Na podlagi 25., 28. in 75. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1 (Uradni list RS, št. 42/06 in popr. 60/06), četrtega in petega odstavka 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS – UPB2, Uradni list RS, št. 94/07 – prečiščeno besedilo), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Divača (Uradne objave Primorskih novic št. 5/97 z dne 31. 1. 1997), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 44/02 in 19/07), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Komen (Uradni list RS, št. 98/00, 116/00, 86/02 in 16/07), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 73/98, 102/00 in 59/07 ter Uradne objave Primorskih novic št. 7/2007 z dne 2. 3. 2007), Statuta Občine Divača (Uradni list RS, št. 39/99 in 77/06), Statuta Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 34/99, 65/02, 24/03 in 75/06), Statuta Občine Komen (Uradni list RS, št. 46/01), Statuta Občine Miren - Kostanjevica (Uradni list RS, št. 58/99 in 118/06) in Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 40/99, 68/99, 3/01 in 40/03) so Občinski svet Občine Divača na seji dne 25. 10. 2007, Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina na seji dne 22. 11. 2007, Občinski svet Občine Komen na seji dne 20. 12. 2007, Občinski svet Občine Miren - Kostanjevica na seji dne 17. 12. 2007 ter Občinski svet Občine Sežana na seji dne 15. 11. 2007 sprejeli
O D L O K
o ustanovitvi javnega podjetja Kraški vodovod Sežana d.o.o.
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(namen odloka)
S tem odlokom se ustanovi javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o. (v nadaljevanju: javno podjetje). Ustanoviteljice javnega podjetja (v nadaljevanju: ustanoviteljice) so:
– Občina Divača, Kolodvorska ulica 3a, 6215 Divača,
– Občina Hrpelje - Kozina, Reška cesta 14, Hrpelje, 6240 Kozina,
– Občina Komen, Komen št. 86, 6223 Komen,
– Občina Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana,
– in Občina Miren - Kostanjevica, Miren 129, 5291 Miren.
Ustanoviteljske pravice izvršujejo ustanoviteljice na skupščini in preko Sveta ustanoviteljic.
2. člen
(svet ustanoviteljic)
S tem odlokom se ustanavlja tudi Svet ustanoviteljic kot skupni organ za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb oskrbe s pitno vodo in odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda.
3. člen
(ustanovitev in prenehanje)
Javno podjetje se ustanovi za nedoločen čas. Javno podjetje lahko preneha:
– v primerih, določenih z zakonom,
– z združitvijo, pripojitvijo ali razdelitvijo,
– na podlagi spremembe tega odloka.
Javno podjetje lahko preneha kot oseba javnega prava v primeru preoblikovanja v pravno osebo zasebnega prava skladno z zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
II. IME IN SEDEŽ JAVNEGA PODJETJA
4. člen
(ime in sedež)
Ime (firma) javnega podjetja je: Javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o. Skrajšano ime (skrajšana firma) je: Kraški vodovod Sežana d.o.o.
III. PEČAT JAVNEGA PODJETJA
5. člen
(pečat)
Javno podjetje ima pečat pravokotne oblike z naslednjo vsebino:
Javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o., ki vsebuje tudi znak javnega podjetja. Zaščitni znak se lahko spremeni s sklepom nadzornega sveta.
IV. DEJAVNOST JAVNEGA PODJETJA
6. člen
(dejavnost)
Javno podjetje izvaja obvezno gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občin Komen, Sežana, Divača in Hrpelje - Kozina in delu območja Krasa, ki leži v Občini Miren - Kostanjevica.
Poleg dejavnosti iz prvega odstavka tega člena opravlja javno podjetje tudi vse druge posle, ki so potrebni za njegov obstoj in za opravljanje dejavnosti oziroma, ki pripomorejo k izvajanju gospodarske javne službe, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.
7. člen
(javne službe in javna pooblastila)
Izmed dejavnosti, navedenih v prejšnjem členu, javno podjetje prednostno opravlja tiste dejavnosti, ki so z odloki ustanoviteljic in drugimi splošnimi akti, ki urejajo posamezno gospodarsko javno službo, opredeljene kot javna služba, in ima, kolikor ni z zakonom drugače določeno, naslednja javna pooblastila:
– upravljanje vodovodne in kanalizacijske infrastrukture,
– določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor,
– izdajanje predpisanih dovoljenj in določanje povračil uporabnikov za priključitev na infrastrukturne objekte, ki jih upravlja,
– vodi kataster omrežij in naprav, ki jih ima v upravljanju, ob uporabi veljavnih standardov,
– prevzema v upravljanje in vzdržuje novozgrajene ali obnovljene objekte in naprave vodovodne in kanalizacijske infrastrukture.
Javno podjetje izvaja tudi druga javna pooblastila, ki so mu dana s predpisi, ki jih sprejmejo pristojni organi ustanoviteljic.
