Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02 ter odločitve ustavnega sodišča, Uradni list RS, št. 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 68/98, 59/99, 70/00, 194/00, 100/00, 28/01, 16/02, 108/03, 77/04), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), 3. in 17. člena Zakona o prekrških ZP1 UPB2 (Uradni list RS, št. 55/05), 2. in 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 60/02) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradni list RS, št. 39/99 in 77/06) je Občinski svet Občine Divača na 9. redni seji dne 25. 10. 2007 sprejel
O D L O K
o urejanju, varstvu in vzdrževanju javnih zelenih površin ter otroških igrišč na območju Občine Divača
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Predmet odloka)
(1) Ta odlok določa urejanje, varovanje in vzdrževanje javnih zelenih površin ter javnih otroških igrišč v ureditvenih območjih naselij v lasti Občine Divača s ciljem, da se ohrani njihova ekološka, sociološka, estetska, vzgojno-izobraževalna in naravovarstvena zasnova.
(2) Občina Divača lahko posamezne zelene površine izven ureditvenih območij naselij zaščiti s posebnim odlokom.
2. člen
(Način izvajanja odloka)
(1) Urejanje, varstvo in vzdrževanje javnih zelenih površin ter otroških igrišč v ureditvenih območjih naselij v lasti Občine Divača je obvezna gospodarska javna služba (v nadaljnjem besedilu: javna služba). Izvajanje javne službe zagotavlja Občina Divača v skladu z Odlokom o gospodarskih javnih službah s podelitvijo koncesije pravni osebi zasebnega prava ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije in izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti (v nadaljevanju: izvajalec javne službe).
(2) Druge zelene površine v lasti pravnih in fizičnih oseb urejajo, varujejo in vzdržujejo lastniki oziroma uporabniki površin.
II. RAZVRSTITEV ZELENIH POVRŠIN
3. člen
(Vrste zelenih površin)
Zelene površine v ureditvenih območjih naselij so:
1. javne zelene površine v lasti ali v upravljanju Občine Divača, ki so pod enakimi pogoji namenjene vsem uporabnikom,
2. druge zelene površine v lasti pravnih in fizičnih oseb in niso pod enakimi pogoji namenjene vsem uporabnikom (v nadaljevanju: zasebne zelene površine).
4. člen
(Javne zelene površine in zasebne zelene površine)
(1) Javne zelene površine so po tem odloku hortikulturno urejene javne površine in površine okoli javnih objektov, predvsem pa:
1. javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice, sprehajališča in pešpoti na javnih zelenih površinah,
2. zelene površine ob javnih cestah in poteh, vodnih tokovih, športnih igriščih in otroških igriščih,
3. zelene površine ob spomeniških, zgodovinskih ter posameznih turističnih objektih v javni lasti, če je njihovo urejanje v pristojnosti Občine Divača,
4. zelene površine okoli javnih zaklonišč,
5. zelene površine v stanovanjskih naseljih,
6. zelene površine na pokopališču, če je njihovo urejanje v pristojnosti Občine Divača,ali pristojne krajevne skupnosti,
7. okrasni nasadi na javnih zelenih površinah ob javnih objektih, šolah, zdravstvenih ambulantah, zavodih, avtobusnih postajah, železniških postajah,
8. varovalni in zaščitni nasadi, posamezna okrasna drevesa ali skupine dreves, ki bistveno vplivajo na podobo krajine na celotnem območju Občine Divača,
9. zelene in rekreacijske površine določene s posebnimi predpisi Občine Divača,
10. vse druge zelene površine, ki so s prostorskimi dokumenti ali drugimi akti pristojnega državnega organa oziroma organa Občine Divača opredeljene kot javne zelene površine.
(2) Za javne zelene površine se po tem odloku štejejo tudi javna otroška igrišča, urejena na javnih površinah.
(3) Vsi predmeti, naprave in infrastrukturni objekti, ki so na javnih zelenih površinah in so namenjeni urejanju, vzdrževanju in varstvu ter rabi zelenih površin, so del javnih zelenih površin.
(4) Javne zelene površine so določene v katastru javnih zelenih površin v Občini Divača, ki mora poleg splošnih podatkov, vsebovati tudi kategorizacijo zelenih površin. Kataster javnih zelenih površin mora voditi izvajalec javne gospodarske službe in ga je dolžan izdelati v enem letu po izbiri.
(5) Zasebne zelene površine so zemljišča v območju naselij, ki funkcionalno pripadajo zazidanemu stavbnemu zemljišču in nezazidana stavbna zemljišča.
5. člen
(Določitev zemljišča kot zelena površina)
O tem, ali je posamezno zemljišče zelena površina po tem odloku, odloči v dvomljivih primerih občinska uprava z upravno odločbo.
