in pogoji za varovanje kulturne dediščine,
– merila in pogoji za varovanje naravnih vrednot.

Projekti za gradbeno dovoljenje naj v vodilni mapi vsebujejo utemeljitve posega iz določil tega odloka, ki veljajo za predmetni prostor in predmetno vrsto posega.
Merila in pogoji odloka morajo biti upoštevani na vseh nivojih in v kontekstih, ki posamezni poseg tangirajo – npr. po ureditvenih enotah, njihovih tipoloških delitvah, vrstah posegov, vrstah okolij (vas, mesto, krajina …) ipd.
Pomožni objekti po tem odloku so enostavni objekti po Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih… (Uradni list RS, št. 114/03 oziroma Uradni list RS, št. 130/04 in kasnejši popravki oziroma dopolnitve – v nadaljevanju Pravilnik).
Interpretacija posameznih izrazov, ki so uporabljeni v tem odloku (npr. gradbena parcela…), razen spodaj opredeljenih, je po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 in kasnejših popravkov oziroma dopolnitev).
 
Gradbena linija
V območjih, kjer so v grafičnem delu opredeljene gradbene linije je lahko osnovni kubus glavne stavbe umeščen le tako, da leži s celotno glavno fasado na gradbeni liniji. V območju med gradbeno linijo in javnim prostorom stavb ali njihovih delov ni dovoljeno graditi, v kolikor v tem odloku niso v posameznih delih izrecno dovoljeni. Projekti za gradbeno dovoljenje, ki obravnavajo izgradnjo javne infrastrukture za širše območje več stanovanjskih hiš, naj obsegajo tudi natančnejšo določitev gradbene linije – prenos iz merila 1:5000 v Odloku, v geodetski posnetek 1:500.
 
Dopolnilna gradnja
je novogradnja objekta ali naprave v strnjeno zazidanem območju naselja na stavbnem zemljišču, na katerem je mogoče zgraditi le posamičen objekt.
 
Osnovni kubus stavbe
je pretežni del stavbe znotraj oboda osnovnih zunanjih zidov, brez izzidkov in nadstreškov, načeloma osnovne pravokotne oblike.
 
Počitniški objekti
po tem odloku so objekti, zgrajeni v območjih predvidenih za gradnjo počitniških objektov.
 
Samine
so osamljene stare ali novejše legalno zgrajene stanovanjske hiše, kmetije, mlini, žage, kakor tudi nove kmetije izven strnjene poselitve naselij. Ponavadi samino sestavljajo gospodarski objekti in praviloma ena stanovanjska hiša, locirani okoli manipulativnega dvorišča. Sklop običajno obkroža sadovnjak.

PUP Šentvid določajo merila in pogoje za posege v prostor v ureditvenih območjih naselij s krajevnimi imeni:
III/1 – Šentvid:
– Šentvid pri Stični,
– Petrušnja vas,
– Velike in Male Češnjice,
– Šentpavel na Dolenjskem,
– Pristavlja vas,
– Veliki in Mali Kal,
– Radohova vas,
– Grm,
– Selo pri Radohovi vasi,
– Zaboršt pri Šentvidu,
– Glogovica,
– Griže,
– Vrhpolje pri Šentvidu,
– Artiža vas,
– Velike Pece,
III/2 – Dob:
– Dob pri Šentvidu,
– Podboršt,
– Breg pri Dobu,
– Škoflje,
– Boga vas,
– Pokojnica,
– Sela pri Dobu,
– Hrastov Dol,
– Male Pece,
– Rdeči Kal,
– Sad,
– Trnovica,
– Lučarjev Kal,
III/3 – Temenica:
– Temenica,
– Šentjurje,
– Bratnice,
– Breg pri Temenici,
– Bukovica,
– Čagošče,
– Dolenja vas pri Temenici,
– Praproče pri Temenici,
– Pungert,
– Velike Dole pri Temenici,
– Pusti javor,
– Radanja vas,
– Sobrače,
– Sela pri Sobračah,
– Vrh pri Sobračah,
ter za območja:
– razpršene gradnje,
– najboljših in drugih kmetijskih zemljišč,
– gozdnih zemljišč.

Osnovna načela za urejanja naselij so:
– varovanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč,
– ohranjanje krajinskih značilnosti,
– varovanje rezervatov komunalne infrastrukture in zajetij pitne vode,
– pozidava prostih površin znotraj meja strnjenega naselja,
– skladnost oblikovanja novogradenj s kvalitetno regionalno arhitekturo,
– prednostno izvajanje rekonstrukcij in revitalizacij obstoječih objektov,
– varovanje kulturne dediščine,
– varovanje naravnih vrednot.

Skupna merila in pogoji veljajo za vsa ureditvena območja naselij, razen če v posebnih merilih in pogojih ni določeno drugače.
Za urejevalne enote, ki v oznaki v grafičnem delu odloka vsebujejo tudi katero od črk E; V, K, W, D veljajo poleg splošnih in posebnih določil tudi splošna določila za urejevalno enoto, ki so v tem odloku navedena pod posamezno predmetno črkovno oznako urejevalne enote.
Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno urejevalno enoto eventualno opredeljeni v 26., 31. in 34. členu so pravno nadrejeni ostalim, splošnim merilom in pogojem v tem odloku.

V območjih namenjenih poselitvi so dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnja, dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih objektov, nadzidava in prizidava obstoječih stanovanjskih objektov,
– gradnja objektov osnovne preskrbe,
– gradnja objektov storitvene dejavnosti,
– gradnja objektov za potrebe zdravstva, kulture ter šolstva in otroškega varstva,
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev,
– gradnja objektov za drobno gospodarstvo (razen v vaseh, če skupna površina presega 500 m2),
– gradnja gospodarskih objektov in hlevov (razen v vaseh, če skupna površina presega 1000 m2),
– gradnja počitniških objektov v območjih za počitniške hiše,
– postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš in kmetij,
– postavitev turističnih oznak in spominskih obeležij,
– postavitev začasnih objektov za prireditve,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela ter nujne funkcionalne dopolnitve,
– spremembe namembnosti v obstoječih objektih, kolikor ne povzročajo motenj v okolju, velikost funkcionalnega zemljišča pa ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost,
– urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi,
– gradnja komunalnih objektov in naprav ter objektov in naprav za promet in zveze,
– gradnja objektov za šport in rekreacijo,
– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe, zaščite in reševanja,
– gradnja objektov za potrebe verskih dejavnosti.

