Na podlagi 61. člena v povezavi z 98. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/04) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 14. seji dne 19. 6. 2008 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) ter usmeritev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje ter dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Litija, vseh za obdobje 1986–2000 za območje Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 7/96, 5/98, 6/98, 7/99, 3/00 in Uradni list RS, št. 75/04, 124/04) sprejme »občinski podrobni prostorski načrt obrtne cone I6/c Stransko Polje Ivančna Gorica«, v nadaljevanju »OPPN«.
OPPN je izdelal Acer Novo mesto d.o.o. pod št. OPPN-L2/2005, december 2007. Odlok s prilogami in grafičnim delom je na vpogled na Občini Ivančna Gorica.

OPPN vsebuje tekstualni del (odlok), grafični del in priloge.
A) Odlok o OPPN vsebuje:
– Ureditveno območje
– Opis prostorske ureditve
– Pogoji za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje
– Zasnova projektnih rešitev gospodarske javne infrastrukture
– Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin
– Začasna namembnost zemljišč
– Etapnost izvedbe
– Obveznosti investitorjev in izvajalcev
– Tolerance
– Prehodne in končne določbe
B) Priloge OPPN so naslednje:
– Povzetek za javnost
– Izvleček iz strateškega prostorskega akta
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN
– Seznam strokovnih podlag
– Izvleček iz strokovnih podlag za Strategijo prostorskega razvoja Občine Ivančna Gorica
– Seznam sektorskih aktov in predpisov ter sprejetih aktov o zavarovanju
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora in Priloga: Hidravlične osnove
– Ocena stroškov za izvedbo OPPN
– Seznam parcel in lastnikov zemljišč
– Spis postopka
C) Grafični del

C1. NAČRT NAMENSKE RABE PROSTORA
List 1.1:  Izsek iz prostorskih sestavin   M 1 : 5.000
           družbenega plana Občine Ivančna
           Gorica
List 1.2:  Lega prostorske ureditve v      M 1 : 5.000
           širšem območju, podloga TTN
List 1.3:  Lega prostorske ureditve v      M 1 : 5.000
           širšem območju, podloga DOF
C2. NAČRT UREDITVENEGA OBMOČJA Z NAČRTOM PARCELACIJE
List 2.1.: Digitalni katastrski načrt      M 1 : 1.000
List 2.2.: Geodetska podloga               M 1 : 1.000
List 2.3.: Geodetska podloga z mejo        M 1 : 1.000
           območja urejanja
List 2.4.: Načrt gradbenih parcel, na      M 1 : 1.000
           geodetski podlogi
C3. NAČRT UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
List 3.1.: Zazidalna situacija             M 1 : 1000
List 3.2.: Gradbena in prometna situacija  M 1 : 500
List 3.3.: Tipični prečni prerez interne   M 1 : 50
           ceste
List 3.4.: Predlagan prečni prerez zahodne M 1 : 50
           obvozne ceste
List 3.5.: Situacija komunalnih vodov in   M 1 : 1.000
           naprav – elektro in
           komunikacijsko omrežje
List 3.6.: Situacija komunalnih vodov in   M 1 : 1.000
           naprav – kanalizacija, vodovod
List 3.7.: Situacija komunalnih vodov in   M 1 : 2.000
           naprav – kanalizacija, vodovod
           – prikaz v širšem prostoru, DOF
List 3.8.: Zbirna situacija komunalnih     M 1 : 1.000
           vodov in naprav
List 3.9.: Tipični prečni prerez interne   M 1 : 50
           ceste s komunalnimi vodi
C4. OBLIKOVANJE OBJEKTOV V OKVIRU NAČRTOVANIH UREDITEV
List 4.1.: Fasadni niz objektov na južnem  M 1 : 1000
           robu območja – smernice za
           oblikovanje
List 4.2.: Prečni prerezi objektov na      M 1 : 500
           južnem robu območja – smernice
           za oblikovanje
List 4.3.: Pogled na niz objektov na       M 1 : 2000
           južnem robu območja v širšem
           prostoru – smernice za
           oblikovanje

