Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/04) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 15. seji dne 16. 10. 2008 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje Š1/a »Centov hrib« (Kavka) (v nadaljevanju OPPN) ki ga je izdelal PROPLAN, Ivanka Kraljič, s.p., Krško pod številko OPPN-03/08.

OPPN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge z naslednjo vsebino:
(A) Odlok o OPPN
(B) Besedilo
(C) Kartografski del

– Izsek iz prostorskih sestavin planskih aktov         1:5000
Občine Ivančna Gorica
– Načrt parcel z mejo območja urejanja                 1:2880
– Geodetski načrt s certifikatom                        1:500
– Geodetski načrt z mejo območja urejanja              1:1000
– Situacija obstoječega stanja                         1:1000
– Zazidalna situacija, Prerez A-A, Prerez B-B           1:500
– Načrt parcel z zakoličbo                             1:1000
– Situacija zakoličbe                                  1:1000
– Prometna situacija                                   1:1000
– Situacija infrastrukture                              1:500
– Prikaz vplivov                                       1:1000
– Ukrepi za obrambo in zaščito, Ohranjanje narave,     1:1000
Kulturna dediščina

(D) Priloge
– Sklep o začetku postopka OPPN
– Izvleček iz planskega akta
– Povzetek za javnost
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN
– Strokovne podlage
– Stališča do pripomb
– Smernice za načrtovanje
– Mnenja nosilcev urejanja prostora
– Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN.

(1) Območje urejanja obsega zemljišča zahodno od javne poti Šentvid pri Stični–Velike Češnjice–Farški Kal.
(2) Območje OPPN se nanaša na parc. št.: 17/2, 17/3, 168, 693, 694, 704, 705, 715/1 in 715/2, vse k.o. Šentvid.
(3) Skupna površina območja OPPN je ca. 1,8 ha.

Izven območja OPPN se izvede:
– priključek na javno pot JP 638191 Šentvid pri Stični–Velike Češnjice–Farški Kal, preko parc. št. 15/1, 17/1 in 954, vse k.o. Šentvid, v dolžini ca. 60,00 m,
– priključek na javno pot 638193 Šentvid pri Stični, preko parc. št. 695, k.o. Šentvid, v dolžini ca. 50,00 m,
– kabliranje dela obstoječe zračne trase SN 20 kV elektrovoda od obstoječe TP 20/0,4 kV Anžlovar do meje OPPN in od meje OPPN do obstoječega električnega droga na parc. št. 703/2, k.o. Šentvid, preko parc. št. 16, 896, 17/1 in 703/2, vse k.o. Šentvid, v dolžini ca. 120,00 m,
– nova trasa NN elektro razvoda in javne razsvetljave od TP 20/0,4 kV Anžlovar do meje OPPN, preko parc. št. 16, 17/1 in 896, vse k.o. Šentvid, v dolžini ca. 50,00 m,
– nova trasa priključnega vodovoda od obstoječega cevovoda PE DN 90 mm do meje OPPN, preko parc. št. 163/6, 899, 695, 953, 167/1 in 167/2, k.o. Šentvid, v dolžini ca. 120,00 m,
– nova trasa TK voda od obstoječega voda PVC Ø110, od priključnega jaška do meje OPPN, preko parc. št. 159/1, 17/1 in 899, vse k.o. Šentvid, v dolžini ca. 140,00 m,
– nova trasa kanalizacijskega voda od obstoječega voda BET Ø60 cm, od priključnega jaška J.št. 23 do meje OPPN, preko parc. št. 899, k.o. Šentvid, v dolžini ca. 150,00 m.

Skupno vplivno območje obsega parc. št.: 17/2, 17/3, 168, 693, 694, 704, 705, 715/1, 715/2, 896, 15/1, 954, 17/1, 899, 159/1, 163/6, 16, 703/2, 695, 953, 167/1 in 167/2, vse k.o. Šentvid.

Na območju OPPN so dovoljene:
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcije objektov,
– redna vzdrževalna dela na objektih,
– investicijska vzdrževalna dela na objektih,
– vzdrževalna dela v javno korist,
– odstranitev objekta.