Na površinah, ki so z dolgoročnim in srednjeročnim planom Občine Ivančna Gorica določene kot območje razpršene gradnje (VIII. kategorija), se izjemoma dovolijo:
– postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš in kmetij,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela ter nujne funkcionalne dopolnitve.
Navedeni posegi se dovolijo le, kadar gre za funkcionalne dopolnitve ali zgostitve območij. Pogoj za vse posege je, da so bili obstoječi objekti zgrajeni z ustreznim upravnim dovoljenjem.
Sprememba namembnosti počitniških objektov v stanovanjske ni možna.
Izjemoma je v sklopu površin VIII. kategorije možna storitvena ali obrtna dejavnost, pri čemer je potrebno ohraniti ali ponovno vzpostaviti poselitveno identiteto samine. Poseg ne sme predstavljati bistvenega tveganja za onesnaževanje okolja.
Objekti, ki so jih lastniki legalizirali po merilih in pogojih sanacijskega PUP, se nadalje urejajo v skladu z dopustnimi merili in pogoji za območje, na katerem se nahajajo.
Za te objekte je ne glede na lego in vrsto namembnosti, dopustno tekoče vzdrževanje in izvedba nujne funkcionalne dopolnitve.

Posegi na območjih kmetijskih zemljišč morajo ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo:
– naravne in antropogene elemente prostora (kulturne terase, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpiranja terena in ograjevanje prostora),
– morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, strukturo vegetacije, strukturo vodotokov),
– značilne krajinske in mikroambientalne poglede,
– ekološko pestrost in ravnovesje prostora.
Osnova za posege na območjih kmetijskih zemljišč izven območij urejanja je krajinska ocena posega, za gospodarske dejavnosti pa dodatno ocena vplivov na okolje.

Kmetijska zemljišča so namenjena pridelovalnim dejavnostim v kmetijstvu. Ob tem imajo prednost oblike sonaravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranja in razvija identiteto krajine. Površine se urejajo v skladu z veljavno zakonodajo s tega področja.
Na najboljših kmetijskih zemljiščih so poleg primarne rabe dovoljeni posegi pod posebnimi pogoji:
– na gradbeni parceli z upravnimi dovoljeni zgrajenega objekta se lahko gradijo novogradnje oziroma nadomestne gradnje objektov, ki ne povečujejo obremenitve okolja in so združljive z obstoječo z upravnimi dovoljenji potrjeno dejavnostjo. Dopustna je gradnja objektov, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji kot so hlevi, silosi, strojne lope...,
– rekonstrukcije obstoječih objektov, če so zgrajeni z ustreznim dovoljenjem ter rušitve, vzdrževalna dela in dozidave ali tehnične dopolnitve za opravljanje legalnih dejavnosti na gradbeni parceli legalno zgrajenega objekta,
– gradnja nadzemnih in podzemnih komunalnih ter drugih infrastrukturnih objektov in naprav ter poljskih poti. Globina polaganja posameznih vodov mora biti takšna, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po končanih delih se mora zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje,
– gradnja enostavnih objektov, ki so na tovrstni namenski rabi dopuščeni brez gradbenega dovoljenja v skladu s Pravilnikom o objektih 130/04,
– nujne funkcionalne dopolnitve obstoječih kmetij s predhodno pridobljenim mnenjem pristojne kmetijske svetovalne službe iz katerega izhaja, da je tak object nujno potreben za obratovanje kmetije,
– agromelioracije, skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih,
– terasiranje – ureditev teras za trajne nasade, gojenje vrtnin. Ureditev se dopušča le na površinah z naklonom terena večjim od 20%,
– namakanje in izsuševanje skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih,
– sanacije površinskih kopov mineralnih surovin; dokumentacija mora vsebovati študijo izrabe surovine, idejno zasnovo sanacije, strokovne osnove za projekt končnega stanja in krajinsko oceno posega v skladu z Zakonom o rudarstvu. Do izvedbe sanacije odprtega kopa mineralne surovine se dopušča zavarovanje območij legalnih in nelegalnih kopov zaradi preprečevanja nesreče in sicer z postavitvijo označitev – tabel z opozorili in transparentno ograjo višine do dopustne višine ograje kot enostavnega objekta za preprečitev dostopa do nevarnega robu območja kopa. Ograja se mora po ustrezni sanaciji nevarnega robu kopa odstraniti na stroške z zakonom določenega dolžnega izvajalca sanacije,
– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim vplivom voda, vzdrževanje vodnogospodarskih objektov,
– vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti, ribogojnice,
– čiščenje strug potokov po usmeritvah pristojne vodne uprave,
– postavitev naprav za potrebe študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov itd.),
– gradnja objektov za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami- gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe na v planskem aktu določenih območjih izključne rabe za obrambo, raba območja v skladu z zahtevami obrambe – možna izključna raba,
– ureditev površin za vrtičkarstvo, na za to določenih lokacijah – postavitev enostavnih objektov v skladu s posebnimi merili in utrditev notranjih dostopov do vrtičkov.

Pri gradnji objektov na kmetijskih zemljiščih je potrebno humus odgrniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih površin.