III. UREJANJE ZELENIH POVRŠIN
6. člen
(Nove zelene površine)
(1) Nove javne zelene površine se lahko pridobivajo in urejajo samo v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti in na njihovi podlagi izdanimi dovoljenji za posege v prostor.
(2) Investitorji gradenj objektov v ureditvenih območjih naselij, so dolžni v skladu s prostorskimi izvedbenimi načrti poskrbeti za estetsko, varno in naravnim pogojem primerno ureditev okolja novih gradbenih objektov.
(3) Nove javne zelene površine na območjih naselij, ki niso vključene v prostorskih izvedbenih načrtih, se načrtujejo na osnovi programa, ki ga pripravi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve (v nadaljevanju: pristojni občinski organ), sprejme pa ga občinski svet.
7. člen
(Načrt urejanja zelenih površin ob novogradnjah)
(1) Za zagotovitev primernega videz naselja in zagotovitev pravic drugih fizičnih in pravnih oseb mora investitor stanovanjskega, poslovnega, industrijskega ali drugega objekta javnega pomena v projektni dokumentaciji določiti načrt urejanja zelenih površin ob objektu, ki ga namerava graditi. Načrt urejanja zelenih površin obsega ureditveni načrt zelenih površin in predlog hranjenja rodovitne zemlje v času gradnje.
(2) Soglasje o usklajenosti načrta urejanja zelenih površin s prostorskimi izvedbenimi akti izda pristojni občinski organ.
(3) Gradbeno dovoljenje se lahko izda šele po pridobljenem soglasju iz prejšnjega odstavka tega člena.
8. člen
(Načrt urejanja zelenih površin)
(1) Javne zelene površine se urejajo z načrtom urejanja javnih zelenih površin, ki mora vsebovati program ureditve javnih zelenih površin in zavarovanja posameznih značilnih javnih zelenih površin, drevoredov in zelenih površin ob pomembnejših prometnicah, križiščih, ob objektih, urejenih vodnih strugah ipd. Načrt urejanja javnih zelenih površin izdela izvajalec javne službe v šestih mesecih po začetku izvajanja koncesije.
(2) Načrt ureditve javnih zelenih površin mora biti usklajen z omrežjem komunalnih in energetskih naprav ter objektov s priključki na komunalne naprave.
9. člen
(Urejanje zasebnih zelenih površin)
(1) Zasebne zelene površine, ki mejijo na javne površine, morajo biti urejene tako, da ne kvarijo estetskega videza naselja in zagotavljajo pravice drugih fizičnih in pravnih oseb ter javno in prometno varnost.
(2) Za zasaditev zasebnih zelenih površin ob javnih prometnih površina z živo mejo, drevjem ali drugimi visokoraslimi nasadi, mora lastnik pridobiti soglasje pristojnega občinskega organa.
(3) Investitorjem individualnih stanovanjskih hiš ni potrebno predložiti načrta urejanja zelenih površin. Zelene površine teh gradenj se morajo urediti v skladu s projektno dokumentacijo.
10. člen
(Urejanje javnih otroških igrišč)
(1) Javna otroška igrišča se praviloma urejajo v okviru javnih zelenih površin.
(2) Javna otroška igrišča morajo biti ločena od ostalega prostora, predvsem od javnih prometnih površin. Ločitev otroških igrišč od ostalega prostora mora biti izvedena tako, da ni ogrožena varnost uporabnikov igrišč.
(3) Javna otroška igrišča morajo biti opremljena z igrali in opremo, ki ob normalni uporabi ne ogroža uporabnikov igrišč.
11. člen
(Ravnanje s plodno zemljo)
Pri urejanju javnih zelenih površin morajo izvajalec javne službe in drugi izvajalci posegov na zelenih površinah ravnati s plodno zemljo tako, kot to določajo predpisi o ravnanju s plodno zemljo.
12. člen
(Urejanje in vzdrževanje gozdov)
Za urejanje in vzdrževanje gozdov in zemljišč, ki so po zakonu o gozdovih določene kot gozdne površine, veljajo predpisi o gozdovih.
IV. IZVAJANJE POSEGOV NA ZELENIH POVRŠINAH
13. člen
(Poseg v javne zelene površine)
(1) Dovoljeni posegi v javne zelene površine so:
– redna vzdrževalna dela in ukrepi za varovanje javnih zelenih površin,
– preurejanje javnih zelenih površin zaradi spremembe njihove namembnosti,
– obnove dotrajanih ali poškodovanih elementov javnih zelenih površin,
– gradnja in vzdrževanje komunalne, energetske in druge infrastrukture,
– nujna dela na komunalni, energetski in drugi infrastrukturi,
– poseganje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Poseg v javne zelene površine je dovoljen le v okviru načrta urejanja javnih zelenih površin, gradbenih dovoljenj ali soglasja pristojnega občinskega organa oziroma, če je to potrebno zaradi varstva zelenih površin ter javne varnosti ali varnosti v cestnem prometu.