(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03):
– stanovanjske stavbe (vsaj polovica uporabne površine se uporablja za prebivanje),
– gradbeni inženirski objekti (npr. lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane poti, prenosni vodovodi in pripadajoči objekti, prenosna komunikacijska omrežja, prenosni elektroenergetski vodi, distribucijski plinovodi, distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti, hidranti, cevovodi za odpadno vodo, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja ipd.)
(2) Na območju OPPN je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov na podlagi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08), če s tem odlokom ni drugače določeno. Dovoljeni so:
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe, ograje, škarpe, pomožni infrastrukturni objekti;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe, pomožni infrastrukturni objekti (dovoljeni so: pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti), začasni objekti, vadbeni objekti (dovoljeni so le vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem), spominska obeležja, urbana oprema.
Nezahtevni in enostavni objekti in drugi spremljajoči objekti morajo biti oblikovno usklajeni s fasado, streho in kritino glavnega objekta.

Na območju OPPN so dovoljene naslednje ureditve:
– hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).

Območje OPPN je namenjeno le za stanovanjsko gradnjo.

(1) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti delno ali v celoti s fasado ali vsaj z eno točko fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
(2) Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost.
(3) Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami in/ali gradbeno linijo, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok.
Na površini za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst objektov (stanovanjske stavbe, gradbeni inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti ter drugi spremljajoči objekti) ter vseh zunanjih ureditev (hortikulturne in parterne ureditve). Na površini za razvoj objekta(ov) je dopustno urejati tudi parkirišča in zelenice.
Stavbišča predvidenih objektov prav tako predstavljajo površino za razvoj objekta(ov).
(4) Parkirišče je površina, namenjena parkiranju osebnih in drugih vozil za stanujoče in za obiskovalce. Na parkirišču je dovoljena postavitev gradbenih inženirskih objektov in drugih spremljajočih objektov, dovoljene so vse zunanje ureditve, ni pa dovoljeno graditi stavb, razen nadstrešnic.
(5) Zelenice so površine, namenjene hortikulturnim in parternim ureditvam (travniki, cvetličnjaki, drevoredi, tlakovanja ipd.). Na zelenicah je dovoljena postavitev gradbenih inženirskih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov, vseh hortikulturnih in parternih ureditev, dovoljeno je urejati vhode na parcelo, ni pa dovoljeno graditi stavb in drugih spremljajočih objektov.

(1) Za vse stanovanjske stavbe znotraj OPPN veljajo naslednji pogoji:
Tipologija zazidave: individualni prostostoječi objekti, dvojčki ali atrijske hiše.
Velikost in zmogljivost objekta:
Horizontalni gabariti: določeni so v grafični prilogi št. 6 Zazidalna situacija na površini za razvoj objekta.
– Vertikalni gabariti: maksimalna višina objekta (do slemena strehe) do 10,00 m nad koto pritličja. Dopustno je zgraditi kletno etažo, vendar vkopano v teren. V celoti je lahko vidna le ena fasada kletne etaže.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Kota pritličja: določena je v grafični prilogi 6. Zazidalna situacija. Kota pritličja je lahko največ 1,20 m nad koto obstoječega terena.
– Kolenčni zid: maks. 0,8 m.
– Streha: dovoljene so vse oblike večkapnih streh, naklona od 30° do 40°, možna je kombinacija z ostalimi oblikami streh, s tem da je lahko njihova površina največ 1/3 površine celotne strehe. Na streho je možno postavljati frčade, strešna okna, svetlobne trake, kolektorje, oddajnike ipd.
– Kritina: temno sive barve, dovoljena je delno tudi transparentna streha, prepovedana je uporaba svetlih in reflektirajočih materialov.
– Fasada: omet, steklo, les, kamen ali fasadne obloge iz različnih materialov, svetlih barv, dopustna je kombinacija več materialov in barv. Prepovedana je uporaba vidne pocinkane pločevine ter svetlečih in reflektirajočih fasadnih materialov.
– Oblikovanje odprtin: po izbiri projektanta.
– Osvetlitev podstrešij: po izbiri projektanta.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: določena je v grafični prilogi 6 Zazidalna situacija.
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: najmanj 2,00 m.
– Oddaljenost od sosednjega objekta: najmanj 5,00 m.
– Ureditev okolice objekta:
– hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, brežin, opornih zidov ipd.).
Površine, namenjene izključno peš prometu, so asfaltirane ali tlakovane z drobnimi tlakovci. Parkirišča so lahko asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi ploščami. Medsosedska ograja je v obliki žive meje, transparentna železna, kamnita, lesena ali kombinirana, višine 1,20 m. Ostale zelene površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesi. Brežine se zatravijo ali zasadijo z nizkimi grmovnicami, oporni zidovi so kamniti ali obloženi s kamnom.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča (faktor izrabe): do maks. 0,8.
Faktor zazidave parcele: do maks. 0,5.