Na območjih gozdnih površin je poleg primarne rabe prostora dovoljena:
– postavitev objektov in naprav namenjenih za gozdarsko dejavnost,
– gradnja nadomestnih objektov,
– rekonstrukcija in adaptacija obstoječih objektov, rušitve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela ter nujne funkcionalne dopolnitve,
– postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak,
– sanacija opuščenih kopov na podlagi sanacijskega načrta oziroma ureditvenega načrta,
– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred vodami na podlagi ureditvenega načrta,
– vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti,
– postavitev naprav za potrebe študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov...),
– čiščenje strug vodotokov po usmeritvah pristojne vodne uprave,
– gradnja čistilnih naprav,
– gradnja komunalnih naprav in objektov, gozdnih cest in ostalih transportnih poti,
– postavitev obor, lovskih prež in krmišč, ob pogoju soglasja lovskega društva, ki ima revir na območju gradnje.
Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine in zagotoviti ohranjanje:
– ekološkega ravnovesja,
– značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru,
– značilnosti obstoječega gozdnega roba.
Poseganje v območja gozdov in gozdnega prostora je dopustno, kadar ni v nasprotju s splošnimi načeli varstva okolja in naravnih vrednot, z določili zakona o gozdovih in kadar ne ovira opravljanja osnovne dejavnosti – gozdarstva ali drugih dejavnosti.
Poseganje v gozd in gozdni prostor je dopustno, kadar je to v skladu z opredelitvami iz dolgoročnega občinskega plana, z določili zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93) ter z veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti gozdnogospodarskih enot, ki pokrivajo področje.
Za posege v gozd in gozdni prostor je potrebno dovoljenje za poseg v prostor, skladno s predpisi o urejanju prostora, k dovoljenju pa je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. Poseganje v gozd in gozdni prostor je dopustno pod določenimi pogoji, ki jih Zavod za gozdove Slovenije opredeli v soglasju k lokaciji in h gradnji.
V varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom so posegi dovoljeni le izjemoma; vse morebitne posege in ravnanje z gozdom je potrebno uskladiti z določili in varstvenimi režimi iz odlokov o razglasitvi teh gozdov.
Ravnanje z gozdovi v območjih, ki so objekt ali del objekta naravne ali kulturne dediščine, je potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za naravno in kulturno dediščino.

Začasni objekti
Poleg meril, navedenih v Pravilniku veljajo še naslednja določila:
Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, je dovoljeno postaviti na prometno dostopnem zemljišču, kjer je možno organizirati parkirne površine.
Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje oziroma na greznico.
Začasni objekti, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spominska obeležja morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.

Prometne površine
V rezervatih cest in varovalnih pasovih obstoječih cest ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih so dovoljena samo vzdrževalna dela.
V varovalnem pasu ceste je znotraj zazidljivih površin dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov le s soglasjem upravljalca ceste.
V območju avtocest je izvedba vseh dodatnih ukrepov v zvezi z varovanjem okolja zaradi obratovanja avtoceste, vključno z zaščito pred prekomernim hrupom je opredeljena kot obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev širitve zazidalnih območij.

Vodne površine
Vsi vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki in njihova poplavna območja predstavljajo posebne naravne pojave in so predmet varovanja. Za posege v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje in soglasja organa, ki je pristojen za vodno gospodarstvo.
Zaradi izredno zahtevnih hidrološko-hidravličnih razmer na zakraselem območju (območja požiralnikov na Dobu pri Šentvidu in Šentvidu pri Stični) zaradi ohranjanja dosedanjih poplavnih površin in suhih strug ni dovoljena nikakršna pozidava, nasipavanje terena ali postavljanje začasnih objektov.
V območju 10 m levo in desno od struge Šentpavelščice prav tako niso dovoljeni nobeni posegi stalnega ali začasnega značaja. Prepovedano je poseganje v območja požiralnikov (Krulčeva, Gačjikova, Grabovčeva in Mežnarjeva jama pri Dobu pri Šentvidu ter en požiralnik pri Šentvidu pri Stični), enako pa tudi v območju manjših požiralnikov ali tistih, ki bi se zaradi kraškega značaja območja pokazali šele čez čas. Ob vodotokih je dopustna izvedba ribnikov, če se s posegom strinjajo mejaši in ob predložitvi vseh potrebnih soglasij.
Posegi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega na vodah 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča, so prepovedani, razen v primerih navedenih v 37. členu Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02). Kot mejo vodnega zemljišča je šteti zgornji rob brežine vodotoka.

Pri posegih na naravnih prvinah prostora je potrebno varovati in upoštevati:
– krajinske prvine območja in značilno podobo krajine,
– značilne poglede (silhueta posameznih objektov in panoramski razgledi),
– naravni relief (različni nivoji preraščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma z opornimi zidovi, ki morajo biti intenzivno ozelenjeni),
– varovane robove naselij,
– sestavo stavbnih mas.
Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni materiali in avtohtone rastlinske vrste.

V območju brez izrazito enotne gradbene linije pri obstoječih objektih in brez enotnega zazidalnega sistema, mora biti odmik novogradnje:
– vsaj 5,0 m od roba utrjenega cestišča, odstopanja mora pripravljavec PGD posebej argumentirati,
– vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje in redna raba objekta, kadar ne gre za vrstno gradnjo,
– vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot določa svetlobno tehnična ocena.
Vsak projekt za gradbeno dovoljenje mora vsebovati tudi ureditve zunanjih površin: ureditev parkiranja, prometa, zelenih površin, eventualnih ograj in drugih prvin, ki vplivajo na urbanistični značaj gradbene parcele.

Oblikovanje stavbne mase
Pri posegih v prostor je potrebno zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja ter se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam po naslednjih elementih:
– višinskih gabaritih in gradbeni črti,
– naklonu streh in smeri slemen,
– razmerju fasad in njihovi orientaciji,
– merilu in razporeditvi fasadnih elementov,
– barvi in teksturi streh in fasad.
Območja urejanja za individualno stanovanjsko gradnjo s spremljajočimi dejavnostmi in za družbene dejavnosti, ki mejijo na območja gozdnih površin, je potrebno načrtovati tako, da ostane obstoječi gozdni rob ohranjen. Pri načrtovanju lokacij novih objektov je potrebno upoštevati oddaljenost objektov od gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja.