Javnemu podjetju se poveri še izvajanje naslednjih strokovno tehničnih in razvojnih nalog:
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne službe s področja oskrbe s pitno vodo in odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo in odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– po pooblastilu ustanoviteljic izvaja in vodi rekonstrukcijska in investicijska dela javnega vodovodnega omrežja.
V. LASTNIŠTVO IN USTANOVITELJSKE PRAVICE
8. člen
(konverzija terjatve Občine Miren - Kostanjevica)
Terjatev upnika Občine Miren - Kostanjevica v višini 15.934,38 EUR do javnega podjetja Kraški vodovod Sežana d.o.o. iz naslova družbenega kapitala po bilanci stanja, sestavljeni na dan 31. 12. 1994, ki je knjižena na postavki 989000 Obveznosti do Občine Miren - Kostanjevica v poslovnih knjigah javnega podjetja Kraški vodovod Sežana d.o.o., se na podlagi tega odloka kot stvarni vložek konvertira v osnovni kapital družbe Kraški vodovod Sežana d.o.o., tako da prevzemnik novega osnovnega vložka, Občina Miren - Kostanjevica, pridobi s prevzemom stvarnega vložka osnovno vlogo v višini 15.934,33 EUR, na podlagi katerega ji pripada poslovni delež v višini 2,17% in solastniški idealni delež na premoženju prav tako v višini 2,17%.
Terjatev upnika Občine Miren - Kostanjevica se konvertira na podlagi bilance stanja na dan 31. 12. 1994, pri čemer znaša cena 50 EUR za osnovno vlogo v nominalni višini 50 EUR.
9. člen
(poslovni delež Občine Miren - Kostanjevica)
Ustanovitelji javnega podjetja Kraški vodovod Sežana d.o.o. soglašajo, da upnik Občina Miren - Kostanjevica pridobi osnovno vlogo oziroma poslovni delež v javnem podjetju Kraški vodovod Sežana d.o.o. v višini 15.934,38 EUR. Osnovna vloga, ki jo pridobi upnik Občina Miren - Kostanjevica, se izračuna tako, da se višina terjatve upnika deli s ceno 50 EUR in pomnoži s 50 (15.934,38 EUR/ 50 EUR* 50 = 15.934,38 EUR).
10. člen
(osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni deleži)
Ustanovitelji javnega podjetja in solastniki premoženja, s katerim gospodari, oziroma ga upravlja in vzdržuje javno podjetje, so v naslednjem sorazmerju:
– Občina Komen solastnica premoženja v idealnem deležu 14,99%,
– Občina Sežana solastnica premoženja v idealnem deležu 49,68%,
– Občina Divača solastnica premoženja v idealnem deležu 15,99%,
– Občina Hrpelje - Kozina solastnica premoženja v idealnem deležu 17,17%,
– Občina Miren - Kostanjevica solastnica premoženja v idealnem deležu 2,17%.
Osnovni kapital javnega podjetja, ugotovljen po otvoritveni bilanci na dan 31. 12. 1994, znaša nominalno 734.300,99 EUR oziroma 175.967.889,24 SIT pred konverzijo v EUR. Osnovni vložki in na njihovi podlagi pridobljeni poslovni deleži, izraženi v odstotkih, znašajo:
+---------------------+-------------------+--------------------+
| Občina | Poslovni delež v %| Osnovni vložek v |
| | | EUR |
+---------------------+-------------------+--------------------+
|Komen | 14,99| 110.071,72|
+---------------------+-------------------+--------------------+
|Sežana | 49,68| 364.800,73|
+---------------------+-------------------+--------------------+
|Divača | 15,99| 117.414,73|
+---------------------+-------------------+--------------------+
|Hrpelje - Kozina | 17,17| 126.079,48|
+---------------------+-------------------+--------------------+
|Miren - Kostanjevica | 2,17| 15.934,33|
+---------------------+-------------------+--------------------+
|Skupaj | 100,00| 734.300,99|
+---------------------+-------------------+--------------------+
Ustanovitelji javnega podjetja lahko sklenejo, da se poveča osnovni kapital javnega podjetja.
Na podlagi osnovnega vložka pridobi ustanovitelj svoj poslovni delež. Lastninska pravica na nepremičninah, ki tvorijo osnovni kapital javnega podjetja, se vknjiži na javno podjetje.