(1) Nezahtevni in enostavni objekti se lahko postavljajo na celotni parceli, s tem, da ne smejo izstopati iz gradbene linije stanovanjske stavbe, lahko pa so od nje odmaknjeni v globino parcele. Od parcelne meje morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m, odstopanje je dovoljeno v primeru gradnje dveh nadstrešnic za dve parceli skupaj, ki se stikata z eno fasado.
(2) Objekti za lastne potrebe so lahko lesene, zidane ali kovinske konstrukcije. Naklon strehe in kritina morata biti enaki naklonu strehe in kritini glavnega objekta na isti parceli, dovoljena je tudi ravna ali zakrivljena (polkrožna ipd.) streha. Ostali oblikovni elementi morajo biti usklajeni z elementi glavnega objekta.
Garaže za osebna vozila so lahko sestavni del stanovanjske stavbe, ali pa so samostojne stavbe, za katere veljajo enaki pogoji, kot za stanovanjske stavbe, s tem da morajo biti nižji od stanovanjskih stavb.
(3) Ekološki otoki se postavijo po potrebi, na betonsko podlago, ogradijo z leseno netransparentno ograjo višine do 2,50 m ter se, če prostor dopušča, maskirajo z visokim in nizkim grmičevjem.
(4) Oporni zidovi so v kamniti izvedbi ali obloženi s kamnom.
(5) Zunanje stopnice so lesene, kamnite ali iz drugega nedrsečega naravnega materiala.

Nadstrešnice, ki ne sodijo v nezahtevne in enostavne objekte iz 7. člena tega odloka, so lahko lesene, kovinske ali betonske konstrukcije, ravne ali blago položne strehe, z naklonom do 15° s kritino, ki je transparentna ali enotna kritini glavnega objekta. Dovoljena je izvedba dveh nadstrešnic za dve parceli skupaj, ki se stikata z eno fasado. Konstrukcija in oblikovni elementi obeh nadstrešnic morajo biti poenoteni. V primeru gradnje dveh skupnih nadstrešnic se lahko postavita zunaj površine za razvoj objekta(ov).

(1) Zelene površine:
– zelenice na parcelah se zatravijo ali hortikulturno uredijo,
– brežine se zatravijo in zasadijo z nizkimi avtohtonimi grmovnicami,
– drevored ob zbirni stanovanjski cesti se izvede iz avtohtonih rastlin nižje rasti in manjših krošenj.
(2) Športne površine:
– na vsaki parceli je dovoljena ureditev travnatega igrišča za šport in rekreacijo.
(3) Peš površine:
– peš površine na parceli se tlakujejo, ob cesti so lahko tlakovane ali asfaltirane.

