Na podlagi drugega odstavka 3. člena in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZmetD, 66/06 – Odl. US: U-I-51/06-10, 112/06 – Odl. US: U-I-40/06-10, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08) in 14. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 101/08) je Občinski svet Občine Kamnik na 22. redni seji dne 22. aprila 2009 sprejel
O D L O K
o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kamnik
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(javna služba)
Ta odlok ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Kamnik.
2. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se določajo:
– organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe,
– vrsta in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev,
– pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
– pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
– viri financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
– vrsta objektov, naprav in opreme za izvajanje javne službe,
– nadzor nad izvajanjem javne službe,
– kazenske in prehodne določbe.
3. člen
(uporaba republiških predpisov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo republiški predpisi.
Kolikor republiški predpis, izdan po uveljavitvi tega odloka, vsebuje določila, ki so v nasprotju z določili tega odloka, veljajo določila republiškega predpisa.
4. člen
(cilji javne službe)
Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
– uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«;
– izboljšati dostop do storitev javne službe;
– zagotoviti učinkovit sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, z namenom zmanjševanja količin mešanih komunalnih odpadkov;
– zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov;
– zagotoviti spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov, osveščanje in obveščanje uporabnikov javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki ter izdelavo letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.
5. člen
(komunalni odpadki, ki so predmet storitve javne službe)
Komunalni odpadki po tem odloku so odpadki iz gospodinjstva in njim po naravi ali sestavi podobni odpadki iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti.
Med komunalne odpadke spadajo:
– ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01,
– kuhinjski odpadki iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 01,
– odpadki z vrtov in parkov iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 02,
– drugi komunalni odpadki iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 03,
– embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine s klasifikacijsko številko 15 01.
Ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01 (v nadaljevanju: frakcije) so določene v republiškem predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.
Posamezne vrste komunalnih odpadkov in njihove klasifikacijske številke so določene v republiškem predpisu o ravnanju z odpadki.
6. člen
(opredelitev pojmov)
V tem odloku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. Povzročitelj je vsaka fizična ali pravna oseba, katere stalno, začasno, sezonsko ali občasno delovanje oziroma izvajanje dejavnosti povzroča nastajanje komunalnih odpadkov v zasebnih in javnih prostorih ter površinah na območju občine.
2. Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki.
3. Prepuščanje odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
4. Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo.
5. Izvajalec javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom opravlja dejavnost javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
6. Zbirno mesto je prostor, kjer povzročitelji stalno ločeno zbirajo odpadke v posodah, predpisanih s tem odlokom, v času do prevzema odpadkov na prevzemnem mestu.
7. Prevzemno mesto je prostor, kjer uporabniki redno prepuščajo izvajalcu določene vrste komunalnih odpadkov in sicer po urniku, ki ga določi izvajalec.
8. Zbirno-prevzemno mesto je prostor, kjer se določene vrste komunalnih odpadkov zbirajo in kjer jih uporabniki prepuščajo izvajalcu na način, predpisan s tem odlokom. Zbirno-prevzemno mesto se zagotavlja na način, določen za zbirno in prevzemno mesto.
9. Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjski objekt z vrtom. Namen kompostiranja v hišnem kompostniku je, da se kompost uporabi na lastnem vrtu.
10. Mala komunalna kompostarna je kompostarna z letno zmogljivostjo predelave, ki ne presega 100 t neobdelanih biološko razgradljivih odpadkov in je namenjena kompostiranju odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in javnih zelenih površin in biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev.
11. Zbiralnica ločenih frakcij ali ekološki otok je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij, kjer jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu.
12. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
13. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji iz gospodinjstev izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
14. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer jih povzročitelji iz gospodinjstev lahko prepuščajo izvajalcu javne službe. Zbirni center je hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
7. člen
(oblika izvajanja javne službe)
Javno službo po tem odloku zagotavlja občina v obliki koncesionirane gospodarske javne službe ali v drugi obliki v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah.
V skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo opravlja koncesionar – izvajalec javno službo na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom, koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo.
8. člen
(tehnični pravilnik)
Tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: pravilnik) pripravi izvajalec in ga posreduje občinski upravi. Na predlog župana pravilnik sprejme Občinski svet Občine Kamnik.
Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki,
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov,
– tipizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov,
– tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe,
– minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic,
– podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih,
– podrobnejše pogoje prevzemanja kosovnih odpadkov na poziv uporabnikov,
– podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov,
– druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.
III. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
9. člen
(vrsta in obseg storitev javne službe)
Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja, obdelave in prevoza komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe in sicer:
1. storitve prevzemanja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih, vključno s prevozom komunalnih odpadkov do zbirnega centra;
2. storitve obdelave komunalnih odpadkov, vključno s sortiranjem in tehtanjem odpadkov, s katerimi se spreminja lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine ali teže odpadkov pred njihovim odlaganjem, z namenom zmanjšanja biološko razgradljivih snovi v odpadkih, z namenom zmanjšanja nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo;
3. storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali za odlaganje, vključno s prevozom preostankov odpadkov po obdelavi iz prejšnje alineje na regijsko odlagališče za nenevarne odpadke.
Storitve iz prejšnjega odstavka so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsem uporabnikom pod enakimi pogoji.
10. člen
(uporabniki storitev javne službe)
Uporaba storitev iz prejšnjega člena je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe.
Uporabnik storitev javne službe je vsak imetnik oziroma povzročitelj komunalnih odpadkov, ki ima:
– pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri lahko stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb,
– pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost,
– pravico do upravljanja objekta ali javne površine v javni rabi, ki povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma upravljalca stavbe ali objekta. Imetnik odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev.
Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz drugega odstavka tega člena več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
Imetniki odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku.
Uporabniki iz prejšnjih odstavkov so prosti obveznosti po tem odloku, če izvajalcu javne službe izkažejo, da stavba ali objekt oziroma del stavbe ali objekta ni v uporabi neprekinjeno že najmanj tri mesece.
III.1. PREVZEMANJE KOMUNALNIH ODPADKOV
11. člen
(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov)
Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:
– papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
– drobna odpadna embalaža iz stekla,
– drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov,
– drobna odpadna embalaža iz kovine,
– kuhinjski odpadki.
Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se zeleni vrtni odpad zbira ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij in ostanka komunalnih odpadkov.
Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prejšnjih odstavkov, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.
Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike ali posode, postavljene na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom.
Izvajalec javne službe mora zagotoviti zadostno število potrebnih zabojnikov ali posod, enkrat letno pranje in razkuževanje posod za kuhinjske in mešane komunalne odpadke ter občasno pranje in razkuževanje ostalih posod, če je to potrebno.
12. člen
(prevzemanje ločeno zbranih frakcij)
Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo:
– redno prevzemanje ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij,
– redno prevzemanje ločenih frakcij v zbirnem centru,
– redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnem centru,
– dvakrat letno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih,
– redno prevzemanje kuhinjskih odpadkov,
– redno prevzemanje zelenega vrtnega odpada v zbirnem centru.
Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo:
– redno prevzemanje nevarnih frakcij v zbiralnicah nevarnih frakcij ali v zbirnem centru,
– enkrat letno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena določi z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, v skladu s 34. členom tega odloka.
Z namenom izboljšanja storitev ter načina ločenega zbiranja odpadkov, izvajalec javne službe lahko na določenem ali na celotnem območju občine izvede pilotni projekt, pri katerem izvaja drugačen način prevzemanja ločeno zbranih frakcij, kot je določeno v prvem in drugem odstavku tega člena. Pred začetkom izvedbe pilotnega projekta mora izvajalec pridobiti pisno soglasje občinske uprave. Kolikor so z izvedbo pilotnega projekta dokazani boljši rezultati ločenega zbiranja odpadkov, se mora ta način prevzemanja ločeno zbranih frakcij uvesti kot redno prevzemanje na celotnem območju Občine Kamnik.
13. člen
(zbiralnice ločenih frakcij)
Izvajalec javne službe mora za prevzemanje ločenih frakcij zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi posodami ali zabojniki za prevzemanje papirja in drobne lepenke, drobne odpadne embalaže iz papirja ali lepenke, stekla, plastike ali sestavljenih materialov in kovine.
Zbiralnice ločenih frakcij so prostorsko razporejene:
– v urbanih ali večjih stanovanjskih naseljih najmanj ena zbiralnica na vsakih 500 prebivalcev;
– najmanj ena zbiralnica ob večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenem domu, šolah in otroških vrtcih;
– najmanj ena zbiralnica na območju krajevne skupnosti z manj kot 500 prebivalcev.