11. člen
(infrastrukturni objekti)
Na podlagi bilance stanja na dan 31. 12. 1994 znaša skupna vrednost infrastrukturnih objektov in naprav vodovodnega sistema občin 14.100.915,01 EUR oziroma 3.379.143.273,00 SIT pred konverzijo v EUR, in sicer last Občine Komen v idealnem deležu 14,99%, Občine Sežana v idealnem deležu 49,68%, Občine Divača v idealnem deležu 15,99%, Občine Hrpelje - Kozina v idealnem deležu 17,17% in Občina Miren - Kostanjevica v idealnem deležu 2,17%. Infrastruktura se v skladu s Sporazumom o ureditvi premoženjsko-pravnih razmerij med Občino Sežana, Občino Divača. Občino Hrpelje - Kozina in Občino Komen z dne 30. 11. 2001 deli po teritorialnem principu, infrastruktura skupnega pomena pa po ključu števila prebivalcev, upoštevajoč Sklep 24/2.3 Nadzornega sveta Kraškega vodovoda Sežana d.o.o. z dne 28. 2. 2003.
Ustanoviteljice sklenejo z javnim podjetjem posebno pogodbo o prenosu infrastrukturnih objektov.
Javno podjetje brez soglasja lastnikov ne more prenesti upravljanja celotne ali dela infrastrukture na druge osebe.
12. člen
(odgovornost)
Javno podjetje odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, razen s premoženjem, ki predstavlja infrastrukturne objekte in naprave, ki so namenjene za opravljanje dejavnosti, ki se izvajajo kot gospodarske javne službe, razen kolikor ta odlok ne določa drugače (42. člen).
VI. UPRAVLJANJE JAVNEGA PODJETJA
13. člen
(občinski sveti ustanoviteljic)
Občinski sveti ustanoviteljic imajo pravico do:
– enakopravnega odločanja o spremembah tega odloka,
– določanja pogojev za izvajanje dejavnosti javnega podjetja ter za zagotavljanje in uporabo vode in odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda pod enakimi pogoji na celotnem območju občin ustanoviteljic, kar se ureja z odlokom,
– odločanja o povečanju in zmanjšanju kapitala,
– odločanja o prenehanju družbe in statusnem preoblikovanju,
– odločanja o vstopu novih družbenikov v družbo,
– dajanja mnenj k predlogom odločitev in odločitvam skupščine in sveta ustanoviteljic,
– odločanja o zadolževanju in dajanju poroštev javnega podjetja.
Če podajo v primeru odločitve skupščine na podlagi prve, druge, tretje in četrte alineje drugega odstavka 28. člena tega odloka, v 14 dneh od sprejetja le-te, občinski sveti vseh ustanoviteljic negativno mnenje, ima le to značaj odložilnega (suspenzivnega) veta. Če skupščina pri ponovnem odločanju vztraja pri odločitvi, velja odločitev skupščine.
Pristojnosti občinskega sveta ne posegajo v pristojnosti sveta ustanoviteljic.
14. člen
(ustanovitev skupnega organa občin)
S tem odlokom se za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin v javnem podjetju Kraški vodovod Sežana d.o.o. in za usklajevanje odločitev v zvezi z zagotavljanjem javnih služb
– oskrba s pitno vodo
– in odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ustanovi skupni organ občin ustanoviteljic javnega podjetja Kraški vodovod d.o.o.
Ime skupnega organa občin je Svet ustanoviteljic javnega podjetja Kraški vodovod Sežana d.o.o. (v nadaljevanju Svet ustanoviteljic).
Svet ustanoviteljic opravlja svoje naloge v imenu in za račun občin, ki so ga ustanovile.
Sedež Sveta ustanoviteljic je enak sedežu javnega podjetja.
Pečat Sveta ustanoviteljic predstavljajo uradni pečati vseh občin ustanoviteljic skupaj. Pečat se uporablja na vseh aktih, ki jih sprejema Svet ustanoviteljic.
15. člen
(sestava in način dela Sveta ustanoviteljic)
Svet ustanoviteljic sestavljajo župani oziroma županje (v nadaljevanju župani) občin ustanoviteljic javnega podjetja Kraški vodovod Sežana d.o.o.
Župani izmed sebe določijo predsednika Sveta ustanoviteljic, ki tudi predstavlja Svet ustanoviteljic, sklicuje in vodi njegove seje, podpisuje njegove odločitve ter skrbi za izvrševanje in koordiniranje njihovega izvajanja. Predsednik Sveta ustanoviteljic se menja vsako leto po načelu rotacije, po naslednjem zaporedju: Komen, Sežana, Divača, Hrpelje - Kozina, Miren - Kostanjevica, začenši z županom, ki ga določi žreb.
Svet ustanoviteljic dela na sejah. Seje Sveta ustanoviteljic ne potekajo nujno na sedežu organa, ampak na kraju, ki se določi na ustanovni seji Sveta ustanoviteljic.
16. člen
(število glasov članov Sveta ustanoviteljic)
Vsak župan ima pri sprejemanju odločitev naslednji odstotek glasov:
– Občina Komen 14,99% glasov
– Občine Sežana 49,68% glasov
– Občine Divača 15,99% glasov
– Občine Hrpelje - Kozina 17,17% glasov
– Občine Miren - Kostanjevica 2,17% glasov.