(3) Poseg v zasebne zelene površine je dovoljen v okviru prostorskih izvedbenih aktov ali če je to potrebno zaradi javne varnosti ali varnosti v cestnem prometu. V primeru, da je poseg v zasebne zelene površine v okviru prostorskih izvedbenih aktov oziroma je poseg potreben zaradi novogradnje ali rekonstrukcije javnih prometnih površin, ima lastnik oziroma uporabnik zasebne zelene površine pravico do odškodnine.
(4) Gradbeni in drugi posegi, ki imajo za posledico trajno ali bistveno krčenje javnih oziroma ostalih zelenih površin, so možni le v skladu s sprejetimi prostorskimi izvedbenimi akti in izdanimi dovoljenji, lokacijskimi informacijami in soglasji pristojnega občinskega organa ter drugih pravnih oseb, ki imajo pooblastilo na podlagi zakona.
(5) Kadar nadzorni organ ugotovi, da se izvajajo posegi na javnih zelenih površinah brez dovoljenja, odredi takojšnjo ustavitev del in določi rok za pridobitev dovoljenja. Pritožba ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa.
(6) Če izvajalec posega v javne zelene površine ne pridobi ustreznega dovoljenja v določenem roku, odredi nadzorni organ vzpostavitev javne zelene površine v stanje pred posegom, na stroške izvajalca posega.
14. člen
(Nujna dela na komunalni infrastrukturi)
(1) V primerih prekopavanja javnih zelenih površin zaradi nujnih del na komunalni infrastrukturi, je izvajalec posega dolžan najkasneje v roku 24 ur obvestiti pristojni občinski organ o izvajanju del in takoj po končanju del obnoviti javno zeleno površino v prvotno stanje.
(2) V primeru, da izvajalec nujnih del na komunalni infrastrukturi po prekopavanju ne vzpostavi javno zeleno površino v prvotno stanje takoj po končanju del, mu nadzorni organ odredi rok za vzpostavitev prvotnega stanja oziroma odredi, da na stroške izvajalca to opravi drugi izvajalec.
15. člen
(Gradbeni in drugi posegi na javni zelenih površinah)
(1) Izvajalec, ki zaradi gradbenih ali drugih del ter izvajanja rednih vzdrževalnih del na komunalni infrastrukturi posega v javne zelene površine, je dolžan poskrbeti, da ne povzroči nepotrebne škode na zelenih površinah, oziroma je dolžan škodo takoj po nastanku odpraviti.
(2) V primeru, da izvajalec škode ne odpravi takoj po opravljenem delu, mu lahko nadzorni organ odredi dodatni rok za odpravo škode oziroma odredi, da na stroške izvajalca škodo odpravi drugi izvajalec.
16. člen
(Zavarovanje zelenih površin v času posega)
(1) Investitor oziroma izvajalec gradbenih del in drugih posegov na javnih zelenih površinah je dolžan pred posegom na celotnem območju gradnje zavarovati obstoječa drevesa, grmovnice in drugo vegetacijo pred poškodbami. Pri drevesih in grmovnicah je potrebno zaščititi nadzemni del in koreninski sistem v skladu z načrtom urejanja zelenih površin.
(2) V primeru, da investitor oziroma izvajalec gradbenih del med gradnjo poškoduje ali uniči drevje ali grmičevje, ga je dolžan nadomestiti v enaki količini, primerni velikosti, stanju in obliki. Poškodovane zelenice je del dolžan obnoviti in povrniti v stanje pred posegom.
(3) Kadar nadzorni organ ugotovi, da izvajalec gradbenih del med gradnjo poškodovanega ali uničenega drevja ali grmičevja ni nadomestil v enaki količini, primerni velikosti, stanju in obliki, mu določi rok, v katerem mora to storiti.
(4) Če izvajalec gradbenih del naložene obveznosti ne izpolni v določenem roku, nadzorni organ odredi, da to stori izvajalec javne službe na stroške izvajalca gradbenih del.
17. člen
(Odstranitev obstoječe vegetacije)
V primeru, ko je zaradi gradnje potrebno odstraniti obstoječo vegetacijo (drevje, drevored, večje okrasno ali parkovno grmičevje), jo je investitor dolžan nadomestiti. Odstranjeno drevo ali nasad mora nadomestiti z enakim ali podobnim drevesom oziroma nasadom primerne vrste in velikosti v skladu z načrtom urejanja zelenih površin oziroma v skladu s projektno dokumentacijo. Nadomestno zasaditev mora izvesti na mestu in v času, ki ga odredi pristojni občinski organ.