Splošni pogoji
(1) Ob vseh priključkih na posamezne parcele, namenjene za gradnjo, mora biti zagotovljeno obračanje vozil na parceli, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto.
(2) Hodniki za pešce morajo biti dvignjeni od roba vozišča in od njega fizično ločeni.
(3) Vsi pokrovi jaškov morajo biti locirani izven vozišča cest oziroma na levem ali desnem robu vozišča.
(4) Instalacije v cestnem telesu morajo biti napeljane v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez naknadnih prekopov.
(5) Vsa cestna oprema se zaradi zimskega pluženja locira izven telesa hodnika za pešce, v zelenici.
Motorni promet:
(1) Interna zbirna stanovanjska cesta
Znotraj območja OPPN se zgradi interna zbirna stanovanjska cesta, ki je dvosmerna, v asfaltni izvedbi. Na južni strani se priključi na javno pot JP 638191 Šentvid pri Stični–Velike Češnjice–Farški Kal, na severni strani pa na JP 638193 Šentvid pri Stični. Severni priključek je možno zamenjati z izvedbo obračališča v severnem delu OPPN, temu primerno se prilagodijo ostale ureditve na sosednjih parcelah.
Profil vozišča je 2 x 2,50, oziroma 2 x 2,75 m, enostranski asfaltirani pločnik širine 1.20 m, obojestranska bankina širine 0,50 m.
(2) Interna dostopna cesta
Za dostop do 4 parcel na vzhodu OPPN se zgradi interna dostopna cesta, v asfaltni izvedbi, ki se priključi na interno zbirno stanovanjsko cesto. Profil vozišča je 1 x 3,50 m, obojestranska bankina 0,50 m.
(3) Vhodi na parcele
Vhodi na parcele so asfaltirani ali tlakovani, širine najmanj 3,50 m, s poglobljenimi robniki ali uvoznimi radiji.
(4) Mirujoči promet: parkirišča z obračališčem se morajo zagotoviti na lastni parceli, izvedejo se lahko kot asfaltirana, tlakovana ali s travnatimi ploščami.
(5) Kolesarski promet: se odvija po vozišču prometnic.
(6) Peš promet: se odvija po hodnikih za pešce v sklopu prometnic, ki so asfaltirani ali tlakovani, širine najmanj 1,20 m.