Izvajalec javne službe mora zagotavljati stalen, reden in nemoten ločen prevoz frakcij iz zbiralnic v zbirni center.
14. člen
(zbiralnice nevarnih frakcij)
Izvajalec javne službe mora za prevzemanje nevarnih frakcij zagotoviti najmanj eno zbiralnico nevarnih frakcij, ki mora biti opremljena s tipiziranimi in označenimi posodami ali zabojniki za prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov. Zbiralnica nevarnih frakcij je lahko urejena tudi v zbirnem centru.
Izvajalec javne službe mora najmanj enkrat v koledarskem letu zagotoviti ločeno zbiranje nevarnih frakcij s premično zbiralnico nevarnih frakcij, ki s postanki na naseljenih območjih in po vnaprej določenem urniku omogoča, da povzročitelji iz gospodinjstev izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
Če je premična zbiralnica iz prejšnjega odstavka tovorno vozilo, mora njegov postanek v posameznem naselju trajati vsaj tri ure.
Izvajalec javne službe mora najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij s premično zbiralnico povzročitelje obvestiti o urniku postanka premične zbiralnice na posameznih naseljenih območjih in o načinu prevzema z obvestilom, objavljenim v lokalnih časopisih in na drug krajevno običajen način.
15. člen
(urejanje in vzdrževanje zbiralnic)
Zbiralnice so praviloma urejene na javnih površinah lokalnega pomena, ki so dostopne za transportna vozila. Zaradi ureditve zbiralnice ne sme biti ogrožena splošna raba javne površine. Če zbiralnice ni mogoče urediti na javni površini, se lahko uredi tudi na zasebnem zemljišču, ki je dostopno za transportna vozila, če lastnik zemljišča poda pisno soglasje k ureditvi zbiralnice na njegovem zemljišču. Zemljišče za ureditev zbiralnice zagotovi občina.
Izvajalec javne službe opremi zbiralnico z zabojniki ali posodami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Tipi in oznake zabojnikov ali posod za posamezne ločene frakcije ter označbe zbiralnic se določijo s tehničnim pravilnikom iz 8. člena tega odloka.
Izvajalec javne službe mora zbiralnice vzdrževati tako, da:
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbiralnici zbirajo,
– se ločene frakcije prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,
– na kraju zbiralnice ne prihaja do onesnaževanja okolja,
– redno odstranjuje odpadke s površin, na katerih so urejene zbiralnice, kolikor pri tem najde kakršnokoli sled o povzročitelju napačno odloženih odpadkov, o tem obvesti pristojni občinski nadzorni organ,
– lahko ločene frakcije prepuščajo vsi povzročitelji komunalnih odpadkov z območja Občine Kamnik, ne glede na njihovo prebivališče.
V zbiralnici nevarnih frakcij mora nevarne frakcije, ki jih oddajajo povzročitelji komunalnih odpadkov, prevzemati oseba, ki je usposobljena za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje teh frakcij.
Izvajalec javne službe mora prepuščene ločene frakcije in oddane nevarne frakcije v zbiralnicah redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča onesnaževanja okolja in prekomernega hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.
16. člen
(kosovni odpadki)
Izvajalec mora v okviru javne službe zagotoviti prevzem kosovnih odpadkov dvakrat v koledarskem letu na vsakem prevzemnem mestu.
V okviru prevzema kosovnih odpadkov iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno tudi prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi.
Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj štirinajst dni pred prevzemom iz prejšnjih odstavkov obvestiti o času in načinu prevzema z obvestilom, objavljenim v lokalnih časopisih in na drug krajevno običajen način.
V letu 2010 izvajalec javne službe uvede način prevzemanja kosovnih odpadkov na poziv uporabnikov. Vsako gospodinjstvo lahko dvakrat v koledarskem letu brezplačno naroči izvajalcu odvoz kosovnih odpadkov. O terminu in načinu prevzema kosovnih odpadkov se dogovorita izvajalec in uporabnik. Kolikor uporabnik več kot dvakrat v koledarskem letu naroči odvoz kosovnih odpadkov, mora plačati stroške po ceniku izvajalca javne službe. Podrobnejše pogoje prevzemanja kosovnih odpadkov na poziv uporabnikom izvajalec javne službe določi v tehničnem pravilniku iz 8. člena tega odloka.