Pri določanju višine objektov je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka tako, da novi objekti višinsko ne izstopajo. Podkletitev objektov je dopustna, v kolikor to dopuščajo danosti terena in so upoštevani drugi omejitveni pogoji glede višine objektov od kote pritličja dalje. Pri višini objektov, ki jih določajo pogoji oblikovanja po posameznih ureditvenih enotah, se v primeru, da je etažnost objekta nižja, kot jo dopušča maksimalno dovoljena velikost, višino kolenčnega zidu določi v PGD.
Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom, nad sestavljenim tlorisom pa so dopustne tudi večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Cerkve, kapelice in znamenja imajo lahko drugačen naklon strehe od predpisanega. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice in je lahko zaključeno s čopom. Napušči morajo biti izdelani z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča).
Odpiranje strešnih odprtin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (5°). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta, strešine frčad pa ne smejo presegati višine osnovne strehe.
Pomožni objekti morajo biti skladni z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega objekta ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Naklon strehe prizidka mora biti enak naklonu strehe osnovnega objekta. Število pomožnih objektov je opredeljeno po Pravilniku, razen pri vikendih. Od parcelne meje morajo biti odmaknjeni vsaj 3,0 m ali pa postavljeni na njo, s pisnim soglasjem mejaša. Isto velja za odmike med stavbami pri novozgrajenih in pomožnih objektih- odmik med objekti naj bo vsaj 3,0 m ali pa naj se stikajo, če je pridobljeno pisno soglasje mejaša.
Vetrolov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin.
Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.
Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja.
Odjemno mesto za odpadke naj bo urejeno v sklopu ograje pri vhodu na dvorišče.
Ograjevanje zemljišč zunaj naselij ni dopustno, razen za potrebe kmetijstva in varstva voda.

Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta, tako da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso (nakloni strešin in kritina morajo biti enaki). Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov ločeno od novih, ni dopustno.

Gradbeni materiali
Strehe morajo biti krite s kritino sive ali opečne barve. Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki. Pločevinasta kritina je dopustna le na cerkvah, kapelicah in znamenjih. Prosojna barvasta kritina ni dopustna.
Fasade so ometane v značilni barvi kvalitetne vaške arhitekture. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitev s steklaki niso dopustne v območjih vaških jeder, oziroma neposredno ob avtohtonih objektih.
Vrtne ute morajo biti lesene, barva zaščitnih sredstev za les mora biti enaka kot na sosednjih objektih, streha je lahko šotorasta.

Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.

Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Obrežno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati.

Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtekanja visokih voda in hudournikov. Golosek na gozdnih površinah je prepovedan.
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je potrebno ohranjati ali na novo vzpostaviti (nasaditi):
– pasove vegetacije in posamezna drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo,
– gozdni rob.

Vse peskokope in manjše kope je potrebno sanirati v skladu s sanacijskim načrtom. Izkoriščanje mineralnih surovin je možno samo na podlagi:
– potrditve zalog in perspektivnosti ležišč,
– presoje vplivov na okolje,
– ocene možnosti sanacije,
– sprejetega ureditvenega načrta,
– pridobljene koncesije za upravljanje z naravnimi viri.
Posebni pogoji in merila
 
UE III/3-1
Do sprejetja OPR novih stavb ni dovoljeno graditi ter spreminjati zunanjosti obstoječih stavb.
 
UE III/3-2
Do sprejetja LN novih ali nadomestnih stavb ni dovoljeno graditi. Prav tako ni dovoljeno povečevati kubusov obstoječih. Dovoljeni so le posegi, ki ohranjajo prostorske in investicijske pogoje realizacije LN.

Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je treba zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. Na strmejših naklonih, kjer naravna zavarovanja ne zadostujejo, je treba za zavarovanje uporabljati elemente, ki omogočajo zasaditev rastlin.
Betonski oporni zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali ozelenjeni.

Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.

Turistične oznake, napisi, reklame
Turistične oznake, napisi in reklame morajo biti locirani tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom objekta. Na objektih naravne in kulturne dediščine reklame niso dovoljene.
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,2 m nad pločnikom.

Merila in pogoji so določeni po ureditvenih enotah, ki so razvrščene v pet tipoloških skupin:
E – enodružinska zazidava,
V – vas in vaško jedro,
K – kmetije,
W – počitniška zazidava,
D – delavnice in proizvodne hale.
Za razpršeno gradnjo veljajo enake določbe za oblikovanje kot za ureditvene enote.
Enodružinska zazidava – E

V ureditveni enoti E – enodružinska zazidava veljajo naslednja pravila za oblikovanje:
stanovanjski objekti
– tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,4,
– višinski gabarit: max. P+1+M, kolenčni zid ne sme biti višji od 60 cm,
– streha: simetrična dvokapnica naklon 35–40°.
objekti za centralne dejavnosti
– tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,5,
– višinski gabarit: max. P+1+M, kolenčni zid ne sme biti višji od 30 cm,
– streha: simetrična dvokapnica naklon 35–40°,
– dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi za funkcionalno ovirane ljudi.
prostostoječi pomožni objekti
– tlorisni gabarit: podolgovat,
– streha: simetrična dvokapnica naklon 35–42°.
Aktivne kmetije v ureditveni enoti, ki so takšne bile na dan uveljavitve tega odloka, se lahko urejajo v skladu z merili oblikovanja, ki veljajo za ureditveno enoto kmetije-K v 36. členu odloka.
Poleg bivanja so dovoljene tudi storitvene in obrtne dejavnosti:
– ki jih je mogoče organizirati v velikosti in formi stanovanjske stavbne strukture predmetne soseske;
– ki ne vežejo nase večjega motornega ali tovornega prometa, razen za občasno dostavo z vozili do 5 t;
– ko se na gradbeni enoti ohranja vsaj eno aktivno stanovanje;
– ki ne povzročajo dodatnih emisij v zrak, vodo in tla ter ne presegajo mejnih vrednosti hrupa,
– ki so predpisane za stanovanjska okolja;
– zelenih površin naj bo najmanj 30%.
Posebni pogoji in merila
 
UE III/1-E1
Slemena streh so lahko orientirana le v smeri plastnic Jokovega hriba. Sicer veljajo ostala merila urejanja UE za stanovanjsko gradnjo v 31. členu odloka.
 