17. člen
(pristojnosti Sveta ustanoviteljic)
Svet ustanoviteljic ima naslednje pristojnosti:
– določi posebne pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin,
– sprejme letno poslovno poročilo, obračune in zaključni račun podjetja,
– odloča o delitvi dobička in pokrivanju izgube, kolikor je to zahtevano z zakonom,
– imenuje in razrešuje direktorja,
– sprejema merila za določitev plače, pravic in obveznosti direktorja javnega podjetja in plačil predstavnikov ustanoviteljic javnega podjetja,
– daje soglasje k odločitvam organov javnega podjetja o poslovni politiki, programih dela ter finančnih načrtih javnega podjetja,
– v drugih primerih, ko tako določa zakon ali drug predpis.
Če je bila s predpisom ali drugim aktom (družbeno pogodbo ...), ki je bil izdan pred uveljavitvijo tega odloka, pristojnost odločanja o določenem vprašanju iz prejšnjega odstavka, v nasprotju z zakonom, prenesena na organ družbe, odloča, ne glede na tak predpis ali drugi akt, o tem Svet ustanoviteljic.
Svet ustanoviteljev usklajuje odločitve občinskih svetov občin ustanoviteljic v zvezi z:
– izvajanjem javnih služb, ki jih izvaja javno podjetje,
– odločanjem o zadolževanju in dajanju poroštev javnega podjetja,
– vstopom novega družbenika,
– statusnimi spremembami ali prenehanjem družbe in
– v drugih primerih, ko tako določa zakon ali drug predpis.
18. člen
(način sprejemanja odločitev)
Svet ustanoviteljic veljavno odloča, če je na seji navzočih toliko županov, da imajo najmanj 70% vseh glasov. V vabilu za sejo sveta ustanoviteljic se določi naknadni dan zasedanja skupščine, če ta ob prvotno določenem datumu ne bi bila sklepčna. Svet ustanoviteljic na naknadnem zasedanju veljavno odloča ne glede na število navzočih županov. Naknadni dan zasedanja ne sme biti določen prej kot naslednji delovni dan po prvotno določenem dnevu.
Svet ustanoviteljic sprejme veljaven sklep, če je za sklep glasovalo več kot dve tretjini vseh glasov.
19. člen
(usklajevanje odločitev)
Svet ustanoviteljic usklajuje predloge predpisov in drugih odločitev, ki jih v zvezi z zagotavljanjem obveznih in izbirnih gospodarskih javnih služb na podlagi zakona in tega akta sprejemajo organi občin, tako da doseže soglasje članov sveta glede vsebine posameznih predpisov oziroma odločitev.
Svet ustanoviteljic usklajena besedila predpisov in drugih odločitev posreduje v sprejem pristojnim organom občin.
20. člen
(strokovne in administrativne naloge)
Strokovne, organizacijske in administrativne naloge za potrebe Sveta ustanoviteljic opravlja občinska uprava Občine Sežana.
21. člen
(sredstva za delo Sveta ustanoviteljic)
Sredstva za delovanje Sveta ustanoviteljic zagotavljajo občine iz proračuna v razmerju glasov članov v Svetu ustanoviteljic.
22. člen
(dolžnost obveščanja)
Svet ustanoviteljic o svojih odločitvah redno in sproti obvešča organe javnega podjetja.
23. člen
(organi javnega podjetja)
Organi javnega podjetja so:
– skupščina,
– nadzorni svet,
– direktor.
Skupščina
24. člen
(sestava skupščine)
Skupščino sestavlja pet članov, ki izmed sebe izvolijo predsednika. Člani skupščine imajo namestnike.
Vsaka ustanoviteljica imenuje in razrešuje enega člana in njegovega namestnika. Člani in namestniki se lahko imenujejo izmed županov, članov Občinskega sveta ali zaposlenih v občinski upravi občine, ki člana in namestnika imenuje. Član skupščine je praviloma župan.
Namestniki lahko sodelujejo pri delu skupščine, vendar imajo pravico glasovati samo v primeru odsotnosti člana, ki ga nadomeščajo. Namestnik člana mora imeti za glasovanje pisno pooblastilo člana skupščine.
Izmed članov se vsako leto za enoletno obdobje izvoli nov predsednik skupščine po naslednjem zaporedju: Komen, Sežana, Divača, Hrpelje - Kozina, Miren - Kostanjevica. Prvi skupščini predseduje član, ki ga določi žreb.
25. člen
(mandat skupščine)
Mandat članov skupščine in njihovih namestnikov traja štiri leta, vezan pa je na članstvo v občinskem svetu ali delu občinske uprave občine, ki ga je imenovala, oziroma na mandat župana. Člani skupščine in namestniki so lahko po izteku mandata ponovno imenovani.
