Na podlagi 49.a člena Zakona o lokalni samoupravi (uradno prečiščeno besedilo ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07), drugega odstavka 45. člena Zakona o prekrških (uradno prečiščeno besedilo ZP-1-UPB4, Uradni list RS, št. 3/07), 3. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (uradno prečiščeno besedilo ZIN-UPB1, Uradni list RS, št. 43/07), 2. člena Zakona o občinskem redarstvu – ZORed (Uradni list RS, št. 139/06), 11. člena Pravilnika o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ (Uradni list RS, št. 72/02), 19. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Divača (Uradni list RS, št. 65/99), 19. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 61/99), 19. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Komen (Uradni list RS, št. 46/01) ter 11. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Sežana (Uradni list RS, št. 21/07) so Občinski svet Občine Divača na seji dne 29. 11. 2007, Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina na seji dne 13. 12. 2007, Občinski svet Občine Komen na seji dne 20. 12. 2007 in Občinski svet Občine Sežana na seji dne 6. 12. 2007 sprejeli

S tem odlokom se ustanavljata:
– medobčinski inšpektorat in redarstvo kot organ skupne občinske uprave za izvrševanje upravnih nalog na področju inšpekcijskega nadzora in občinskega redarstva, na območjih občin Divača, Hrpelje - Kozina, Komen in Sežana (v nadaljevanju: občine) in
– medobčinska notranja revizijska služba kot organ skupne občinske uprave za opravljanje nalog notranjega revidiranja organizacijskih enot občin ter javnih zavodov in drugih izvajalcev javnih služb, ki so proračunski uporabniki.

1) Ustanoviteljice organov skupne občinske uprave so:
– Občina Divača, Kolodvorska ulica 3a, 6215 Divača,
– Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina,
– Občina Komen, Komen 86, 6223 Komen in
– Občina Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana.
2) Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, občine uredijo z dogovorom o medsebojnih razmerjih (v nadaljevanju: dogovor), ki ga podpišejo župani občin. Občine z dogovorom podrobneje določijo svoje pravice in obveznosti do organov skupne občinske uprave, načrtovanje in način dela, način poročanja, način financiranja, opravljanje administrativnih, strokovnih in drugih nalog tako za medobčinski inšpektorat in redarstvo kot tudi za medobčinsko notranje revizijsko službo in druge za nemoteno delo organov skupne občinske uprave pomembne zadeve.

1) Naziv organov skupne občinske uprave je:
– Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin: Divača, Hrpelje - Kozina, Komen in Sežana (v nadaljevanju: Medobčinski inšpektorat in redarstvo);
– Medobčinska notranja revizijska služba občin: Divača, Hrpelje - Kozina, Komen in Sežana (v nadaljevanju: Medobčinska notranja revizijska služba).
2) Medobčinski inšpektorat in redarstvo ter Medobčinska notranja revizijska služba sta samostojna organa skupne občinske uprave.
3) Sedež organov skupne občinske uprave je v Sežani, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana.

Medobčinski inšpektorat in redarstvo ima pečat okrogle oblike, ki vsebuje napis Medobčinski inšpektorat in redarstvo ter napis imen občin.

1) Medobčinski inšpektorat in redarstvo kot prekrškovni organ opravlja naloge izvajanja inšpekcijskega nadzorstva ter medobčinskega redarstva na področjih, ki jih urejajo zakoni, podzakonski akti in predpisi občin ustanoviteljic skladno z zakonom.
2) Postopek pred prekrškovnim organom vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Medobčinskega inšpektorata in redarstva, ki mora za vodenje postopka, izdajo plačilnega naloga ter odločbe o prekršku izpolnjevati vse z zakonom in podzakonskim aktom predpisane pogoje in imeti opravljen preizkus znanja, ki zajema izvrševanje pooblastil po Zakonu o prekrških in poznavanje predpisov, katerih izvrševanje nadzoruje.