UE III/1-E2
Stanovanjske hiše so lahko visoke največ P+M, s kolenčnim zidom največ 1,0 m. Kota pritličja ne sme biti višja od kote obstoječe javne ceste v liniji prečne osi hiše.

Tipološko razlikujemo gručasto vas in vas v vrsti.
Gručasta vas
Potrebno je ohranjati:
– gručasto zasnovo naselja, ki jo določajo posamezne zaključene kmetije povezane v celoto,
– značilno podobo vaškega robu in vzpostaviti ekološko ravnovesje na prehodu iz pozidanih v odprte kmetijske površine,
– odprte prehode med kmetijami in prehode iz naselja v krajino,
– drobnejšo zazidavo ter merilo in velikost kmečkih objektov v sklopu obstoječih gručasto oblikovanih kmečkih dvorišč.
Vas v vrsti
Potrebno je ohranjati:
– značilnosti eno ali dvostranske obzidave vaške ceste,
– gradbeno linijo objektov postavljenih pravokotno na vaško cesto,
– razporeditev kmečkega doma (kmečki dom – gospodarska poslopja – pomožni objekti),
– obstoječo ulično fasado tako v merilu kot v materialih,
– zeleni rob naselja.

Vaško jedro
Vaško jedro predstavlja jedro naselja in ga delimo v tri tipe:
– jedro z značajem vaškega trga z znamenjem na križišču poti,
– jedro, ki ga oblikuje cerkveni objekt,
– jedro, ki ga tvori cerkev in posamezni obstoječi objekti večjega merila s centralno funkcijo.
Dovoljeni so naslednji posegi:
– nujna vzdrževalna dela,
– nadomestna gradnja,
– revitalizacija jedra je možna v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem, pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine,
– dopolnitev z javnimi programi (manjše trgovine in lokali v obstoječih objektih, nadomestnih gradnjah in novogradnjah).
Postavljanje kioskov in prodajnih polic ni dopustno.
Pri vseh posegih v vaško jedro je potrebno upoštevati kvalitetno in že izoblikovano arhitekturo ter gradbene linije obodne zazidave. Posegi, ki spreminjajo zunanjost objekta so dopustni le takrat, kadar gre za oblikovno izboljšavo ali poenotenje zunanjega videza.

V ureditveni enoti V – vas je potrebno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture:
Stanovanjski objekti
– tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,4,
– višinski gabarit:
– max. P+1+M, pritličje pri vhodu max. 20 cm nad terenom, kolenčni zid ne sme biti višji od 30 cm ali
– VP+M, kjer kot pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok max. 100 cm,
– streha: simetrična dvokapnica naklon 38–42°.
Objekti za centralne dejavnosti
– tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,5,
– max. P+1+M, pritličje pri vhodu max. 20 cm nad terenom, kolenčni zid ne sme biti višji od 30 cm ali
– VP+M, kjer kot pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok max. 100 cm,
– streha: simetrična dvokapnica naklon 38–42°,
– dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi za funkcionalno ovirane ljudi.
Gospodarska poslopja, obrtne delavnice, prostostoječi pomožni objekti
– tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,5,
– streha: simetrična dvokapnica naklon 38–42°.
Proizvodni in gospodarski objekti morajo biti praviloma postavljeni ob gospodarsko dvorišče, stanovanjski objekt pa ob ulico, oziroma cesto. V pritličju stanovanjskih objektov se dovolijo poslovne dejavnosti.
V primeru večjega obsega novih programov je le te treba razdeliti v večje število manjših objektov ali pa v ta namen na robu naselja izoblikovati nova območja za izgradnjo objektov večjih dimenzij, ki so od starega dela naselja ločeni z zelenim pasom ter kompozicijsko usklajeni s celotno podobo naselja.
Obstoječo pozidavo predimenzioniranih in arhitektonsko neprilagojenih objektov postavljenih na sredo parcele je potrebno ustrezno sanirati z zasaditvijo zelenega tampona visokodebelnih dreves. Novo pozidavo je potrebno zgoščati v kompaktnejši vzorec.
 
Posebni pogoji in merila
V- Hrastov dol
Stavbe so lahko le pritlične in z izkoriščeno mansardo, brez kolenčnega zidu. Višine slemen novih stavb ne smejo presegati interpolacijske linije slemen najvišjih stavb na S in J strani;
– opredelitev meje med območjem urejanja pod oznako V (vas in vaško jedro) in območja pod oznako E (enodružinske hiše).
 
III/3-1
Prostor je lahko namenjen le javnim programom. Obstoječi stavbi gasilnega doma ni dovoljeno spreminjati geometrije strehe in širine ter višine stavbe – lahko se širi le vzdolžno v gabaritih gradbenih linij obstoječih vzdolžnih fasad.
 
III/3-2
Do sprejetja OPR novih stavb ni dovoljeno graditi ter spreminjati zunanjosti obstoječih stavb.
 