18. člen
(Ureditev zelenih površin po zaključeni gradnji)
(1) Po zaključeni gradnji je investitor oziroma izvajalec gradbenih del dolžan urediti zemljišče v skladu z načrtom urejanja zelenih površin v roku, ki je določen v uporabnem dovoljenju in ki ne sme biti daljši od enega leta ter na območje, ki je namenjeno travni površini, posejati travno seme, primerno za uporabo v urbanih območjih.
(2) Po zaključeni gradnji je investitor oziroma izvajalec gradbenih del dolžan zemljišče urediti, odstraniti začasne objekte in odvečni material ter razgrniti in poravnati plodno zemljo tako, da je plast debela najmanj 20 cm ter na območje, ki je namenjeno travni površini, posejati travno seme, primerno za uporabo v urbanih območjih.
(3) Za drevoredne oblike sajenja in za sajenje ob asfaltnih cestah ter parkiriščih se določi višina plodne zemlje z načrtom urejanja zelenih površin.
(4) Če investitor oziroma izvajalec gradbenih del po zaključeni gradnji ne uredi zemljišče v skladu z načrtom urejanja zelenih površin v roku, ki je določen v uporabnem dovoljenju ali tega ne stori tako, kot to določata drugi in tretji odstavek tega člena, nadzorni organ odredi, da to stori izvajalec javne službe na stroške investitorja oziroma izvajalca gradbenih del.
19. člen
(Ravnanje s plodno zemljo ob posegu na zelenih površinah)
(1) Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame na javni površini na celotnem območju odstraniti plodno zemljo in jo deponirati na mestu, ki ga odredi pristojni občinski organ.
(2) Deponirano plodno zemljo je potrebno zavarovati in vzdrževati tako, da se ohrani njena plodnost. Plodno zemljo je pod določenimi pogoji mogoče uporabiti za urejanje javnih zelenih površin ob novozgrajenih objektih, na drugih javnih površinah in za izboljšanje plodnosti nerodovitnih tal.
(3) Investitorji oziroma izvajalci gradbenih del so dolžni pristojnemu občinskemu organu prijaviti pričetek del na odkopu plodne zemlje in ga obvestiti o morebitnih viških plodne zemlje.
V. VZDRŽEVANJE ZELENIH POVRŠIN IN OTROŠKIH IGRIŠČ
20. člen
(Vzdrževalna dela na javnih zelenih površinah)
(1) Na javnih zelenih površinah se morajo redno ter v skladu z namenom in zahtevnostjo teh površin opravljati vsa potrebna vzdrževalna dela in varstveni ukrepi, zlasti pa:
– spomladansko in jesensko čiščenje zelenih površin,
– tedensko in mesečno pobiranje smeti,
– vzdrževalna dela in košnja travnatih površin,
– urejanje nasadov in sajenje cvetličnih gredic,
– zasajanje, oskrba, čiščenje in obrezovanje dreves, drevoredov in grmovnic,
– odstranitev hirajočih oziroma suhih dreves na podlagi soglasja pristojnega organa,
– zatiranje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin,
– obrezovanje živih mej, posebej ob cestah in pločnikih, da ne ovirajo hoje po javnih prometnih površinah in preglednosti v križiščih in ne zakrivajo prometne signalizacije,
– oskrba in obrezovanje vegetacije na prometnih otokih,
– varstvo rastlin pred rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami,
– redno pometanje in pobiranje smeti v parkih in na zelenicah, dobava, montaža in vzdrževanje parkovne opreme,
– druga vzdrževalna dela, ki so potrebna, da se ohranja urejen videz zelenih površin.
21. člen
(Vzdrževalna dela na zasebnih zelenih površinah)
(1) Na zasebnih zelenih površinah, ki se nahajajo ob javnih površinah in vplivajo na videz naselja, morajo lastniki oziroma upravljalci opravljati vsa nujna vzdrževalna dela, zlasti pa:
1. spomladansko čiščenje zelenih površin;
2. košnja travnatih površin;
3. urejanje obstoječih nasadov;
4. obrezovanje živih mej, grmovnic in dreves, posebej ob cestah in pločnikih tako, da ne segajo na javno površino in ne ovirajo hoje ter preglednosti v križiščih in ne zakrivajo prometne signalizacije;
5. pravočasna odstranitev hirajočih oziroma suhih dreves;
6. druga vzdrževalna dela, ki so nujno potrebna, da se ohranja urejen videz zelenih površin in naselja(odstranitev starih avtomobilov, gradbenega materiala ipd.).