Območje OPPN obrtna cona I6/c Stransko Polje Ivančna Gorica obsega kmetijski prostor na jugozahodu naselja Ivančna Gorica, južno od železniške proge in zahodno od obstoječe obrtne cone (tiskarna idr.). Območje OPPN meri približno 4,30 ha.
Ureditveno območje OPPN Obrtna cona I6/c Stransko Polje Ivančna Gorica vključuje zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami: 1/9, 1/1, 1/39, 840/6, 1/5, 5/1, 5/2, 4, 6/4, 6/5, 6/6, 6/7, 7/4, 7/5, 7/6, 8/4, 8/5, 9/2, vse k.o. Gorenja vas.
Za izvedbo navezav območja OPPN na obstoječa infrastrukturna omrežja bodo potrebni tudi posegi na zemljišča, ki ležijo zunaj območja OPPN, in sicer:
– za izvedbo navezav na vodovodno omrežje bodo potrebni posegi na zemljišča s parcelnimi številkami 1/24, 840/4, 1/25, 5/3, 14/3, 14/12, 14/5, 6/4, vse k.o. Gorenja vas;
– za izvedbo navezav na omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih voda bodo potrebni posegi na zemljišča s parcelnimi številkami: 1/22, k.o. Gorenja vas;
– za izvedbo navezav na kanalizacijsko omrežje za odvajanje padavinskih odpadnih voda bodo potrebni posegi na zemljišča s parcelnimi številkami: 1/22 in 815, k.o. Gorenja vas;
– za izvedbo priključitve obstoječega objekta izven območja urejanja (ki leži severovzhodno od meje območja ob železniški progi) na elektroenergetsko omrežje se posega na parcelo št. 14/14, k.o. Gorenja vas.

Znotraj OPPN obrtne cone I6/c Stransko Polje Ivančna Gorica so območja namenskih rab:
– območja proizvodnih (obrtnih), servisnih, trgovskih in poslovnih objektov,
– območja prometne in druge gospodarske javne infrastrukture (površine za javno cesto in pločnik),
– območje za javnost dostopnih površin v zasebni lasti: zelene površine vzdolž potoka ter tlakovane površine (za sedenje, počitek).

V okviru OPPN obrtne cone I6/c Stransko Polje Ivančna Gorica so načrtovane ureditve:
– izgradnja obrtnih, trgovskih in drugih poslovnih objektov in pripadajočih servisnih objektov ter površin za manipulacijo,
– pripadajoča infrastrukturna oprema območja.

Območje se uredi v enostavni zazidalni shemi, ki za dostop do vseh parcel predlaga interno dostopno cesto ter tri priključke na južno povezovalno cesto. Parcele v območju se delijo na čim bolj pravilne pravokotnike, s čimer se doseže najboljša izraba prostora.
Koncept zazidalne sheme upošteva, da se bodo ob južni povezovalni cesti uredile še obcestne ureditve (drevored, kolesarska steza, pločnik), zato so predvideni zadostni odmiki od roba cestišča obvoznice na jugu.
Nova pozidava je zasnovana vzporedno z obstoječo južno povezovalno cesto, na katero se postavijo glavne fasade objektov. Ob tej cesti naj se nanizajo mestotvorne fasade oziroma dejavnosti (trgovine, bencinski servis, privlačnejši poslovni programi, uslužnostne dejavnosti, ki vežejo nase več obiska ipd.). Na severnem delu območja, ob železniški progi ter na severnem delu južnih parcel se uredijo druge dejavnosti (obrtne, skladiščne ipd.).
Na obvozno cesto se navezuje pretežni del pozidave v obliki vzdolžno ob cesto postavljenih objektov, orientiranih v smeri vzhod–zahod. Na vsaki gradbeni parceli je potrebno zagotavljati dovolj parkirnih, skladiščnih in drugih manipulacijskih površin. Na območju se uredi pozidava srednjega do večjega merila, v urejeni in poenoteni strukturi objektov.

Na območju OPPN so dovolijo naslednje gradnje oziroma dela:
– gradnja novih objektov, dozidave, rekonstrukcije in vzdrževanje objektov,
– dela v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči,
– odstranitev objektov.

V območju OPPN se dovolijo naslednje vrste objektov:
– obrtni (proizvodni), trgovski in drugi poslovni objekti in pripadajoči servisni objekti,
– lokalne ceste in javne poti,
– gospodarska javna infrastruktura,
– enostavni in nezahtevni objekti: garaža, lopa, nadstrešek, steklenjak, rezervoar za utekočinjen plin ali nafto, zbiralnik za kapnico, medsosedska ograja, ter pomožni infrastrukturni objekti.