III/3-3
Dovoljena je le gradnja individualnih stanovanjskih hiš in pripadajoče infrastukture v skladu naslednjimi merili:
– širina osnovnih stavbnih kubusov stanovanjskih hiš je lahko le 8,5 m; osnovni kubus naj se vsaj z eno točko dotika gradbene linije, usmerjen pa naj bo v skladu z v grafičnem delu opredeljeno zazidalno smerjo;
– minimalna dolžina osnovnega kubusa stavbe je lahko 12,5 m, maksimalna pa je omejena z odmikom od sosednjih parcel;
– stavbe so lahko visoke do K+P+M, s tem, da je kolenčni zid 0,6 m; pri zahodnem nizu naj bodo uvozi/glavni vhodi v višini kote pritličja, na vzhodnem nizu pa v koti klet, pri skrajno severni hiši pa naj bo vhod v koti pritličja (v vseh treh slednjih primerih je dovoljeno odstopanje od višine +-0,20 m);
– streha osnovnega kubusa stavbe je lahko le simetrična dvokapna streha z naklonom 45 stopinj in kritino opečnordeče barve, s profilacijo lokalno tipičnega zareznika;
– pri vsaki gradbeni enoti je možno graditi pomožni kubus v max. širini 3,0 m od fasade osnovnega kubusa stavbe; pomožni kubus ima streho lahko oblikovano le kot ravno streho, je lahko le pritličen, zgornji rob strehe pa mora biti od kapi strehe osnovnega kubusa nižji vsaj za en meter;
– gradbeno dovoljenje za gradnjo posamezne stanovanjske hiše mora biti usklajeno s predhodnim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, ki opredeljuje izgradnjo javnega prostora in javne infrastrukure ter vseh komunalnih priključkov posameznih gradbenih parcel na celotni UE; izvod takšnega gradbenega dovoljenja mora biti priložen vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo na posamezni gradbeni parceli,
– obstoječi objekt na zemljišču na par št. 537 k.o. Male Dole naj se legalizira pod naslednjimi pogoji:
– ohranitev obstoječe višine in geometrije strehe;
– možnost podaljšanja vzdolžnega osnovnega stavbnega kubusa v razmerju stranic 1:2;
– namembnost je lahko bivanje.

Pomožni objekti, razen kozolcev in čebelnjakov, morajo biti postavljeni v neposredni bližini kmetij, tako da skupaj z osnovnimi objekti tvorijo zaključeno gručo poslopij.

Kmetija se oblikuje okoli gospodarskega dvorišča, preko katerega so zagotovljeni glavni vhodi v gospodarske objekte.
Stanovanjski objekti
– tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,4,
– višinski gabarit: max. P+M oziroma VP+M, kjer kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm,
– streha: simetrična dvokapnica naklon 38–42°.
Gospodarska poslopja
– tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,5,
– streha: simetrična dvokapnica naklon 38–42°.
Nadomestne hiše in gospodarska poslopja se gradijo na lokacijah starih, arhitektonsko kvalitetnih objektov v podobnem ali enakem razmerju stranic in v skladu z 20. členom tega odloka.
PGD mora vsebovati organizacijsko shemo bodoče ureditve celotne kmetije, z vključitvijo novega, nadomestnega ali prenovljenega objekta.
Dopustna je gradnja objektov za storitvene in obrtne dejavnosti.
Ob graditvah objektov v okviru osamelih kmetij je potrebno spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture, način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih delov v skupine in nove posege kultivirati z zasaditivjo avtohtonih oziroma sadnih drevesnih vrst v krajinsko značilnem vzorcu. Pri potrebni graditvi objektov večjih dimenzij je potrebno le-te ozeleniti in kompozicijsko uskladiti z obstoječo krajinsko sliko.

Pogoji oblikovanja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,4,
– višinski gabarit: max. P+M, kjer je pritličje pri vhodu max. 30 cm nad terenom, kolenčni zid ne sme biti višji od 60 cm,
– streha: simetrična dvokapnica naklon 38–45°.
Počitniški objekti so lahko tlorisne površine do 60 m2. V primeru, da se v območju namenjenem gradnji počitniških objektov nahaja kmetijsko gospodarstvo, stanovanjski objekt ali drugi legalno zgrajeni objekti, se za take objekte smiselno upoštevajo določila 9. člena tega odloka.
Rekonstrukcije ali spremembe namembnosti starih kmečkih hiš in gospodarskih poslopij v počitniške objekte je investitor dolžan izvršiti tako, da objekt obdrži osnovne gabarite in kritino, razpored in velikost oken, ohrani pa tudi obdelavo in barvo fasade.
Avtohtono vegetacijo je potrebno ohraniti v čim večji meri.
Gradnja novih in obnova starih zidanic je dovoljena v vinogradniškem območju, če investitor izkaže, da je lastnik najmanj 1200 m2 zemljišča, od tega minimalno 900 m2 zasajene vinogradniške površine. Za dokazilo o lastništvu in velikosti zemljišča se šteje izpisek iz zemljiške knjige, dopolnjen s podatki geodetske uprave glede velikosti zemljišča.
Zidanice se lahko grade v razmerju tlorisnih dimenzij 2:3, s tem, da je maksimalna dovoljena tlorisna velikost 7x5 m, nad kletjo pa je dovoljena nadzidava v višini 1,5 metra (kolenčni zid) za ureditev bivalnih prostorov. Streha nmora biti pravilna dvokapnica z naklonom strešin 38–45 stopinj.
Počitniški objekti so lahko tlorisne površine do 60 m2. Poleg tega se lahko zgradijo tudi pomožni kubusi (npr. prizidki) po Pravilniku, vendar pod naslednjimi pogoji:
– z vsaj eno stranico se morajo v celotni dolžini stikati z osnovnim kubusom počitniškega objekta;
– naklon strehe in kritina sta lahko le ista kot pri strehi osnovnega kubusa počitniškega objekta ali pa imajo oblikovano ravno streho; pomožni kubus ob vzdolžni fasadi ima lahko le vzdolžno orientirano streho, na čelih pa je lahko streha le prečna ali pa kot podaljšek strehe osnovnega kubusa na isti višinski koti;
– široki so lahko največ 3,0 m merjeno od stične fasade z osnovnim kubusom.
Poleg ene počitniške stavbe se lahko gradi le en samostojen pomožni objekt po Pravilniku. Od drugih vrst objektov se lahko po Pravilniku gradijo le še ograje, škarpe, v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom, greznica, usklajena z merili Pravilnika ter individualni rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto. Pri umestitvi slednjega v prostor je potrebno upoštevati, poleg predpisanih varnostnih kriterijev, tudi naslednje pogoje:
– znotraj naselij, kolikor niso v celoti vkopane, se oblikujejo v skladu z merili umeščanja pomožnih stavb;
– izven naselij, na zunanjih mejah naselij, v območjih varovanja naravne in kulturne dediščine, na vinogradniški GE na nagnjenih terenih z nagibom nad 10% (merjeno na nasprotnih mejah) naj bodo vsaj s treh strani (v tlorisni projekciji) v celotni višini vkopani v zemljo;
– umeščajo se lahko le na GE, na katerih se predmetno gorivo uporablja;
– v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom;
– greznica, po 8. členu Pravilnika.