Splošni pogoji:
(1) Na trasi priključnega vodovoda oziroma v njegovem varovalnem pasu je prepovedano postavljati vse vrste gradbenih objektov.
(2) V varovalnem pasu vodovoda je prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanje ali zniževanje globine vodovoda od predpisane.
(3) Na mestih poteka infrastrukturnih vodov (vodovoda, elektrike, telefona ipd.) pod povoznimi površinami se vode položi v zaščitno cev, ki sega najmanj 1,5 m čez obe strani roba vozišča.
(4) Vodomerni jašek se izvede na vedno dostopnem mestu in ne na parkirnih prostorih ali prometnih površinah.
(5) Obračunski vodomer se v klasični vodomerni jašek namesti tako, da je minimalna globina vodomera 1,50 m od pokrova jaška.
(6) Pri projektni obdelavi, kjer se natančno opredeli potek komunalne, energetske in ostale infrastrukture na območju cest, je potrebno v primeru odstopanj od že načrtovanih tangenc, eventualnih potreb po prestavitvah, zaščitah in dograditvah rešitve predhodno uskladiti z upravljavcem teh cest.
(7) Posegi v varovalnem pasu objekta gospodarske javne infrastrukture se izvajajo pod strokovnim nadzorom pristojnega organa oziroma službe.
(8) Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture ni dovoljeno, oziroma mora odmik dreves od posameznih vodov znašati najmanj 1,50 m, od vodovoda in kanalizacije pa min. 2,00 m.
Kanalizacijsko omrežje:
(1) Izvede se ločen sistem kanalizacije.
(2) Padavinske odpadne vode: s prometnih površin razpršeno ponikajo. S streh objektov se vodijo v ponikalnice. S parkirišč na posameznih parcelah se vodijo v ponikalnice, vendar jih je potrebno predhodno prečistiti preko lovilca olj.
(3) Komunalna odpadna voda: na območju OPPN se izvede vodonepropustna kanalizacija z upoštevanjem zahtevanih odmikov od sosednjih komunalnih naprav in objektov. Komunalne odpadne vode se vodijo v obstoječo mešano kanalizacijo iz cevi PVC Ø40 cm in BC Ø60 cm ter naprej v čistilno napravo. Nov cevovod se izvede s PVC ali HCCP cevmi zadostne togosti, najmanj SN 8. Priključitev posameznih objektov se izvede v revizijskem jašku, najmanjši presek kanalizacijskega priključka je 200 mm. Minimalna kvaliteta cevi mora zadoščati standardom, predpisanim v tehničnih pravilnikih EU.
Vodovodno omrežje
(1) Območje OPPN se napaja iz vodovodnega sistema Stična, iz vodohrana Vir.
(2) Območje OPPN se preko novega vodovodnega priključka naveže na obstoječi vodovod PE Ø90 mm, ki poteka severovzhodno in jugovzhodno od območja OPPN. Notranji razvod se izvede zankasto. Zagotovita se pitna in požarna voda.
(3) Vsi objekti se priključijo na nov razvod preko lastnega odjemnega mesta, lociranega na lastni parceli. Vodomerni jaški se locirajo na posameznih parcelah, na vedno dostopnem mestu (zunaj ograj ipd.), lahko so betonske izvedbe kvadratnega tlorisa, svetlih dimenzij 100 x 100 cm, globine najmanj 150 cm ali montažni, ki morajo biti toplotno izolirani.
(4) Celotno vodovodno omrežje znotraj OPPN se izvede iz cevi LŽ duktilne izvedbe preseka najmanj 100 mm. Minimalna globina vodenja cevi je 1,2 m do temena cevi.
(5) Pri izdelavi projektne dokumentacije za predmetno vodovodno omrežje je poleg smernic za načrtovanje in mnenja k OPPN potrebna še nadaljnja uskladitev oziroma upoštevanje dodatnih ustnih navodil upravljavca vodovoda.
Hidrantno omrežje:
(1) Za zagotovitev požarne vode se v območje OPPN postavijo hidranti na razdalji 80,00 m.
Elektroenergetsko omrežje
(1) Srednj napetostni (SN) razvod
Znotraj območja OPPN se kablira SN 20kV.
(2) Nizkonapetostni razvod (NN)
Na območju OPPN se NN razvod vodi v kabelski kanalizaciji iz obstoječe TP 20/0,4 kV Šentvid Anžlovar. Uporabniki se na NN elektro omrežje priključujejo preko elektro omaric, ki so locirane na vedno dostopnem mestu na parceli ali fasadi objekta. Dovoljuje se postavitev skupnih omaric za največ 3-4 odjemna mesta.
(3) Javna razsvetljava (JR)
Na območju OPPN se NN kabel za napajanje JR položi ob robu pločnika v zaščitno PVC ali PE cev. V skupni jarek s kablom se položi ozemljitveni valjanec Fe/Zn 25 x 4 mm, na katerega so priključeni vsi stebri javne razsvetljave.
Ob vseh cestah na območju OPPN se montirajo svetilke javne razsvetljave višine do 4 m. Razdalja med svetilkami lahko znaša največ 40 m in je odvisna od višine stebrov, tipa sijalke ter potrebnega nivoja svetlosti.
Telekomunikacijsko omrežje (TK)
Območje OPPN se priključi na obstoječe TK omrežje izven OPPN. Glavna kabelska kanalizacija se izvede s PVC cevmi Ø110 mm. Iz kabelske kanalizacije bodo do posameznih parcel izvedeni posamezni odcepi. Posamezni objekti se priključijo preko dovodne TK omarice, ki mora biti na vedno dostopnem mestu.
Kabelska televizija (KTV)
KTV kabelska kanalizacija bo potekala enako kot telefonska. Območje OPPN se priključi na obstoječe KTV omrežje izven OPPN. Trasa bo skupna s telefonsko kabelsko kanalizacijo, vendar z ločenimi jaški.
Odstranjevanje odpadkov
(1) Na območju OPPN se uvede individualen odvoz komunalnih odpadkov iz prevzemnih mest. Prevzemno mesto mora biti opremljeno z dvema tipiziranima posodama za biološki in mešani odpad. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki in drugo/, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
(2) Dovoljuje se postavitev ekološkega otoka, če bodo za to izkazane potrebe.
Ogrevanje
Za ogrevanje se uporablja utekočinjeni naftni plin iz vkopanih cistern. Možni so tudi drugi energenti, kot so obnovljivi viri energije (geotermalna energija, toplotne črpalke, biomasa, voda, sonce, veter ipd).