Območje urejanja se namenja ureditvi poslovno-oskrbnim in proizvodnim dejavnostim.
Dejavnosti na območju OPPN se določajo glede na ponudbo in povpraševanje, ob upoštevanju združljivosti z bližino stanovanjske pozidave (kmetija na jugu), bližine jedra naselja na severovzhodu in bližine športno-rekreacijskih površin Ivančne Gorice (preko železniške proge na severu).
Dovolijo se poslovne, storitvene, proizvodne, trgovske in skladiščne dejavnosti, pri katerih bodo pričakovane emisije v okolje v zakonskih okvirih brez posebnih tehničnih oziroma tehnoloških ukrepov. Dovolijo se tudi bencinski servis, gostinski lokal.
Dovoli se lokacija za izdelavo vezanih cementnih mešanic za potrebe v gradbeništvu, umeščanje asfaltne baze pa ni dovoljeno. Ni dovoljeno uvajanje težke in kemične industrije, galvan, usnjarn in strojarn, skladišč vnetljivih in eksplozivnih snovi, objektov za predelavo odpadkov ter dejavnosti, ki utegnejo povzročati smrad in prekomeren hrup v okoliškem stanovanjskem okolju.

Tlorisna izraba parcel:
– Na posameznih gradbenih parcelah je dovoljena talna pozidava do največ 60% posamezne parcele. Treba je zagotoviti zadosten obseg zemljišča za ureditev manipulativnih in parkirnih površin.
– Dovolijo se odstopanja pri talni izrabi posamezne parcele za pozidavo (do največ 70% posamezne parcele), če se ustrezne površine za manipulacijo in parkiranje zagotovijo znotraj objektov (več-etažna gradnja ipd.).
– Na parceli ob potoku je treba zagotavljati zelene površine, na dveh mestih pa območji za sedenje in počitek uporabnikov prostora.
Gradbene linije:
– Gradbena linija 1 – obvezna: objekti morajo biti postavljeni tako, da je vsaj 70% fasade objekta postavljene na to gradbeno linijo, in sicer tako, da je pritličje objektov umaknjeno navznoter (proti severu), skladno z grafično prilogo »4.2. Prečni prerez objektov na južnem robu območja – smernice za oblikovanje«. Objekti morajo imeti na tej liniji glavno, mestotvorno fasado. Dovolijo se odstopanja od te gradbene linije do +, – 0,50 m.
– Gradbena linija 2 – obvezna: objekti so lahko postavljeni v prostor največ do te gradbene linije in ne smejo biti postavljeni preko nje.
– Gradbena linija 3 – dovoljena: objekti so lahko postavljeni v prostor največ do te gradbene linije in ne smejo biti postavljeni preko nje.
– Območje objektov – priporočeno: priporočeno območje postavitve objektov. Posamezni objekti ali deli objektov na parcelah lahko segajo navzven izven tega območja (do dovoljene gradbene linije 3).
Vertikalni gabariti:
Višine objektov naj bodo P ali P + 1 do največ P + 3 oziroma največ do višine 12,00 m.
Na parcelah št. 4 in 5 se dovoli izvedba dodatne etaže na delu posameznega objekta, vendar največ do kvadrature 50% osnovnega objekta in največ do višine 15 m.
Najvišji objekti so na vzhodu, najnižji pa na zahodu.
Dovolijo se odstopanja zaradi tehnoloških zahtev, tako da se posamezni manjši deli objektov oziroma samostojni tehnološki objekti (kot silos, stolp, dvigalo) lahko uredijo do višine največ 18,0 m.
Kota pritličij objektov:
Območje objekta št. 1: 325,80 m n.v., območje objekta št. 2: 325,60 m n.v., območje objekta št. 3: 325,30 m n.v., območje objekta št. 4: 325,00 m n.v., območje objekta št. 5: 325,20 m n.v., območje objekta št. 6: 325,40 m n.v., območje objekta št. 7: 325,70 m n.v., območje objekta št. 8: 326,00 m n.v., območje objekta št. 9: od 326,40 m n.v. na severnem delu parcele do 326,20 m n.v. na južnem delu parcele, dovolijo se odstopanja do + 0,80 m, odstopanje navzdol se ne dovoli.
Oblikovanje objektov
Objekti morajo biti oblikovano sodobno, medsebojno poenoteno in naj bodo enostavnih pravokotnih oblik, dovolijo se izjeme pri oblikovanju vhodov, nadstreškov.
Objekti naj se poenotijo po materialih in barvah – dovolijo se svetle zemeljske barve fasad ter odtenki od sive do temnosive, dovoli se omet ali fasadne obloge.
Strehe morajo biti ravne ali nizke eno ali dvokapnice, z naklonom do največ 6 stopinj ter na fasadi zakrite s horizontalnim strešnim vencem. Dovolijo se temne strehe (temnosiva, črna, temnorjava), ki ne smejo biti bleščeče. Vse strehe na posamezni gradbeni parceli naj bodo poenotene.
Dodatna določila za oblikovanje fasadnega niza na južnem robu območja: barve fasade pritličnega zamaknjenega dela morajo biti v celotnem območju enotne. V primeru zasteklitve pritličja mora biti zastekljeni del v celotni višini pritličja (3,5 m), možne so prečne delitve po višini z okenskimi profili. Zasteklitve v zgornjih etažah morajo biti po celotni višini etaže ali v primeru večjih višin za polovico višine v zgornjem ali spodnjem delu etažnega višinskega gabarita.
Pritličje je zamaknjeno za 3,0 m proti severu, etaže so konzolno nad pritličje, nadstreški na južnem robu niso dovoljeni. Logotipi in drugi reklamni znaki so na fasadi in ne smejo presegati višinskih gabaritov objekta.
Odstopanja od teh določil se dovolijo le za objekte, ki zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti (kot npr. bencinski servis) ne morejo imeti v celoti zaprte fasade objekta, vendar morajo biti tudi ti objekti oziroma deli objekta (npr. nadstrešnica bencinskega servisa) postavljeni na obvezno gradbeno linijo.
Pri oblikovanju objektov naj se upoštevajo smernice za oblikovanje, prikazane na grafični prilogi »4.1: Fasadni niz objektov na južnem robu območja – smernice za oblikovanje.«