Ob graditvi novih objektov je treba spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture in način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih objektov v skupine. Okolico novih objektov je potrebno zasaditi z avtohtonimi drevesnimi vrstami.
Pri graditvi objektov večjih dimenzij je potrebno le-te postaviti v novo gručo, ki jo je treba ozeleniti in kompozicijsko uskladiti z obstoječo krajinsko sliko. Večji gabariti objektov, ki so posledica tehnologije proizvodnje, je potrebno preveriti za vsak primer posebej in ugotoviti upravičenost umestitve v prostor.
Pogoji oblikovanja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min. 1:1,5,
– višinski gabarit: pritličje,
– streha: simetrična dvokapnica naklon 38–42°.

Velikost gradbenih parcel (stavbno zemljišče + funkcionalno zemljišče) se določi z PGD. Pri tem je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, trase komunalnih vodov in druge omejitve glede rabe zemljišč,
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje),
– sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje),
– proste površine,
– intervencijske poti.

Prometnice z dokončanim potekom in že izvedenimi ureditvami imajo varovalni pas. Varovalni pas po tem odloku obsega zemljišče, ki je namenjeno motornemu, kolesarskemu in peš prometu ter objektom mirujočega prometa vzdolž cestišč in drugim prostorom, določenim s projektno dokumentacijo, kot so urgentne in intervencijske poti. Posegi v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi in je zanje potrebno pridobiti soglasje upravljalca ceste.

Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo to področje.
Odmik novozgrajenega objekta mora slediti gradbenim linijam v prostoru- mejam do katerih lahko segajo objekti v smeri proti javnemu prostoru, cesti ali javni poti. Ureditve na gradbenih parcelah, ki so predvsem internega značaja (škarpe, ograje, tlaki, zelenice in drugi objekti za potrebe gradbene parcele) se lahko gradijo le do gradbene meje. V prehodnem obdobju, do sprejetja PRO je investitor dolžen pridobiti predhodno mnenje in tudi soglasje pooblaščenega upravljavca predmetnega javnega prostora. V kolikor regulacijska linija in/ali gradbena meja določeni se opredeli s spodaj navedenimi odmiki od roba cestnega telesa oziroma funkcionalne prometne površine (robnika oziroma roba asfalta oziroma vozišča pri makadamskih poteh):
– pri regionalni cesti regulacijska linija 8,0 m; gradbena meja 3,0 m;
– pri lokalni cesti regulacijska linija 4,0 m; gradbena meja 2,0 m;
– pri javni poti regulacijska linija 3,0 m in gradbena meja 2,0 m.

Dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena varnost v prometu.
Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališče. Vsaka parcela mora imeti urejen dovoz za motorna vozila neposredno na javno komunikacijo, če pa to ni mogoče, je potrebno zagotoviti najprimernejši dostop preko sosednjih zemljišč.
Pri vseh objektih morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine na zemljišču uporabnika.
Za celotno območje tega PUP-a velja, da je potrebno na gradbenih parcelah zagotoviti ustrezno število parkirnih mest po veljavnem pravilniku s tega področja.
Število potrebnih parkirnih mest za druge dejavnosti se določa za vsak poseg posebej in sicer v skladu z normativi, ki veljajo za dejavnost, ki se bo opravljala v objektu.

Pri rekonstrukcijah cest je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte tako, da se pri tem dostopnost do objektov ne poslabša.
Trase prometnice se morajo prilagajati obstoječemu reliefu. Med gradnjo je potrebno v največji možni meri ohranjati obstoječe krajinske prvine ob trasi ceste (gozdni rob, živice, posamezna drevesa).
Izogibati se je potrebno prekomernim izravnavam terena in prekomernemu odstranjevanju vegetacije. Za sanacije je potrebno uporabljati avtohtono vegetacijo in povzemati za prostor značilno razporeditev vegetacijskih prvin.
Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih, na ravnih delih so mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.

Gradnja objektov v koridorjih obstoječih ali predvidenih 20 kV in 110 kV daljnovodov ni možna.
Za napajanje večjih kompleksov pozidav in območij, ki so napajana z neustrezno električno energijo bo potrebno zgraditi transformatorske postaje s priključnimi 20 kV vodi in nizkonapetostnimi priključki. Pri posameznih objekti, ki so zelo oddaljeni od transformatorske postaje, pa je dovoljeno napajanje z agregatom.

Nadzemni komunalni in energetski objekti morajo biti postavljeni nevpadljivo, kjer je to mogoče. Nadzemni objekti morajo biti arhitekturno oblikovani in prilagojeni sosednjim objektom. Postavitev nadzemnih in podzemnih vodov, ki posegajo na kulturno dediščino je izjemoma možna v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine. Pod istimi pogoji so dovoljeni posegi v območju naravne dediščine- v skladu z naravovarstvenimi pogoji in naravovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo naravne dediščine.

Na območjih, kjer pitne vode primanjkuje, je potrebno urediti kapnice, ki bi služile tudi za napajanje živine in rezervno požarno vodo.
Kanalizacija zaselkov in naselij naj bo urejena s septičnimi jamami (nepretočne, vodotesne, troprekatne greznice).
Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na komunalno in energetsko infrastrukturo, poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti med seboj usklajeni.
 