(2) Kadar lastniki oziroma upravljavci zasebnih zelenih površin ne izvajajo nujnih vzdrževalnih del, odredi nadzorni organ rok za izvedbo nujnih vzdrževalnih del.
(3) V primeru, da lastniki oziroma upravljavci zasebnih zelenih površin ne izvedejo nujnih vzdrževalnih del v roku, ki jim ga je odredil nadzorni organ, lahko le-ta odredi, da dela opravi izvajalec javne službe na stroške lastnikov oziroma upravljavcev.
22. člen
(Vzdrževanje otroških igrišč)
Vzdrževanje javnih otroških igrišč obsega:
– dobava, montaža, čiščenje, vzdrževanje in obnavljanje igral,
– čiščenje, vzdrževanje in obnavljanje ograj, klopi in druge opreme.
VI. VAROVANJE JAVNIH ZELENIH POVRŠIN
23. člen
(Poškodovanje, zmanjševanje, uničenje javnih zelenih površinah)
Na javnih zelenih površinah je prepovedano sekanje, obsekovanje, odstranjevanje ali drugačno poškodovanje in uničevanje gozdnega ali parkovnega drevja, grmičevja in drugih okrasnih rastlin, sprememba namembnost javnih zelenih površin oziroma zmanjšanje javnih zelenih površin razen, če to ni predvideno v dovoljenju za gradnjo, načrtu urejanja javnih zelenih površin ali če je to potrebno zaradi preureditve, obnove in varstva javnih zelenih površin, javne varnosti ali varnosti v cestnem prometu.
24. člen
(Prepovedana dejanja na javnih zelenih površinah)
(1) Na javnih zelenih površinah je prepovedano:
1. ustavljati, parkirati ali se voziti z motornimi vozili, delovnimi stroji, razen pri vzdrževanju teh površin;
2. uničevati, mehansko poškodovati, odstranjevati, poslikati z grafiti komunalno opremo, rastline in infrastrukturne objekte, ki so namenjeni rabi zelenih površin;
3. obešati ali pritrjevati kable, žice, antene, obvestilne ali reklamne napise in druge predmete na drevesa ali na grmovnice;
4. izlivati komunalno odpadno in meteorno vodo in izlivati okolju nevarne snovi;
5. čistiti motorna vozila, druge stroje in naprave, stanovanjsko in drugo opremo;
6. odlagati gradbeni material,stare avtomobile in druge predmete;
7. graditi oziroma postaviti pomožne in začasne objekte na zelenih površinah brez soglasja pristojnega občinskega organa;
8. gojiti določene kulture, vrtnine in druge rastline, če to kvari estetsko videz naselja ali ima druge škodljive učinke;
9. kolesariti ali hoditi izven urejenih kolesarskih stez ali pešpoti;
10. uporabljati predmete in naprave, ki so sestavni del javnih zelenih površin v nasprotju z njihovo naravo in namenom;
11. odmetavati odpadke izven posod za odpadke;
12. postavljati šotore ali bivalne prikolice in kuriti, razen na za to določenih mestih;
13. zažigati travne površine, suhe veje, odpadke in podobno;
14. namerno vznemirjati, poškodovati, odvzemati iz narave ali ubijati prosto živeče živali;
15. izvajati športno rekreativne dejavnosti na javnih zelenih površinah, če za to niso posebej urejene in bi s tem povzročili poškodbe zelenice ali ogrožali varnost obiskovalcev, stanovalcev v sosednjih stanovanjskih objektih ter povzročili škodo na objektih ob javnih zelenih površinah;
16. jezditi (razen uradnim osebam pri opravljanju službene dolžnosti);
17. prosto gibanje psov, mačk in drugih domačih živali razen službenih psov in psov, ki pomagajo invalidnim osebam ter puščanje njihovih iztrebkov.
(2) Na območju javnih otroških igrišč je prepovedano:
1. ustavljati, parkirati ali se voziti z motornimi vozili in kolesi;
2. uničevati, mehansko poškodovati, odstranjevati in poslikovati opremo, ki je namenjena rabi igrišča;
3. odmetavati odpadke, gradbeni material ali druge predmete;
4. vodenje ali prosto gibanje psov, mačk in drugih domačih živali, razen službenih psov in psov, ki pomagajo invalidnim osebam ter puščanje njihovih iztrebkov.
25. člen
(Odprava škode, nastale z izvajanjem prepovedanih dejanj)
(1) Škodo, ki nastane z izvajanjem prepovedanih dejanj na javnih zelenih površinah in javnih otroških igriščih, je dolžan odpraviti povzročitelj v roku, ki ga določi nadzorni organ.
(2) V primeru, da povzročitelj škode ne odpravi v določenem roku, lahko nadzorni organ odredi, da škodo odpravi izvajalec javne službe na stroške povzročitelja.