1) Inšpekcijsko nadzorstvo in občinsko redarstvo se opravljata kot redni inšpekcijski oziroma redni redarski pregled ter kot izredni inšpekcijski oziroma izredni redarski pregled.
2) Izredni inšpekcijski oziroma redarski pregled se opravlja na podlagi obvestila pristojne občinske uprave ali na podlagi obvestila občanov.
3) Naloge inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva se podrobneje določijo v dogovoru iz drugega odstavka 2. člena tega odloka.

1) Pri izvrševanju upravnih nalog nastopa Medobčinski inšpektorat in redarstvo kot organ tiste občine, v katero krajevno pristojnost zadeva spada.
2) Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene uradne osebe Medobčinskega inšpektorata in redarstva, imajo v glavi naziv organa skupne občinske uprave, izdajajo pa se v imenu krajevno pristojne občine.
3) Medobčinski inšpektorat in redarstvo mora pri izvrševanju upravnih nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogih direktorja občinske uprave oziroma druge s strani župana pooblaščene osebe občinske uprave tiste občine, v katero krajevno pristojnost zadeva spada, skladno s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor in občinsko redarstvo, glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja uprave pa po skupnih usmeritvah županov občin.
4) O pritožbah zoper odločbe Medobčinskega inšpektorata in redarstva odloča župan tiste občine, v katero krajevno in stvarno pristojnost zadeva spada.

1) Medobčinski inšpektorat in redarstvo vodi uradnica oziroma uradnik na položaju (v nadaljevanju: vodja inšpektorata in redarstva), ki ga soglasno imenujejo in razrešujejo župani občin.
2) Vodja inšpektorata in redarstva mora izpolnjevati predpisane pogoje v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, ustrezne delovne izkušnje določene s predpisi, ki urejajo notranjo organizacijo in sistematizacijo delovnih mest in opravljen strokovni izpit za inšpektorja.
3) Vodja inšpektorata in redarstva odgovarja za izvrševanje upravnih nalog, ki sodijo v krajevno pristojnost posamezne občine, županu in direktorju oziroma drugi s strani župana pooblaščeni osebi občinske uprave te občine, za delo Medobčinskega inšpektorata in redarstva v celoti, pa skupaj vsem županom občin.
4) Vodja inšpektorata in redarstva predstavlja in zastopa Medobčinski inšpektorat in redarstvo. V okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost, kakovost in učinkovitost Medobčinskega inšpektorata in redarstva, organizira opravljanje nalog inšpektorata in redarstva, skrbi za izdelavo in realizacijo programa dela ter opravlja vsa dela in naloge, ki so potrebne za redno, pravočasno, strokovno in učinkovito delo Medobčinskega inšpektorata in redarstva.
5) Vodja inšpektorata in redarstva mora občinam, najmanj enkrat letno podati poročilo o delovanju Medobčinskega inšpektorata in redarstva.
6) Vodja inšpektorata in redarstva po predhodnem soglasju županov občin ter v skladu s kadrovskim načrtom za Medobčinski inšpektorat in redarstvo, ki ga soglasno sprejmejo župani občin, in na podlagi sprejetega akta o sistemizaciji delovnih mest, odloča o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja zaposlenih v Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu.

1) Občinska inšpektorica oziroma občinski inšpektor (v nadaljnjem besedilu: občinski inšpektor) kot uslužbenec Medobčinskega inšpektorata in redarstva opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, vodi upravni postopek ter izdaja odločbe in sklepe v upravnem postopku po postopkih in na način, kot ga predpisujejo zakoni, podzakonski akti in predpisi občin, s katerimi je urejen občinski inšpekcijski nadzor.
2) Občinski inšpektor se pri izvrševanju nalog izkazuje s službeno izkaznico in značko, ki ju izda župan občine, v kateri je sedež Medobčinskega inšpektorata in redarstva v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru.
3) Občinski inšpektor mora imeti ob imenovanju v naziv inšpektorja izpolnjevati predpisane pogoje v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, ustrezne delovne izkušnje, določene s predpisi, ki urejajo notranjo organizacijo in sistematizacijo v organih lokalne samouprave in strokovni izpit za inšpektorja.
4) Izjemoma se za inšpektorja ob sklenitvi delovnega razmerja lahko imenuje oseba, ki nima strokovnega izpita za inšpektorja, vendar mora ta izpit opraviti najkasneje v dvanajstih mesecih od dneva imenovanja za inšpektorja. V tem času lahko opravlja samo posamezna strokovna dejanja skladno z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru.