Kanalizacijsko omrežje
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, ki je vezano na čistilno napravo. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti grajena vodotesna kanalizacija. Kolikor javna kanalizacija ni zgrajena, je možno sanitarne in tehnološke vode zadrževati v greznicah, ki jih prazni in vsebino na ustrezno opremljeno deponijo razvaža pooblaščena organizacija. Pri tem je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov in navodila za gradnjo gnojišč in greznic.
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je potrebno speljati preko lovilcev olj in maščob v kanalizacijsko omrežje ali ponikalnico. Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je potrebno speljati v ponikalnico oziroma odprte jarke. Vse garaže morajo biti opremljene z lovilcem olj in maščob.
 
Vodovodno omrežje
Predvidene vodovode je praviloma potrebno graditi ob obstoječih in predvidenih cestah. Do izgradnje vodovodnega omrežja je možna začasna vodo oskrba iz kapnic.
Električno omrežje
Posege v varovalnih pasovih daljnovodov je možno izvajati le s soglasjem upravljalca električnega omrežja.
Javna razsvetljava
Ob glavnih prometnicah je treba zgraditi javno razsvetljavo, ki bo zagotavljala minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto prometa.
Kabelsko razdelilni sistem
Za sprejem televizijskih in radijskih signalov prek satelita in distribucijo signala se dopušča gradnja razdelilno kabelskega omrežja.

Posegi v prostor so dopustni le, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja, to je varovanje okolja pred prekomernimi nivoji hrupa, elemente naravne osvetlitve in osončenja bivalnih prostorov. Obstoječe objekte in dejavnosti, ki teh meril ne dosegajo, je potrebno sanirati.
Varstvo zraka
Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da se upoštevajo elementi varovanja okolja pred prekomernimi emisijami onesnaževanja zraka ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je to določeno s predpisi in drugimi pravnimi akti s področja varstva okolja. Pri tem se upošteva roža vetrov.
Varstvo pred hrupom
Objekti obstoječih in predvidenih obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani tako, da se emisije ne širijo neposredno v smeri stanovanjskih območij.
Varstvo voda in vodnih virov
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati določila veljavnega odloka o varstvu virov pitne vode na območju Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/97). Pri vsakem poseganju v prostor se upošteva zakonodaja s tega področja.
V skladu z 86. členom Zakona o vodah, ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02) so na poplavnem območju prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko potoka, v primeru, da gre za objekte javne prometne infrastrukture (mostovi, propusti na javnih cestah).
Lokalna skupnost po 92. členu ZV-1 skrbi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda v ureditvenih območjih naselij, kar zajema zlasti ukrepe za zmanjševanje odtoka padavinskih voda in urbanih površin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.
Varstvo tal in odstranjevanje odpadkov
Saniranje odlagališč odpadkov se izvede po navodilih pristojnih inšpekcijskih služb.
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke oziroma podtalnico. V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni samo posegi, ki prekomerno ne onesnažujejo zraka, površinske in podtalne vode.
Divja odlagališča je potrebno sanirati z izgradnjo vodotesnih betonskih smetiščnih jam, oziroma odvozom vseh odpadkov na ustrezno deponijo.
Varstvo pred požarom
Urgentne poti morajo biti speljane v skladu s predpisi. Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, zagotovljena mora biti zadostna količina vode.
V naseljih, kjer vodovodno omrežje ne zagotavlja zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti požarne bazene ali zagotoviti dostop do površinskih vodotokov, ob pogojih požarne inšpekcije. Pri vseh obstoječih in novih objektih, je obvezno upoštevati veljavno zakonodajo s področja varstva pred požarom.

Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati določila veljavnih odlokov o razglasitvi naravne in kulturne dediščine v Občini Ivančna Gorica.
Posegi na območja, kjer veljajo pogoji varstva naravne in kulturne dediščine, je možno izvajati samo pod pogoji in v skladu s smernicami pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
 
Ohranjanje narave
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za plansko celoto IV-Šentvid pri Stični III/1, III/2, III/3 (ZRSVN, OE Ljubljana, januar 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Ivančna Gorica.
 
Zavarovana območja:
Zaboršt pri Šentvidu – lipi pri Grajžarju (evid. št. 3584)
Praproče pri Temenici (evid. št. 7941)
Glogovica – lipa pri Pečku (evid. št. 7945)
 
Naravne vrednote:
Zaboršt pri Šentvidu – lipi pri Grajžarju (evid. št. 3584)
Pod Steno (evid. št. 3599)
Temenica – povirni del (evid. št. 3699)
Dob pri Šentvidu – ponori Šentpavelščice (evid. št. 7654)
Loka pri Pristavlji vasi – plitvi kras (evid. št. 7674)
Praproče pri Temenici – vrbi (evid. št. 7941)
Glogovica – lipa pri Pečku (evid. št. 7945)
Dob – Glogovica – gozdni otok (evid. št. 7946)
Šentvid pri Stični- gozdni otok (evid. št. 7947)
Male Pece-dobrava (evid. št. 7948)
Bukovica (evid. št. 8016)
Bratnica (evid. št. 8018)
Varstvo kulturne dediščine
Sestavni del odloka je evidentirana kulturna dediščina, ki je navedena v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ivančna Gorica (ZVKDS, OE Ljubljana 2001). Vse enote kulturne dediščine so razvidne tudi iz grafičnega dela PUP.
Pred vsakim posegom v objekt ali območje kulturne dediščine je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Enako je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine tudi pred načrtovanjem gradenj in prostorskih ureditev, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične kulturne dediščine.
Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Šentvid pri Stični III/1, III/2 in III/3 (Uradni list RS, št. 1/01, 92/05, Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 6/01, 2/02, 3/03) ter Odlok o pomožnih objektih, napravah in posegih v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/97, 7/99, 3/01). Do izdelave predvidenih prostorsko izvedbenih načrtov veljajo določila tega odloka.

Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled v prostorih Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, Ivančna Gorica in na Upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.