26. člen
(razdelitev glasov v skupščini)
Člani skupščine imajo število glasov, določeno v razmerju z obsegom poslovnega deleža ustanoviteljice, ki ga je imenovala, oziroma na vsakih dopolnjenih 50 EUR osnovnega kapitala en glas. Tako ima član:
– Občine Komen 110.071,72 EUR 2.201 glasov
– Občine Sežana 364.800,73 EUR 7.296 glasov
– Občine Divača 117.414,73 EUR 2.348 glasov
– Občine Hrpelje - Kozina 126.079,48 EUR 2.522 glasov
– Občine Miren - 15.934,33 EUR 319 glasov
Kostanjevica
Vsi člani skupščine imajo skupno 734.300,99 EUR oziroma 14.686 glasov.
27. člen
(sklic skupščine)
Sejo skupščine sklicuje predsednik skupščine na lastno pobudo, dolžan pa jo je sklicati na zahtevo direktorja, župana ali občinskega sveta katerekoli ustanoviteljice ali predsednika nadzornega sveta na podlagi sklepa nadzornega sveta. Direktor skliče skupščino v primerih, določenih z zakonom.
Skupščino lahko na podlagi sklepa nadzornega sveta skliče tudi predsednik nadzornega sveta.
V odsotnosti predsednika vodi sejo skupščine član, ki nadomešča predsednika.
Skupščina se sklicuje s priporočenim pismom, ki mora biti članom vročeno najmanj petindvajset dni pred datumom seje. Z vabilom mora biti predlagan dnevni red seje.
V izjemnih primerih se lahko skliče telefonska ali korespondenčna seja skupščine. Odločitev take seje je veljavna samo v primerih, da z njo soglašajo vsi člani.
28. člen
(pristojnosti skupščine)
Skupščina odloča o temeljnih razvojnih in organizacijskih vprašanjih javnega podjetja, ki se ne nanašajo na vprašanja rednega poslovanja ter vsakodnevnega vodenja tekočih poslov in niso v pristojnosti ustanoviteljic in/oziroma sveta ustanoviteljic.
Pristojnosti skupščine javnega podjetja so naslednje:
1. odloča o razvojnih programih ter poslovni politiki javnega podjetja, kolikor to ni v pristojnosti sveta ustanoviteljic;
2. odloča letnih planih javnega podjetja in javne službe ter o razporeditvi dobička in načinu kritja izgube, skladno z zakonom, če to ni v pristojnosti sveta ustanoviteljic;
3. odloča o tarifi za dobavo vode ter ostalih stroških, povezanih z njo, višini prispevka za priključek na vodovodno omrežje ter določa merila za prispevek krajanov pri gradnji novih omrežij, kolikor to ni v pristojnosti sveta ustanoviteljic;
4. odloča o prometu nepremičnin, če o tem ni odločeno v programu javnega podjetja in o izdajanju vrednostnih papirjev;
5. odloča o investicijskih delih ali najemu posojil, ki niso izrecno zajeta v programu javnega podjetja in ki po vrednosti presegajo 5% kapitala javnega podjetja po zadnji bilanci stanja;
6. odloča politiki plač v javnem podjetju na podlagi kolektivne pogodbe in letnega plana ter planiranih in doseženih rezultatih poslovanja;
7. kot pritožbeni organ odloča o zadevah s področja delovnih razmerij;
8. odloča o sprejemu splošnih aktov javnega podjetja, kolikor to ni v pristojnosti sveta ustanoviteljic;
9. odloča o predlogu ustanoviteljicam za spremembo tega odloka, kolikor to ni v pristojnosti sveta ustanoviteljic;
10. odloča o uvedbi in prenehanju izrednih razmer pri dobavi vode;
11. odloča o izvolitvi in odpoklicu članov nadzornega sveta;
12. odloča o nadomestilih članom nadzornega sveta;
13. odloča drugih zadevah, za katere tako določajo zakon, drug predpis, kolektivna pogodba ali odlok;
14. odloča o uporabi bilančne dobička;
15. imenuje revizorja;
16. odloča o predlogih ukrepov za povečanje in zmanjšanje kapitala in predlaga ustanoviteljem sprejem ukrepa o povečanju in zmanjšanju kapitala;
17. odloča o oblikovanju strokovnih, posvetovalnih, nadzornih in drugih organov skupščine in družbe, za katere tako določa družbena pogodba, sklep skupščine ali zakon ter imenuje in razrešuje člane teh organov in komisij;
18. opravlja druge naloge skupščine, kot izhaja iz družbene pogodbe oziroma iz tega odloka.
Skupščina lahko daje mnenja k predlogom aktov, ki jih v zvezi z javnim podjetjem oziroma opravljanjem gospodarske javne službe, za katero je to podjetje pooblaščeno, sprejemajo občinski sveti ustanoviteljic oziroma svet ustanoviteljic.
29. člen
(delovanje in sprejem odločitev v skupščini)
Skupščina se sklicuje s priporočenim pismom, ki mora biti članom vročeno najmanj petindvajset dni pred datumom seje. Z vabilom mora biti predlagan dnevni red seje.