VII. NADZOR
26. člen
(Nadzor nad izvajanjem odloka)
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja »Medobčinski inšpektorat« organ skupne občinske uprave za izvrševanje upravnih nalog na področju inšpekcijskega nadzora in občinskega redarstva za območja občin Divača, Hrpelje-Kozina, Komen in Sežana, v skladu z Odlokom o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata-organa skupne občinske uprave. Nadzorna organa, pristojna za izvajanjem nadzora tega odloka sta občinski inšpektor in občinski redar.
(2) Do vzpostavitve medobčinskega inšpektorata, opravlja naloge iz prvega odstavka tega člena občinska uprava Občine Divača.
(3) Strokovni nadzor nad izvajanjem javne službe opravlja župan.
27. člen
(Varstveni ukrepi nadzornega organa)
(1) Ob neupravičeni uporabi javne zelene površine ali otroškega igrišča lahko nadzorni organ odredi:
– takojšnjo odstranitev parkiranega vozila,
– takojšnjo odstranitev odloženega gradbenega materiala, drugih predmetov ali nevarne snovi,
– takojšnjo odstranitev pomožnih in začasnih objektov,
– takojšnjo odstranitev šotorov ali bivalnih prikolic oziroma pogasitev kurišča,
– takojšnje prenehanje zažiganja travnih površin, suhih vej, odpadkov in podobnega, ter vzpostavitev prejšnjega stanja.
(2) Ukrepi iz prvega odstavka se izvedejo na stroške tistega, ki jih je povzročil s prepovedanim ravnanjem.
(3) Pritožba ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
28. člen
(Kaznovanje pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov)
(1) Z globo v višini 1.250 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti:
1. če izvaja posege na javnih zelenih površinah v nasprotju določili drugega, tretjega in četrtega odstavka 13. člena odloka;
2. če po prekopavanju javne zelene površine zaradi nujnih del na komunalni infrastrukturi ne vzpostaviti javno zeleno površino v prvotno stanje takoj po končanju del (14. člen);
3. če pri posegu v javne zelene površine zaradi gradbenih ali drugih del ter izvajanju rednih vzdrževalnih del na komunalni infrastrukturi ne vzpostaviti javno zeleno v prvotno stanje (15. člen);
4. če pri izvajanju gradbenih del in drugih posegov ne zavaruje javnih zelenih površinah v skladu z določilom prvega odstavka 16. člena odloka;
5. če ne nadomesti zaradi gradnje odstranjeno vegetacijo na javni zeleni površini (17. člen);
6. če po zaključeni gradnji ne uredi zelene površine v skladu z določili 18. člena odloka;
7. če kot izvajalec javne službe ne izvaja vseh potrebnih vzdrževalnih del in varstvenih ukrepov (20. člen);
8. če kot lastnik oziroma upravljalec zasebne zelene površine ne opravi vzdrževalnih del, določenih v 4. in 5. točki prvega odstavka 21. člena odloka;
9. če krši določila 24. člena odloka.
(2) Z globo v višini 250 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
29. člen
(Kaznovanje lastnikov oziroma upravljalcev zasebnih zelenih površin)
Z globo v višini 250 EUR se kaznuje za prekršek lastnik oziroma upravljalec zasebnih zelenih površin, ki ne izvaja nujna vzdrževalna dela, določena v 1., 2., 3. in 6. točki prvega odstavka 21. člena odloka.
30. člen
(Kaznovanje fizičnih oseb – posameznikov)
Z globo v višini 125 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba, če krši določilo 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. ali 8. točke prvega odstavka ter 1., 2. ali 3. točke drugega odstavka 24. člena odloka.
31. člen
(Kaznovanje fizičnih oseb – posameznikov)
Z globo 42 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba, če krši določilo 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16. ali 17. točke prvega odstavka ter 4. točke drugega odstavka 24. člena odloka.
IX. KONCESIJSKI AKT
32. člen
(Vsebina koncesijskega akta)
S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, Občina Divača (v nadaljnjem besedilu: koncedent) določa:
– predmet in območje javne službe,
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
– splošne pogoje za izvajanje javne službe,
– izvajanje koncesije v primeru višje sile,
– začetek in čas trajanja koncesije,
– vire financiranja javne službe,
– način plačila koncesionarja,
– nadzor nad izvajanjem javne službe,
– prenehanje koncesijskega razmerja,
– izbira koncesionarja,
– organ, ki opravi izbor koncesionarja,
– organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe.
33. člen
(Predmet in območje izvajanja javne službe)
Predmet javne službe – koncesije je urejanje javnih zelenih površin v Občini Divača.