1) Občinska redarka oziroma občinski redar (v nadaljnjem besedilu: občinski redar) kot uslužbenec Medobčinskega inšpektorata in redarstva opravlja vse naloge občinskega redarstva kot ga predpisujejo zakoni, podzakonski akti in predpisi občin, s katerimi je urejen občinski redarski nadzor.
2) Po pooblastilu vodje inšpektorata in redarstva lahko občinski redar opravlja tudi posamezna dejanja v postopku inšpekcijskega nadzora na način kot ga predpisuje zakon s katerim je urejen inšpekcijski nadzor.
3) Občinski redar nosi predpisano uniformo, označbe in ustrezno opremo na način, kot je to določeno s predpisi, ki urejajo nošenje uniforme, označb in opreme občinskega redarja.
4) Občinski redar mora med opravljanjem svojega dela na terenu imeti službeno izkaznico in jo na zahtevo posameznika, zoper katerega vodi postopek za prekršek, pokazati. Službeno izkaznico izda župan občine, v kateri je sedež Medobčinskega inšpektorata in redarstva v skladu z Zakonom o občinskem redarstvu.
5) Občinski redar mora izpolnjevati splošne pogoje določene z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, opraviti predpisan preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku ter preizkus znanja za opravljanje nalog občinskega redarstva in za uporabo pooblastil občinskega redarja.
6) Dokler občinski redar ne opravi strokovnega usposabljanja in preizkusa znanja, je občinski redar – pripravnik in ne sme samostojno opravljati nalog občinskega redarja. Preizkus znanja mora opraviti najkasneje v dvanajstih mesecih po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi v Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu.

Župan občine, v kateri je sedež medobčinskega redarstva imenuje neodvisno, največ petčlansko komisijo za primer podaje ocene zakonitosti in strokovnosti ravnanja občinskega redarja. V komisiji mora biti direktor občinske uprave oziroma druga s strani župana pooblaščena oseba občinske uprave tiste občine, v kateri je sedež Medobčinskega inšpektorata in redarstva, predstavnik policije ter predstavniki nevladnih organizacij, zainteresiranih za nadzor nad varstvom človekovih pravic in svoboščin.

1) Medobčinska notranja revizijska služba ima pečat okrogle oblike, ki vsebuje napis Medobčinska notranja revizijska služba in napis imen občin.
2) Medobčinska notranja revizijska služba opravlja naloge notranjega revidiranja občin, ožjih delov občin ter javnih zavodov in drugih izvajalcev javnih služb, ki so proračunski uporabniki.
3) Medobčinska notranja revizijska služba na podlagi izvedenega revidiranja izdela revizijsko poročilo, katerega posreduje županu tiste občine, v katero pristojnost zadeva spada.

1) Medobčinska notranja revizijska služba je samostojen in neodvisen organ in pri izvrševanju nalog iz drugega odstavka 12. člena nastopa kot strokovno svetovalni organ župana tiste občine, v katero pristojnost zadeva spada.
2) Medobčinska notranja revizijska služba izvaja naloge redno v skladu z letnim načrtom ter izredno na podlagi sklepa župana.
3) Naloge Medobčinske notranje revizijske službe se podrobneje določijo v dogovoru iz drugega odstavka 2. člena tega odloka.