Varstvo vode in podtalnice
Na območju OPPN se ne nahajajo varovana vodna območja podtalnice, vodnih virov ali varstvenih pasov črpališč vodovodov. Padavinske odpadne vode s prometnih površin se vodijo v ponikalnice preko lovilcev olj. Odpadna komunalna voda se mora preko kanalizacije speljati na čistilno napravo.
Varstvo zraka
Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
Varstvo pred hrupom
Skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08) se območje OPPN uvršča v II. stopnjo varstva pred hrupom, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju 55 dBA za dan in 45 dBA za noč, kritične pa 63 dBA za dan in 53 dBA za noč.
Varstvo plodne zemlje
Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v občini Ivančna Gorica.
Odstranjevanje odpadkov
Na območju urejanja se uredi organizirano zbiranje odpadkov po posameznih odjemnih mestih. Gradbeni odpadki se odstranjujejo, transportirajo in odlagajo skladno z veljavnimi predpisi.

(1) Na območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot.
(2) Ohranjata se zelena brežina na vzhodni strani območja urejanja in zelena cezura med območjem OPPN in Petrušnjo vasjo, ki je zunaj OPPN, vendar meji nanj.

(1) Na območju OPPN je evidentirana nepremična kulturna dediščina Arheološko najdišče Centov hrib.
(2) Po opravljenih raziskavah terena ni ugotovljena prisotnost prazgodovinskih ali antičnih ostankov.

(1) Na območju OPPN se morajo kote objektov in cestišča prilagajati obstoječi konfiguraciji terena.
(2) Ohranjata se reliefni rob in zelena brežina na vzhodni strani OPPN.
(3) Znotraj območja OPPN se žive meje in ostala vegetacija zasadi iz avtohtonih rastlinskih vrst.

Ob izkopu gradbene jame se odstrani plodna zemlja in se deponira na primernem mestu. Uporablja se za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora v občini.

Potres
Pri načrtovanju novih objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je treba upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli–Cancan–Seiberg.
Požar
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Notranji prometni sistem cest omogoča dostop do objektov, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce, hidrantno omrežje zagotavlja zadostne količine požarne vode. Medsebojna oddaljenost med objekti je minimalno 5,00 m, v primeru manjšega razmika se mora izvesti zid brez odprtin, ali pa se morajo upoštevati drugi ukrepi za preprečitev prenosa požara z objekta na objekt.
(3) Investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja obvezna izdelava študije požarne varnosti, so dolžni pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam.
Obramba in zaščita
(1) Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji glede na predpise s tega področja ni potrebno predvideti.
(2) Pred izdelavo projektne dokumentacije za infrastrukturne objekte je potrebno narediti geološke raziskave terena glede vpliva odpadnih padavinskih voda (ponikalnice) na stabilnost terena.
Arhitektonske ovire
Na vseh komunikacijah se izvedejo klančine z naklonom 1:13 do 1:15.

Načrt gradbenih parcel in koordinate zakoličbenih točk gradbenih parcel in objektov so prikazani v grafičnem delu OPPN.

Javno dobro predstavljajo vse prometnice.