Ohrani in dopolni se obstoječa vegetacija ob regulirani strugi Stiškega potoka. Vzdolž južne povezovalne ceste se uredi drevored, prav tako se drevored uredi ob severni meji območja urejanja ob železniški progi.
Vsaj na enem mestu (parcela št. 2) se v okviru zasebnih zemljišč zagotovi tlakovan prostor za sedenje, počitek, ki naj bo opremljen z urbano opremo (klopi, koši za smeti, osvetlitev).

Predlaga se nova parcelacija zemljišč, pri kateri se upošteva čim boljšo izrabljenost zemljišč za gradnjo in druge ureditve – vse nove parcele so na pravokotni mreži.
Kot nova gradbena parcela javnega dobra se opredeli interna cesta s pločniki v območju OPPN, s katero je omogočen dostop do vseh parcel znotraj območja, do javne poti ob železniški progi na severu in do obstoječih obrtnih lokacij na vzhodu.
Odmik objektov in ureditev od sosednjih zemljišč je najmanj 5,0 m, če je odmik manjši, je potrebno soglasje soseda in izvedba protipožarnih ukrepov.

Objekt (avtopralnica) na zemljišču parc. št. 8/5, k.o. Gorenja vas: objekt se ohrani, dovolijo se ureditve v sklopu obstoječe dejavnosti in manipulativnih površin. Dovoli se dozidava objekta na severu (zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti) do 30% dolžine obstoječega objekta. Ne dovoli se nadzidava.

Omrežje za oskrbo s pitno vodo in odvodnjavanje odpadne in padavinske vode ter telekomunikacijska in energetska infrastruktura je predvidena v območju urejanja. Izvede naj se podzemno in naj poteka v območju načrtovanih pločnikov oziroma cest. V območjih predvidenih tangenc obstoječe infrastrukture bodo izvedene zaščite ali prestavitve obstoječih komunalnih vodov.