1) Medobčinsko notranje revizijsko službo vodi uradnica oziroma uradnik na položaju (v nadaljevanju: vodja medobčinske notranje revizijske službe), ki ga soglasno imenujejo in razrešujejo župani občin.
2) Vodja medobčinske notranje revizijske službe mora ob imenovanju izpolnjevati predpisane pogoje v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, ustrezne delovne izkušnje, določene s predpisi, ki urejajo notranjo organizacijo in sistematizacijo v organih lokalne samouprave in pridobljen naziv preizkušeni državni notranji revizor ali državni notranji revizor.
3) Vodja Medobčinske notranje revizijske službe na podlagi notranjega revidiranja zagotavlja, da so župani seznanjeni z ustreznostjo sistema finančnega poslovodenja in notranjih kontrol.
4) Vodja Medobčinske notranje revizijske službe in občinski notranji revizorji morajo pri izvrševanju svojih nalog ravnati po usmeritvah župana občine, v katero krajevno pristojnost zadeva spada, glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja pa po skupnih usmeritvah vseh županov občin na osnovi sprejetega dogovora iz drugega odstavka, 2. člena tega odloka.
5) Vodja medobčinske notranje revizijske službe izdela letni načrt revizij, ki jih potrdijo župani občin.
6) Vodja medobčinske notranje revizijske službe mora občinam najmanj enkrat letno podati poročilo o delovanju Medobčinske notranje revizijske službe.
7) Vodja medobčinske notranje revizijske službe po predhodnem soglasju vseh županov občin ter v skladu s kadrovskim načrtom za Medobčinsko notranjo revizijsko službo, ki ga soglasno sprejmejo župani občin, in na podlagi sprejetega akta o sistemizaciji delovnih mest, odloča o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja zaposlenih v Medobčinski notranji revizijski službi.

1) Občinska notranja revizorka oziroma občinski notranji revizor (v nadaljevanju: občinski notranji revizor), mora ob imenovanju izpolnjevati predpisane pogoje v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, ustrezne delovne izkušnje, določene s predpisi, ki urejajo notranjo organizacijo in sistematizacijo v organih lokalne samouprave in pridobljen naziv državni notranji revizor ali preizkušeni državni notranji revizor.
2) Izjemoma se za občinskega notranjega revizorja ob sklenitvi delovnega razmerja lahko imenuje oseba, ki nima pridobljenega naziva državni notranji revizor, vendar mora ta naziv pridobiti najkasneje v enem letu od dneva imenovanja za notranjega revizorja. V tem času lahko opravlja samo posamezna strokovna dejanja skladno z ravnjo svoje strokovne usposobljenosti in delovnih izkušenj ter pod pogojem, da je njegovo delovanje skrbno načrtovano in nadzirano s strani vodje medobčinske notranje revizijske službe.
3) Občinski notranji revizor, ki izvaja naloge iz drugega odstavka, 12. člena tega odloka, je za zakonitost in kvaliteto svojega dela odgovoren neposredno županu tiste občine, v katero pristojnost zadeva spada.

Občina Sežana, v kateri je sedež organov skupne občinske uprave, ima za javne uslužbence zaposlene v njej, status delodajalca.

1) Občine zagotavljajo sredstva in druge materialne pogoje za skupno opravljanje nalog organov skupne občinske uprave v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin ustanoviteljic.
2) Vsaki dve leti se uskladi razmerje iz prejšnjega odstavka in sklene ustrezen aneks k Dogovoru.
3) Sredstva za nemoteno delovanje organov skupne občinske uprave morajo občine zagotavljati redno in enako prednostno kot za delovanje svojih občinskih uprav in organov.
4) Za obveznosti iz delovanja obeh organov skupne občinske uprave in za škodo, povzročeno z nezakonitim delom zaposlenega v Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu ali v Medobčinski notranji revizijski službi, odgovarjajo občine solidarno.

1) Za finančno poslovanje organov skupne občinske uprave se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance o neposrednih uporabnikih občinskih proračunov.
2) Organi skupne občinske uprave poslujejo preko podračuna proračuna občine, v kateri imajo sedež.
3) Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta Medobčinskega inšpektorata in redarstva oziroma Medobčinske notranje revizijske službe je njen vodja, ki je tudi skrbnik prihodkov.
4) Plačane globe in prihodki iz dejavnosti so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen ali katere predpis je bil kršen.

1) Občina lahko izrazi interes za izstop iz posameznega organa skupne občinske uprave tako, da svojo namero pisno poda županom ostalih občin najmanj 12 mesecev pred nameravanim izstopom.
2) Občina lahko izstopi, ko poravna vse obveznosti do organa skupne občinske uprave, iz katerega izstopa.