(1) V prvi fazi se izvede delna ali celotna prometna in infrastrukturna ureditev območja, vendar kot zaključena funkcionalna celota in dimenzionirana za končno število uporabnikov.
(2) V drugi fazi se izvede katerikoli del OPPN, kot funkcionalna celota po pogojih tega odloka, z izgradnjo ostale infrastrukture po trasah, določenih v tem OPPN, in dimenzioniranih za končno število uporabnikov.
(3) Na parceli morajo biti zagotovljene najmanj dovozna cesta (po trasi, predvideni s tem OPPN in upoštevajoč pogoje tega OPPN glede širine, vzdolžnega in prečnega profila), elektrika, vodovod in kanalizacija (upoštevajoč trase in zmogljivosti po pogojih tega OPPN).
(4) Objekte je možno graditi tudi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
(5) Infrastrukturne vode je možno graditi fazno skupaj s cesto, kot zaključene celote, ki nemoteno napajajo določeno območje, dimenzionirani pa morajo biti za končno število uporabnikov.
(6) Za gradnjo severozahodnega dela območja OPPN, na parc. št. 704 in 705, vse k.o. Šentvid, je potrebno izdelati spremembe in dopolnitve tega dokumenta ali nov prostorski akt.

(1) Pred gradnjo mora investitor opraviti geološke raziskave terena in upoštevati rezultate le-teh.
(2) Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
(3) V primeru rekonstrukcije ali obnove občinske ceste je investitor oziroma njegov pravni naslednik priključka dolžan preurediti priključek na novo stanje.
(4) Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti okolico, splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke.

(1) Tolerance za horizontalne gabarite objektov so podane znotraj površine za razvoj objekta(ov), pri tem je potrebno upoštevati druga določila tega odloka (faktor izrabe, zazidave ipd.). Objekti so lahko manjši od grafično prikazanih.
(2) Tolerance za vertikalne gabarite so podane z največjo možno višino objekta, dovoljeni so nižji objekti. Od določene višine objekta lahko odstopajo postavitve dimnikov, anten, oddajnikov ipd. ter v primeru arhitektonskega oblikovnega poudarka, ki zaseda največ 1/3 površine strehe.
(3) Parcele, namenjene gradnji samostoječih, individualnih objektov je možno združevati, in sicer največ po dve parceli skupaj. Ob tem se združita tudi površini za razvoj objekta(ov).
(4) Ograjevanje parcel ni obvezno.
(5) Dovoljena so odstopanja od določitve lokacije in števila vhodov v objekt oziroma na parcelo.
(6) Dovoljeno je združiti dva vhoda na parcelo za dve parceli skupaj.
(7) Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija (prilagajanje obstoječi parcelaciji), ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
(8) Dovoljeno je odstopanje od parcelacije, določene s tem odlokom (prilagajanje parcelacije) v primeru izvedbe zemeljskih del pri gradnji prometne infrastrukture (vkopi, nasipi ipd.).
(9) Pri objektih, ki s celotno fasado sledijo gradbeni liniji, je dovoljeno odstopanje od gradbene linije objektov za največ ±1,40 m (zunaj ali znotraj gradbene linije), vendar največ v 1/3 dolžine fasade objekta (brez teras ipd.).
(10) Dovoljena so odstopanja od kot pritličij za ±0,50 m, oziroma se prilagajajo koti izgrajenega cestišča v naravi in od njega ne smejo biti višje od 0,50 m.
(11) Pri objektih in trasah prometne, komunalno-energetske infrastrukture in sistema zvez je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globini polaganja, medsebojnih razmikov, zmogljivosti in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.
(12) Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je možno prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve.
(13) Pri gradnji cest je dovoljeno manjše odstopanje od poteka ceste v prostoru, prečnega profila in višinskih kot zaradi lastništva ali terenskih pogojev, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč in hodnikov za pešce, razen v primeru, ko pride do odstopanja geodetske izmere na terenu od kartografskega prikaza, vendar se mora dimenzioniranje vedno izvesti na osnovi veljavne prometne zakonodaje.

Zemljišča, ki ne bodo pozidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

Projektiranje prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture se izvede v skladu z veljavnimi predpisi na posameznem področju.

OPPN je na vpogled pri pristojni občinski službi Občine Ivančna Gorica in Upravni enoti Ivančna Gorica.

Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.