Obstoječa južna povezovalna cesta (zahodna obvoznica) v Ivančni Gorici
Območje se bo prometno navezovalo na obstoječo južno povezovalno cesto Ivančne Gorice. V OPPN se upoštevajo obcestne ureditve, ki se bodo urejale ob južni povezovalni cesti, tako da se upošteva koridor za drevored, peš in kolesarske površine ter bankino.
Normalni prečni profil južne povezovalne ceste znaša:

– prometni pas           2 x 3.00m    =     6.00  m
– robni pas              2 x 0.30m    =     0.60  m
– drevored               1 x 2.50m    =     2.50  m
– dvosmerna kolesarska   1 x 2.00m    =     2.00  m
steza
– pločnik za pešce       1 x 1.00m    =     1.00  m
– bankina                1 x 0.50m    =     0.50  m
– bankina                1 x 1.00m    =     1.00  m
---------------------------------------------------
SKUPAJ                                      13.60 m

Interna cesta
Priključevanje interne ceste na zahodno obvoznico na jugu območja OPPN se uredi preko treh priključkov. Priključka na osrednjem delu in vzhodu in se uredita kot novi trikraki križišči. Interna cesta se uredi v širini 2 x 3,25 m z obojestranskima pločnikoma (2 x 1,50 m) in poteka kot osrednja cestna zanka skozi območje ureditve. Na skrajno severovzhodnem delu območja se uredi priključek na obstoječo pot ob železniški progi.
Z interne ceste se predvidijo priključki v območja posameznih parcel, pri čemer morajo biti odmiki od križišč vsaj 20 m, priključki pa morajo oblikovati pravilna štirikraka križišča.
Notranja interna in sekundarna cesta z obcestnimi ureditvami (pločniki) se odparcelirajo kot javna zemljišča, v okviru katerih se zagotovi tudi infrastrukturna oprema prostora.
Normalni prečni profil interne ceste znaša:

– prometni pas            2 x     m    =     6.50 m
                          3.25
– pločnik za pešce        2 x     m    =     3.00 m
                          1.50
– bankina                 2 x     m    =     1.00 m
                          0.50
---------------------------------------------------
SKUPAJ                                       10.50m

Obračališče: V okviru javnih površin se zagotovi obračališče (pri parceli št. 8).
Parkirišča: Parkirne površine se uredijo na posameznih gradbenih parcelah in morajo zadoščati potrebam po parkirnih prostorih za razne namene dejavnosti. Parkirišča za osebna vozila na parcelah na južnem robu območja naj se umestijo vzdolž obvezne gradbene linije 1.
Odvodnjavanje:
Odvodnjavanje padavinskih voda z vseh voznih površin, pločnikov in parkirišč se omogoči z ustreznimi prečnimi in vzdolžnimi skloni.

Elektroenergetsko napajanje bo realizirano v sklopu izgradnje elektroenergetskih razvodov v obrtni coni I6/c Stransko Polje Ivančna Gorica.
Preskrba z električno energijo bo omogočena z izgradnjo dveh tipskih betonskih transformatorskih postaj 1 x 1000kVA 20/0,4 kVA ter z izgradnjo šest cevne kabelske kanalizacije v dolžini ca. 300 m.
Trasa novo predvidene šest cevne kabelske kanalizacije bo potekla po javnih površinah ob novi interni cesti in bo nadaljevanje obstoječe kabelske kanalizacije. V kabelsko kanalizacijo bo položen 2 x 20 kV kablovod enakega preseka in tipa kot obstoječi.
V območju se izvedejo vsi nizko napetostni razvodi v kabelski kanalizaciji.
Kabelska kanalizacija bo potekala v območju hodnika za pešce. Elektroenergetski priključek posameznega odjemnika bo na meji javne površine in funkcionalnega zemljišča odjemnika v bližini dostopa na parcelo.
Odjemalcem, ki bi izkazovali potrebo po priključni moči do P = 200kW, bo to omogočeno iz distributivnega omrežja. Za večji odjem od P = 240 kW bo potrebno zgraditi lastne transformatorske postaje.

Javna razsvetljava je predvidena ob celotni trasi novo predvidenih cest. Predvidena je enostranska postavitev drogov javne razsvetljave ob pločniku za pešce v območju bankine. Medsebojni odmik drogov je ca. 35–40 m. Svetilke in drogovi naj bodo tipizirani in prilagojeni že izvedenim na širšem območju. Svetlobni drog naj bo višine 4,5 m, svetilka pa tipa, ki ne onesnažuje okolja z razsipno svetlobo (v svetilki naj bo nameščena varčna sijalka) prilagojeno Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07).
Napajanje javne razsvetljave naj se izvede iz nove transformatorske postaje, krmiljenje pa iz novo predvidene OJR omarice.