1) Občini, ki izrazi interes pristopa k posameznemu organu skupne občinske uprave, se ji pristop dovoli pod pogojem, da se občine ustanoviteljice strinjajo z njenim pristopom in da pristojni organ zainteresirane občine sprejme pisni sklep o pristopu k posameznemu organu skupne občinske uprave.
2) Pravice, obveznosti in odgovornosti občine pristopnice do organa skupne občinske uprave se podrobneje uredijo z aneksom k dogovoru iz drugega odstavka, 2. člena tega odloka ali z navedenim dogovorom. Prav tako se na podlagi aneksa k dogovoru ali z dogovorom določi datum pristopa občine k posameznemu organu skupne občinske uprave.

1) V primeru odločitve, da posamezen organ skupne občinske uprave preneha z delom, si občine razdelijo skupno premoženje na enak način, kot so zagotavljale sredstva in druge materialne pogoje iz 17. člena tega odloka.
2) Predhodno morajo občine prevzeti v izvršitev, izterjavo ali izpolnitev tiste pravice in obveznosti, ki izhajajo iz odločitev organa skupne občinske uprave, in ki spadajo pod njihovo krajevno pristojnost. Pri tem morajo občine poravnati vse materialne obveznosti organa skupne občinske uprave do tretjih oseb, prevzeti v svoje občinske uprave delavce, ki jih je organ skupne občinske uprave od njih prevzel na podlagi 24. člena tega odloka in plačati sorazmerni delež stroškov prenehanja delovnega razmerja zaposlenega v organu skupne občinske uprave, kolikor ga ne prevzame nobena občina in mu preneha delovno razmerje v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje.
3) O konkretni razdelitvi in prevzemu, sklenejo župani sporazum v roku 3 mesecev po sprejemu odločitve o prenehanju posameznega organa skupne občinske uprave.

Organa skupne občinske uprave začneta z delom, ko občine zagotovijo sredstva in druge potrebne pogoje za začetek dela v skladu z drugim odstavkom 2. člena tega odloka, vendar najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.

1) V tridesetih dneh po uveljavitvi tega odloka določijo župani kadrovski načrt. V nadaljnjih tridesetih dneh v skladu z dogovorom iz drugega odstavka, 2. člena in ostalih določb tega odloka imenujejo vodjo posameznega organa skupne občinske uprave.
2) Vodja posameznega organa skupne občinske uprave sprejme na podlagi kadrovskega načrta akt o sistemizaciji delovnih mest v organu skupne občinske uprave najkasneje v tridesetih dneh po imenovanju.

1) Najkasneje do dne, ko organa skupne občinske uprave začneta z delom, od občin ustanoviteljic prevzameta naloge in pristojnosti s področji: inšpekcijskega nadzorstva, občinskega redarstva in notranje revizije, skladno z dogovorom iz drugega odstavka, 2. člena tega odloka.
2) Najkasneje do dne, ko organa skupne občinske uprave pričneta z delom, prevzameta javne uslužbence, zaposlene v občinskih upravah občin ustanoviteljic, ki so razporejeni na uradniška ali strokovno tehnična delovna mesta, na katerih se opravljajo naloge občinske inšpekcije, redarstva ali notranje revizije.
3) Javnim uslužbencem iz prejšnjega odstavka izda vodja posameznega organa skupne občinske uprave odločbe v skladu s sistemizacijo delovnih mest v Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu oziroma v Medobčinski notranji revizijski službi ter jim v podpis predloži pogodbe o zaposlitvi.
4) Z akti iz prejšnjega odstavka se javnim uslužbencem, zaposlenim v posameznemu organu skupne občinske uprave, ne more poslabšati položaj glede na položaj, ki so ga imeli v občinski upravi posamezne občine ustanoviteljice.

1) Ta odlok je sprejet, ko ga v enakem besedilu sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic.
2) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem začetka dela organov skupne občinske uprave.
3) Za njegovo objavo v Uradnem listu Republike Slovenije poskrbi Občina Sežana.