Seznam zelenih površin, na katerih se izvaja koncesija, se določi s koncesijsko pogodbo.
34. člen
(Splošni pogoji za izvajanje javne službe)
(1) Koncesionar mora pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet koncesije, upoštevati naslednje:
1. dejavnost je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo in potrjenimi plani in programi s strani koncedenta;
2. dela mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi;
3. s svojim ravnanjem ne sme povzročati škode koncedentu, zmanjšati vrednosti zelenih površin ali ogrožati varnosti uporabnikov;
4. zagotavljati mora ustrezno strokovno službo za vsa dela, ki so predmet koncesije;
5. pristojnim organom koncedenta mora omogočiti strokovno tehnični nadzor, finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela pri izvajanju gospodarske javne službe;
6. pripraviti je dolžan plan izvajanja dejavnosti in ga kot predlog predložiti koncedentu v potrditev;
7. za vse podizvajalce, ki jih ni prijavil na javnem razpisu za izbiro koncesionarja, si mora pridobiti soglasje koncedenta;
8. koncesionar mora nuditi koncedentu jamstvo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in za odpravo napak v garancijski dobi v obliki bančne garancije;
9. koncesionar mora skleniti zavarovanje splošne odgovornosti.
(2) Koncedent ima:
1. pravico določanja letnih planov, katerih predloge pripravi koncesionar;
2. pravico spreminjanja obsega del ter zasaditve zelenih površin in vzdrževanja javnih zelenih površin;
3. pravico izbire tipa in vrste rastlin, namenjenih zasaditvi;
4. pravico nadzora nad izvajanjem gospodarske javne službe in finančnega nadzora;
5. druge pravice, določene s predpisi, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
35. člen
(Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
Kandidat za pridobitev koncesije mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da je fizična ali pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,
2. da ima poravnane davke in prispevke,
3. da izkaže kadrovsko in organizacijsko sposobnost za izvajanje koncesije,
4. da izkaže finančno usposobljenost,
5. da razpolaga z zadostnim obsegom potrebnih delovnih sredstev in naprav za izvajanje koncesije,
6. da zagotovi strokovno izdelavo in vodenje katastra javnih zelenih površin,
7. da predloži izvedbeni program urejanja zelenih površin glede kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, odzivnega časa v primeru višje sile,,razvojnega in finančnega vidika za čas trajanja koncesije,
8. da ima izkušnje na področju dejavnosti, ki je predmet koncesije,
9. da prevzame odgovornost za škodo, ki bi jo z opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem koncesije lahko povzročil tretji osebi,
10. da izpolnjuje vse pogoje, določene v javnem razpisu za izbor koncesionarja.
36. člen
(Izvajanje koncesije v primeru višje sile)
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. V teh primerih ima koncesionar ob dokazanih razlogih pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesije v nepredvidljivih okoliščinah. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata koncedent in koncesionar medsebojno dogovoriti o izvajanju koncesije nastalih pogojih.
37. člen
(Začetek in čas trajanja koncesije)
(1) Koncesija se podeli za obdobje pet let z možnostjo podaljšanja za nadaljnjih pet let.
(2) Koncesijska pogodba se sklene po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja. Koncesijsko razmerje začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
38. člen
(Viri financiranja koncesije)
(1) Sredstva za izvajanje koncesije se zagotavljajo v proračunu koncedenta.
(2) Osnova za določitev vrednosti opravljenega dela je letni plan vzdrževanja, ki ga predlaga koncesionar, sprejme pa strokovna služba koncedenta.
(3) Del izvedbenega programa, ki se nanaša na redno vzdrževanje, pripravi koncesionar in ga predloži v sprejem strokovni službi koncedenta.
(4) Način plačil in obračun del koncesionarja se določi s koncesijsko pogodbo.
(5) Koncesionar je dolžan voditi računovodstvo za podeljeno koncesijo ločeno od računovodstva za svojo ostalo dejavnost v skladu z ustreznimi pravnimi določili.
39. člen
(Nadzor nad izvajanjem koncesije)
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora, pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo primerno institucijo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo, v kataster javnih zelenih površin ter mu nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo najmanj 15 dni pred izvedbo.
(4) Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se izdela zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
(6) O ugotovljenih nepravilnostih oziroma pomanjkljivostih koncedent pisno obvesti koncesionarja in mu naloži rok za odpravo nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti.
40. člen
(Prenehanje koncesijskega razmerja)
(1) Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom,
2. z odkupom koncesije v skladu z zakonom,
3. z odvzemom koncesije,
4. s prevzemom koncesije v režijo,
5. na podlagi enostranske odpovedi,
6. v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
(2) Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
41. člen
(Postopek izbire koncesionarja)
Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa. Pri izvedbi javnega razpisa je potrebno uporabljati veljavno zakonodajo, ki ureja področje javnih naročil.