Obstoječa telefonska kanalizacija poteka ob priključni cesti na avtocesto. Priključek na TK krajevno omrežje bo omogočen z izgradnjo štiri cevne kabelske kanalizacije v dolžini ca. 450 m do območja pozidave ter z izgradnjo kabelske kanalizacije, ki bo potekala ob elektroenergetski kanalizaciji pod hodnikom za pešce. Na osnovi prognoze o številu zaposlenih se predvideva, da bo za pokrivanje potreb potrebno položiti kablovod kapacitete 500 paric. Vsi porabniki bodo priključeni na krajevno omrežje preko dveh kabelskih razvodišč.

Obravnavano območje še ni oskrbljeno z javnim vodovodnim omrežjem. Za oskrbo območja je predvidena izvedba napajalnega zankasto zaključenega vodovodnega omrežja, ki se s pitno vodo oskrbi iz obstoječe vodovodne cevi NL izvedbe preseka 100 mm na jugovzhodnem delu območja na enem koncu, na drugem koncu pa priključitev na obstoječo NL cev preseka 200 mm pri novem križišču Mercator v Ivančni Gorici.
Javno vodovodno omrežje se izvede s cevmi iz LŽ DUCTILNE izvedbe preseka najmanj 100 mm, z zasuni na odcepih, zračniki na najvišjih točkah, blatnimi izusti na najnižjih točkah in hidranti. Priključevanje objektov se izvede načeloma za vsak objekt posebej z navrtno objemko do presekov »6/4«, oziroma odcepnim kosom in zasunom nad presekom 50 mm. Hidranti in hišni vodovodni priključki z zunanjimi vodomernimi jaški bodo točno določeni, ko bodo znani podatki o potrebi vode. Interno hidrantno omrežje posameznega kompleksa ali objekta mora biti priključeno preko kombiniranega vodomera. V primeru mešanih dejavnosti – gospodinjstvo in gospodarstvo, se vgradijo vodomeri za ločeno beleženje porabe. Cevovode je predvideti in izvesti v obcestnih koridorjih na javnih površinah. Pri tem je upoštevati določila o odmikanju in križanju z drugo infrastrukturo.

Sekundarni kanali betonske izvedbe B70 med jaški 70276 in 70053 ob zasnovi območja objekta 2 se nadomesti z novim kanalom vzhodno od obstoječega.
Za oskrbo območja je predvidena izvedba ločenega sistema kanalizacije. Komunalna odpadna voda se priključi na centralni kolektor S, padavinska odpadna voda pa je preko lovilcev olj (za parkirišča) odvedena v potok Višnjico z iztokom nad koto poplavljanja.
Cevovodi so predvideni s kvalitetnimi kanalizacijskimi cevmi iz PVC ali poliestra zadostne togosti (najmanj SN 8) vodotesne izvedbe. Revizijski jaški so locirani na mestu spremembe preseka in smeri ter na predpisanih medsebojnih čistilnih razdaljah. Priključitve posameznih objektov se izvede v revizijskem jašku. Priključitve novo predvidenih objektov se izvede za vsak objekt posebej.
Padavinske odpadne vode iz površin interne ceste se speljejo preko peskolovov in padavinskega kanala v potok Višnjica.
Padavinske vode iz območij posameznih gradbenih parcel se odvajajo z zadrževanjem in ponikanjem na gradbeni parceli. Padavinske vode s streh se speljejo neposredno v ponikovalnico. Padavinske vode iz manipulativnih in drugih površin, kjer obstaja možnost izlitja mineralnih olj speljati se v ponikovalnico speljejo preko peskolovov in lovilca olj.
Pri projektiranju kanalizacije padavinske odpadne vode za utrjene površine je potrebno upoštevati kote poplavnih višin. Vsem objektom, pri katerih nastajajo industrijske ali druge tehnološke odpadne vode, ki potrebujejo tretman predčiščenja, je predvideti sistem lokalnega predčiščenja do takšne stopnje, da bodo doseženi parametri za izpust v javno kanalizacijo, upoštevajoč ostale omejitve upravljavca ČN Ivančna Gorica.
Za vse ureditve, vezane na vodotok, je potrebno pridobiti vodno soglasje.
Odpadki: Na območju urejanja se zbiranje odpadkov uredi s postavitvijo posod za odpadke, ki se postavijo na posebej urejena stojna mesta ob cestah, parkiriščih oziroma uvozih. Predviden je odvoz odpadkov in posebnih odpadkov v občinsko deponijo. V okviru javnih površin se zagotovi tudi mesto za ločeno zbiranje odpadkov.