V izjemnih primerih se lahko skliče telefonska ali korespondenčna seja skupščine. Odločitev take seje je veljavna samo v primerih, da z njo soglašajo vsi člani.
Skupščina veljavno odloča, če je na seji navzočih toliko članov, da imajo najmanj 70% glasov v skladu s 26. členom tega odloka. V vabilu za skupščino se določi naknadni dan zasedanja skupščine, če ta ob prvotno določenem datumu ne bi bila sklepčna. Skupščina na naknadnem zasedanju veljavno odloča ne glede na število navzočih družbenikov oziroma glasov. Naknadni dan zasedanja ne sme biti določen prej kot naslednji delovni dan po prvotno določenem dnevu.
Skupščina sprejme veljaven sklep, če je za sklep glasovalo več kot 55% vseh glasov, razen če zakon ali odlok določata drugače. Odločitve iz prve, druge, tretje, četrte, desete in enajste alineje drugega odstavka 28. člena se sprejemajo, če ni z zakonom določena strožja večina, z dvotretjinsko večino % vseh glasov. Takih odločitev, razen v primeru skrajne nujnosti, ni možno uveljavljati pred 15 dnevom od sprejetja. V primeru naknadnega sklica skupščine se odločitve iz prve, druge, tretje, četrte, desete in enajste alineje drugega odstavka 28. člena sprejemajo, če ni z zakonom določena strožja večina, z dvotretjinsko večino oddanih glasov.
O seji skupščine se piše zapisnik, ki ga podpiše predsedujoči na seji. Zapisnik korespondenčne seje podpišejo vsi člani.
Skupščina za potrebe organizacije svojega dela sprejme poslovnik.
Člani skupščine lahko s pisno izjavo sklenejo, da se opravi korespondenčna seja. Sklep o tem morajo sprejeti vsi člani skupščine. V tem primeru pošljejo člani skupščine svoje glasove o predlaganih sklepih direktorju javnega podjetja pisno, po faksu ali z uporabo drugih tehničnih sredstev.
Nadzorni svet
30. člen
(sestava nadzornega sveta in mandat)
Nadzorni svet ima sedem članov, od katerih pet članov izvoli in odpokliče skupščina, po enega na predlog vsakega občinskega sveta občin ustanoviteljic. Dva člana, ki zastopata delavce, izvoli in odpokliče svet delavcev v skladu z zakonom.
Nadzorni svet izvoli izmed svojih članov, predstavnikov ustanoviteljic, predsednika in namestnika predsednika. Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo v razmerju do direktorja družbe in organov družbe, kolikor ni za posamezen primer določeno drugače.
Predsednik sklicuje in vodi seje ter podpisuje zapisnike in sprejete sklepe. V njegovi odsotnosti opravlja zadeve iz pristojnosti predsednika namestnik predsednika.
Člani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno izvoljeni.
31. člen
(pristojnosti nadzornega sveta)
Nadzorni svet nadzira vodenje poslov javnega podjetja ter pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo javnega podjetja, njegovo blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari, pripravlja predloge za skupščino in izvršuje njene sklepe, sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem po predhodnem mnenju sveta ustanoviteljev, daje smernice za delo direktorju.
Nadzorni svet mora preveriti sestavljeno letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ju je predložil direktor družbe. Nadzorni svet mora o ugotovitvah preveritve iz prejšnjega odstavka sestaviti pisno poročilo za skupščino in svet ustanoviteljic.
Nadzorni svet lahko zahteva od direktorja poročila tudi o drugih vprašanjih, pomembnih za poslovanje javnega podjetja.
Nadzorni svet lahko skladno z zakonom določi, da se smejo določene vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem. Če nadzorni svet zavrne soglasje, lahko direktor zahteva, da o soglasju odloči skupščina. Za sklep, s katerim skupščina poda soglasje, je potrebna večina najmanj dveh tretjin glasov skupščine. Nadzorni svet o svojem delu in ugotovitvah obvešča občinske svete, nadzorne odbore ustanoviteljic, župane in skupščino javnega podjetja.
Nadzorni svet je dolžan izvesti naloge iz svoje pristojnosti, ki mu jih naloži občinski svet, nadzorni odbor ali župan posamezne ustanoviteljice in svet ustanoviteljic.
32. člen
(sklic seje, sklepčnost in odločanje nadzornega sveta)
Nadzorni svet mora biti sklican najmanj enkrat v polletju.
Vsak član nadzornega sveta ali direktor lahko zahteva, da predsednik nadzornega sveta takoj skliče sejo sveta in navede namen in razloge zanjo. Seja mora biti sklicana najkasneje v sedmih dneh po zahtevi, izvesti pa jo je treba najkasneje v naslednjih štirinajstih dneh. Če zahteva najmanj dveh članov nadzornega sveta ali direktorja ni sprejeta, lahko ti sami skličejo nadzorni svet in predlagajo dnevni red.