42. člen
(Merila za izbiro koncesionarja)
(1) Pri odločanju o izbiri koncesionarja se kot merila upoštevajo naslednja merila:
– cenovno opredeljen predlog izvedbenega programa urejanja zelenih površin,
– strokovna, organizacijska in finančna usposobljenost ponudnika,
– dosedanje izkušnje ponudnika,
– druge ugodnosti, ki jih nudi ponudnik.
(2) Merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ustrezno ovrednotena.
43. člen
(Sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo. Pred izborom opravi strokovno presojo ponudb in poda mnenje o najugodnejšem ponudniku strokovna komisija, ki jo imenuje župan.
(2) Koncesijska pogodba se sklene za čas pet let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe.
44. člen
(Prepoved prenosa koncesije)
Izbrani koncesionar ne sme prenesti podeljene koncesije na nobeno drugo pravno ali fizično osebo.
45. člen
(Začetek veljavnosti koncesijske pogodbe)
(1) Koncesija prične veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredi medsebojno razmerje med koncedentom in koncesionarjem.
(2) Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta župan.
(3) V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka.
46. člen
(Prenehanje veljavnosti koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha veljati:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z odpovedjo ene od pogodbenih strank,
– v primeru, ko koncesionar ne izpolnjuje več pogojev, določenih v tem odloku,
– v drugih, s koncesijsko pogodbo določenih primerih.
47. člen
(Odvzem koncesije)
(1) Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na trajanje koncesijske pogodbe:
– v primeru, ko koncesionar ne prične z opravljanjem koncesije v roku, določenem v koncesijski pogodbi,
– v primeru stečaja ali likvidacije koncesionarja,
– v primeru neupoštevanja veljavnih tehničnih, organizacijskih, stroškovnih, vzdrževalnih in drugih standardov in pogojev za opravljanje koncesijske dejavnosti,
– v primeru onemogočanja nadzora koncesijske dejavnosti,
– v primeru, da koncesionar ne odpravi pomanjkljivosti v naloženem roku,
– v primeru, da ne vzpostavi katastra v roku, določenem v pogodbi,
– v primeru neresničnosti ali pomanjkljivosti podatkov v ponudbi.
(2) Pogoje odvzema koncesije določa koncesijska pogodba.
(3) V primeru odvzema koncesije koncesionar ne more sodelovati pri naslednjem javnem razpisu za oddajo koncesije.
48. člen
(Opravljanje dejavnosti na drug način)
(1) Če koncedent ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Za uveljavitev odkupa je potrebno soglasje Občinskega sveta Občine Divača.
(2) Koncedent mora v primeru odkupa koncesije zagotoviti neprekinjeno izvajanje dejavnosti.
(3) Pogoje odkupa koncesije določa koncesijska pogodba.
49. člen
(Obveznosti koncesionarja ob morebitni škodi)
(1) Koncesionar je dolžan povrniti škodo, ki jo povzroči z opravljanjem dejavnosti tretji osebi.
(2) Koncesionar je dolžan v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe z zavarovalnico skleniti zavarovanje za škodo, ki bi jo z opravljanjem dejavnosti povzročil tretji osebi. Pogodba o zavarovanju mora vsebovati klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist občine v primeru, če bi oškodovanci povračilo škode uveljavljali neposredno od nje.
50. člen
(Poročanje o izvajanju koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar je dolžan opravljati dejavnost v skladu s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih, samoiniciativno pa lahko tudi v vseh drugih primerih.
51. člen
(Kataster javnih zelenih površin)
(1) Koncesionar službe je dolžan izdelati in voditi kataster javnih zelenih površin v Mestni občini Kranj v enem letu po izbiri. Kataster mora, poleg splošnih podatkov, vsebovati tudi kategorizacijo zelenih površin.
(2) Obseg in način vodenja katastra se podrobneje določi v pogodbi.
(3) Kataster javnih zelenih površin je last koncedenta.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
52. člen
(Prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijske pogodbe, ki so bile sklenjene na osnovi Odloka o organiziranju in izvajanju lokalne gospodarske javne službe« urejanje in vzdrževanje površin za pešce in zelenih površin«, ostanejo v veljavi do preteka trajanja koncesijsega razmerja.
53. člen
(Prenehanje veljavnosti)
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o organiziranosti in izvajanju lokalne javne službe »urejanje in vzdrževanje površin za pešce in zelenih površin« z dne 26. 6. 1997 (Uradni list RS, št. 38/95).
54. člen
(Začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-0008/2007-6
Divača, dne 25. oktobra 2007
Župan
Občine Divača
Matija Potokar l.r.