Ogrevanje se uredi na tekoča goriva ali plin, za kar se predvidijo cisterne na posameznih lokacijah. Dovoli se tudi izraba alternativnih virov energije: biomasa, toplotne črpalke, sončna energija idr.

(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine ter deponije izkopanega oziroma gradbenega materiala se uporabijo pred gradnjo določene infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Začasne in trajne deponije izkopanega materiala se ne smejo uporabiti za odlaganje drugih odpadnih materialov, vključno odpadnih gradbenih materialov.
(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Če bo oskrba transportnih vozil in drugih naprav potekala na območju gradbišča, transportnih in drugih manipulativnih površin, je treba posebej urediti utrjene površine. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je potrebno preprečiti tudi odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se upoštevajo določila 22. člena tega odloka. Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.
(3) Prst se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo degradiranih tal ter za urejanje zelenih in rekreacijskih površin. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1,20 m.
(4) Ob izvajanju del je potrebno narediti vse, da se ne bodo poškodovala sosednja zemljišča. Prav tako mora biti zagotovljen neoviran dostop na sosednja kmetijska zemljišča.

(1) Zagotoviti je treba ukrepe za varstvo tal, ki so navedeni v 21. členu tega odloka.
(2) Na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin je treba zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod, kar še posebno velja za primer nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi.
(3) Meteorne vode iz javnih cest in parkirnih površin se speljejo v recipient prek cestnih požiralnikov opremljenih s peskolovi in lovilci olj. Vse odpadne vode s cestnih površin in morebitne tehnološke odpadne vode morajo biti speljane in očiščene na način kot to predvideva Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05). Usedlin, gošč in olj iz lovilcev olj ni dovoljeno odlagati v javno kanalizacijo. Potrebno je čiščenje in vzdrževanje kanalizacijskega sistema in čistilnih objektov.
(4) Odvodnjavanje meteorne vode z vseh zunanjih vodotesno utrjenih površin bencinskega servisa mora biti urejeno ločeno preko lovilcev olj v meteorni kanal, meteorna voda s streh pa direktno v meteorni kanal, skladno z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 40/04).
(5) Upravljavec ali lastnik vira onesnaževanja mora zagotoviti, da so iz odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo ali neposredno v vode, izločene lahke tekočine, kot sta olje in bencin, z izločevalnikom lahkih tekočin (v nadaljnjem besedilu: lovilec olj), katerega velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje je v skladu s standardom SIST EN 858-2. Prav tako mora upravljavec bencinskega servisa ali lastnik vira onesnaževanja zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika lovilca olj.
(6) Podzemni rezervoar goriva mora biti ta skladno z Pravilnikom o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi (Uradni list RS, št. 114/04) obdan z lovilnim bazenom, ki je tako zgrajena posoda, da zajame vso izteklo gorivo iz rezervoarja. Izdelan mora biti iz za gorivo neprepustnega materiala in ne sme imeti vgrajenega odtoka.
(7) Za čiščenje madežev goriva na tlakovanih površinah mora investitor uporabljati sredstva, ki se z vodo ne mešajo, da se lahko ločijo v lovilcu olj. Običajnih detergentov pod nobenimi pogoji ne sme uporabljati za čiščenje površin, saj lovilec olj s tako onesnaženo vodo ne more opravljati funkcije in bi gorivo nemoteno poniknilo.
(8) Upošteva se Pravilnik o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79).
(9) Pri izvedbi betoniranja je treba preprečiti onesnaženje s cementnim mlekom, zato ni dovoljeno spiranje strojev v vodotok.

(1) Zagotoviti je treba preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi s pokrivanjem sipkih tovorov in preprečevanje prašenja z objektov, kjer bodo potekala dela. Prašenje s prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala je treba preprečevati z vlaženjem prometnih in manipulativnih površin in z rednim čiščenjem prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin.
(2) Dovoljena je samo uporaba tehnično brezhibne gradbene mehanizacije, delovnih naprav in transportnih sredstev, ki so redno vzdrževana.
(3) V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas (več kot 30 minut) je potrebno ugasniti motor.
(4) Vse naprave za pretakanje goriv morajo biti urejene s povratnim vodom za hlape organskih snovi, ki bo omogočal odsesavanje hlapov nazaj v rezervoar, in z odzračevalnim sistemom, s katerim morajo biti opremljeni vsi prekati rezervoarjev z izpustno cevjo vsaj 4 m in tlačnim varnostnim ventilom.
(5) Emisije BTEX-ov v ozračje je treba vzdrževati na imisijski ravni pod 10 g/m3 oziroma od 3 do 5 g/m3, z zagotavljanjem stalnega delovanje sistema za vračanje hlapov v rezervoarje in cisterno, ob neprestani kontroli delovanja sistemov in ustreznem vzdrževanju teh sistemov in s sprotnim čiščenjem po nesreči razlitega goriva, tudi če gre za manjše količine. Redno je treba čistiti lovilec olj in cevovodi do njega, predvsem odprte kanalete. Silosi za cement naj bodo opremljeni s protiprašnim filtrom.