Nadzorni svet je sklepčen, če je pri sklepanju navzoča večina imenovanih članov.
Nadzorni svet odloča z večino oddanih glasov. V primeru neodločenega izida, odloča glas predsedujočega.
Glede mandata članov se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za skupščino, v zvezi z drugimi vprašanji delovanja pa nadzorni svet sprejme svoj poslovnik.
Direktor
33. člen
(pristojnosti direktorja)
Direktor je poslovodni organ javnega podjetja.
Direktor ima poleg pristojnosti, določenih s tem odlokom, še naslednje pristojnosti:
– zastopanje in predstavljanje javnega podjetja;
– določanje nalog zaposlenim v javnem podjetju in nadzor njihovega izvajanja;
– odločanje o nakupu blaga, surovin, energije in storitev, o prodaji blaga in storitev, ki ne sodijo med javne dobrine, o najemanju posojil ter izvajanju investicij, vse v okviru predpisov in veljavnih planov;
– določanje notranje organizacije javnega podjetja v skladu s tem odlokom;
– priprava letnega plana in razvojnih programov javnega podjetja;
– imenovanje vodilnih delavcev;
– izvajanje kadrovske politike ter prerazporejanje in sprejemanje delavcev na delo v skladu s sprejetimi akti;
– odločanje o zadevah s področja delovnih razmerij skladno z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti javnega podjetja;
– zagotavljanje pogojev za sodelovanje delavcev pri upravljanju javnega podjetja, po določbah Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju;
– izvajanje nalog, ki jih določa zakon v razmerju do skupščine, ter odločanje o drugih tekočih zadevah.
34. člen
(sodelovanje s skupščino)
Direktor zastopa in predstavlja javno podjetje v skladu z zakonom in odlokom brez omejitev, razen v naslednjih primerih, ki niso izrecno zajeti v programu javnega podjetja, pri katerih mora imeti soglasje skupščine za:
– pridobivanje, odtujitev ali obremenitev nepremičnin;
– pridobivanje, odtujitev ali obremenitev drugih sredstev, katerih posamična vrednost presega 2% kapitala javnega podjetja po zadnji bilanci stanja;
– izvajanje investicijskih del ter vzdrževalnih del in najemanje posojil v vrednosti, ki presega 5% kapitala javnega podjetja po zadnji bilanci stanja.
35. člen
(razrešitev direktorja)
Direktor je lahko razrešen pred iztekom mandata:
– na lastno željo;
– če je deloval v nasprotju z interesi javnega podjetja ali ustanoviteljic ali v nasprotju z zakonom;
– v drugih primerih, ki jih določa zakon.
Razrešitev lahko predlaga vsak član nadzornega sveta, župan oziroma občinski svet.
36. člen
(prenehanje mandata)
Direktorju predčasno preneha mandat:
– če izgubi poslovno sposobnost;
– če postane trajno nezmožen za opravljanje dela;
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev.
Direktorju preneha mandat z dnem, ko skupščina ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
37. člen
(pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja)
Pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja se podrobneje določijo s splošnim aktom javnega podjetja, ki ga pripravi in sprejmeta skupščina in Svet ustanoviteljic, ter z individualno pogodbo o zaposlitvi, ki jo sklene z nadzornim svetom družbe.
38. člen
(poročanje direktorja)
Družbeniki imajo pravico do informiranosti o poslovanju javnega podjetja v skladu z zakonom. Direktor je dolžan pisno poročati občinskemu svetu ali županu ustanoviteljice ter Svetu ustanoviteljic na zahtevo, izraženo s sklepom.
VII. POSLOVNA POLITIKA IN PLANIRANJE
39. člen
(razvojni program in letni plan)
Za učinkovito zagotavljanje javnih dobrin in uspešno poslovanje javnega podjetja, sprejemata skupščina javnega podjetja in Svet ustanoviteljic na predlog direktorja razvojni program in letni plan. Direktor pri pripravi teh aktov sodeluje z občinskimi upravami ter strokovnimi in znanstvenimi institucijami.
VIII. FINANCIRANJE DEJAVNOSTI JAVNEGA PODJETJA
40. člen
(financiranje)
Dejavnosti javnega podjetja se financirajo:
– s tarifo javne dobrine – vode, ki jo uporabnikom zagotavlja javno podjetje;
– s tarifo za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda;
– z drugimi prispevki, taksami oziroma dajatvami, ki jih skladno z zakonom in 13. členom tega odloka predpišejo občinski sveti ustanoviteljic ali državni organi;
– iz namenskih sredstev proračunov ustanoviteljic;
– iz državnega proračuna;
– s prodajo blaga in storitev, ki jih nudi javno podjetje;
– iz drugih virov.
41. člen
(delovanje v skladu z zakoni)
Javno podjetje se je, v zvezi z izvajanjem javne službe, glede pridobivanja pogodbenih izvajalcev in dobaviteljev opreme dolžno ravnati po določbah zakona in drugih predpisih.
Javno podjetje mora za dejavnosti, ki niso opredeljene kot gospodarska javna služba, voditi ločeno računovodstvo v skladu z zakonom.
IX. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI JAVNEGA PODJETJA V PRAVNEM PROMETU
42. člen
(sklepanje poslov)
Javno podjetje ne sme brez soglasja pristojnih organov sklepati poslov ali sprejemati odločitev, ki se nanašajo na:
– pravni promet z nepremičninami;
– izdajanje vrednostnih papirjev;
– izvajanje investicijskih del in zadolževanje, ki presega 5% osnovnega kapitala javnega podjetja;
– dajanje takih posojil in poroštev;
– podeljevanje prokure in neomejenih pooblastil;
– statusne spremembe javnega podjetja.
43. člen
(pooblastila javnega podjetja)
Javno podjetje ima v pravnem prometu s pravnimi in fizičnimi osebami vsa pooblastila.
X. DOBIČEK IN IZGUBA
44. člen
(ugotavljanje poslovnega izida)
Ugotavljanje dobička poteka v skladu s predpisi in sprejeto poslovno politiko javnega podjetja.
Morebitno izgubo javnega podjetja, ki bi nastala pri opravljanju gospodarske javne službe, pokrivajo ustanoviteljice v sorazmerju s svojimi solastniškimi deleži, določenimi v 10. členu tega odloka.
XI. SPLOŠNI AKTI
45. člen
(pogodba o ustanovitvi)
Na podlagi tega odloka in obveznih sestavin, predpisanih z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06), sklenejo župani pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo (družbena pogodba), ki mora biti sklenjena v notarski obliki ali drugi obliki, določeni z zakonom.
Notranjo organizacijo javnega podjetja in sistemizacijo delovnih mest, vključno s pooblastili drugih vodilnih delavcev ter razporeditvijo po plačilnih razredih, predpiše direktor s pravilniki.
Druge splošne akte javnega podjetja sprejema na predlog direktorja skupščina, če ni s tem odlokom drugače določeno. Posamične izvedbene in konkretne akte oziroma navodila za delo izdaja direktor.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
(imenovanje članov skupščine)
Ustanoviteljice morajo imenovati člane skupščine in njihove namestnike najkasneje v 15 dneh po uveljavitvi tega odloka. Kolikor posamezna ustanoviteljica ne imenuje svojega člana skupščine v določenem roku 15 dni, se šteje, da je član skupščine do imenovanja župan tiste ustanoviteljice, ki svojega člana ni imenovala.
Člani skupščine sprejmejo na svoji prvi seji začasni poslovnik o svojem delu, ki velja do sprejetja poslovnika.
47. člen
(opravljanje poslov sedanjega direktorja)
Sedanji direktor javnega podjetja Kraški vodovod Sežana d.o.o. opravlja posle direktorja tega podjetja do poteka mandata.
48. člen
(opravljanje funkcije sedanjega nadzornega sveta)
Do imenovanja nadzornega sveta javnega podjetja v skladu s tem odlokom opravlja funkcijo nadzornega sveta sedanji nadzorni svet. Sedanjemu nadzornemu svetu poteče mandat z dnem imenovanja novega nadzornega sveta.
49. člen
(sprejetje in uskladitev aktov)
Javno podjetje mora svoje akte sprejeti oziroma jih uskladiti s tem odlokom v roku šest mesecev po njegovi uveljavitvi.
50. člen
(sprememba aktov)
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Kraški vodovod Sežana d.o.o. (Uradni list RS, št. 132/06) ter se spremeni družbena pogodba iz 45. člena tega odloka.
51. člen
(objava in veljavnost)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ko ga v enakem besedilu sprejmejo občinski sveti občin Divača, Hrpelje - Kozina, Komen in Sežana ter Miren - Kostanjevica. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-0008/2007-3
Divača, dne 25. oktobra 2007
Župan
Občine Divača
Matija Potokar l.r.
Št. 354-34/2007-6
Hrpelje, dne 22. novembra 2007
Po pooblastilu
župana Zvonimirja Benčiča
št. 032-7/2007
z dne 20. 11. 2007
Podžupan
Občine Hrpelje - Kozina
Peter Boršič l.r.
Št. 032-22/2007-4
Komen, dne 20. decembra 2007
Župan
Občine Komen
Uroš Slamič l.r.
Št. 032-9/2007-10
Sežana, dne 15. novembra 2007
Župan
Občine Sežana
Davorin Terčon l.r.
Št. 014-0042/2007
Miren, dne 17. decembra 2007
Župan
Občine Miren - Kostanjevica
Zlatko Martin Marušič l.r.