(1) Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(2) Obravnavano območje leži na arheološkem najdišču Ivančna Gorica (EŠD 192). Varstveni režim zahteva nadzor pri posegih v zemeljske plasti.

(1) Za zmanjšanje hrupa v času gradnje je treba zagotoviti, da bo med gradnjo uporabljena gradbena mehanizacija novejšega datuma in opremljena s certifikati o zvočni moči, ki ne smejo presegati predpisanih vrednosti. Pri transportu naj se uporabljajo čim manj hrupna vozila. Vsa hrupna dela se lahko izvajajo samo med 7. in 19. uro. Zvočni signali na gradbišču naj se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa naj brez potrebe ne obratujejo v prostem teku.
(2) Zagotoviti je treba uporabo delovnih naprav in gradbenih strojev, izdelanih v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Uradni list RS, št. 106/02) (smernice 84/534/EEC).
(3) Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da obremenitev s hrupom zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo presegala mejnih vrednosti za vir hrupa pri bližnjih stanovanjskih območjih.
(4) Po izgradnji se območje OPPN obravnava kot mešano poslovno-stanovanjsko območje, ki po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 41/04) spada v III. območje varstva pred hrupom, kjer ravni hrupa ne smejo preseči mejnih dnevnih (60db) in nočnih ravni hrupa (50db).
(5) Pri projektiranju in izvedbi objektov so investitorji dolžni upoštevati tudi (Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list RS, št. 41/04), Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04) in Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05).

Pri načrtovanju nove zazidave in vseh zaradi nje potrebnih ureditev je treba upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli - Cancan - Seiberg.
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe Zakona o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91) ni potrebno predvideti.

Zemljišča, ki pred izvedbo objektov in ureditev po tem OPPN in med izvedbo posameznih faz gradnje ne bodo zazidana oziroma urejena, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

Izvedba OPPN se predvidi fazno:
– v 1. fazi se izvede vzhodna trafo postaja in elektro napeljava za ureditev priključitve objektov, ki se nahajajo izven območja urejanja – severovzhodno od meje območja ob železniški progi,
– v naslednjih fazah se izvede potrebna infrastruktura in lahko že del gradnje predvidenih objektov ter zunanjih ureditev na katerikoli posamezni parceli, tako da je možno predvidene objekte priključiti na omrežje gospodarske javne infrastrukture, ki tvorijo zaokrožene funkcionalne ureditve.
Gradbeno dovoljenje se lahko izda sočasno za gospodarsko javno infrastrukturo in za posamezne objekte, ki bodo priključeni na to javno infrastrukturo.
Uporabno dovoljenje za objekte se lahko izda, ko je objekt možno priključiti na omrežje gospodarske javne infrastrukture.

Prej oziroma sočasno z gradnjo objektov se morajo izvesti infrastrukturne ureditve. Obratovanje objektov pred dogradnjo predvidene komunalne opreme območja ni dovoljeno.

Odstopanja od določil tega OPPN se dovolijo skladno z 10. členom tega odloka.
Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem OPPN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske, okoljske, bivalne in delovne razmere. Prav tako se ne smejo spremeniti določila za oblikovanje južne fasade območja OPPN
Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

Z dnem uveljavitve tega odloka se za ureditveno območje OPPN iz 3. člena tega odloka šteje, da preneha veljavnost občinskega prostorskega akta:
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC I/1 – Višnja Gora, PPC I/3 – Polževo, PPC II/1 – Ivančna Gorica in PPC II/3 – Muljavsko polje (Uradni list RS, št. 22/06, 2/07 – popravek), ki za predmetno območje določa, da do sprejetja lokacijskega načrta novih ali nadomestnih stavb ni dovoljeno graditi, prav tako ni dovoljeno povečevati obstoječih.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.