Povzročitelji kosovnih odpadkov morajo, preden prepustijo te odpadke izvajalcu javne službe, zagotoviti, da se kosovni odpadek večjih dimenzij razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov. Odvoz kosovnih odpadkov večjih dimenzij ali teže mora povzročitelj posebej naročiti in plačati stroške po ceniku izvajalca javne službe.
17. člen
(kuhinjski odpadki)
Izvajalec javne službe mora zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje kuhinjskih odpadkov pri povzročiteljih kuhinjskih odpadkov na zemljepisno zaokroženih območjih poselitve z več kot 2.000 prebivalci in z gostoto poselitve več kot 10 prebivalcev na 1 ha.
Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje kuhinjskih odpadkov najmanj enkrat na teden na prevzemnih mestih, kjer so uporabniki dolžni po vnaprej določenem urniku prepustiti te odpadke v tipiziranih posodah prostornine 60 l, 80 l, 120 l, 180 l, 240 l, 360 l in 770 l.
Izvajalec mora zagotoviti pranje in razkuževanje posod za kuhinjske komunalne odpadke najmanj 1x letno.
Za povzročitelje, ki kuhinjske odpadke kompostirajo sami v hišnem kompostniku ali prepuščajo v male kompostarne, prepuščanje kuhinjskih odpadkov izvajalcu ni obvezno.
18. člen
(zeleni vrtni odpad)
Izvajalec javne službe mora zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje zelenega vrtnega odpada.
Izvajalec javne službe mora zagotoviti redno prevzemanje zelenega vrtnega odpada v zbirnem centru. Podrobnejše pogoje prevzemanja zelenega vrtnega odpada izvajalec javne službe določi v tehničnem pravilniku iz 8. člena tega odloka.
Za povzročitelje, ki zeleni vrtni odpad kompostirajo sami v hišnem kompostniku, prepuščanje zelenega vrtnega odpada izvajalcu ni obvezno.
19. člen
(mešani komunalni odpadki)
Izvajalec javne službe prevzema mešane komunalne odpadke na prevzemnih mestih, kjer so jih uporabniki dolžni po vnaprej določenem urniku prepustiti v tipiziranih posodah prostornine 80 l, 120 l, 180 l, 240 l, 360 l, 770 l, 1000 l in 1100 l.
Druge posode, zabojniki ali tipizirane vrečke za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, ki jih določa pravilnik iz 8. člena tega odloka, se lahko uporabijo samo, če iz objektivno upravičljivih razlogov (na primer zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti od prevzemnega mesta ali izrednega povečanja količine odpadkov) ni mogoče uporabiti posode ali zabojnika iz prejšnjega odstavka. V teh primerih morajo uporabniki do prevzema hraniti odpadke pri sebi.
Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov na celotnem območju Občine Kamnik najmanj enkrat na teden. Na gosto naseljenih območjih s pretežno večstanovanjskimi objekti, kjer ni prostorskih možnosti za namestitev zadostnega števila posod, mora izvajalec zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov dvakrat na teden.
Če izvajalec ugotovi, da je med mešanimi komunalnimi odpadki tudi odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek, uporabnika pisno opozori, da mu bo v bodoče za prevzem takih odpadkov zaračunal stroške odvoza in ločevanja odpadkov, hkrati pa bo občinskemu nadzornemu organu posredoval predlog za kaznovanje uporabnika v skladu s kazenskimi določbami tega odloka.
Izvajalec mora zagotoviti pranje in razkuževanje posod za mešane komunalne odpadke najmanj 1x letno.
20. člen
(velikost in število obveznih posod za odpadke)
Velikost in število obveznih posod oziroma zabojnikov za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec javne službe tako, da stimulira ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Glede na pogostnost prevzemanja odpadkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena se število obveznih posod ali zabojnikov in njihovo velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s pravilnikom iz 8. člena tega odloka.
Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev posod ali zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in kuhinjskih odpadkov določijo skupne posode ali zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s pravilnikom iz 8. člena tega odloka.
Kadar se več uporabnikov sporazumno dogovori, da bodo za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov ali kuhinjskih odpadkov uporabljali skupne posode ali zabojnike, morajo skupaj z izvajalcem javne službe določiti prevzemno mesto. Število in velikost skupnih posod ali zabojnikov določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s pravilnikom iz 8. člena tega odloka.
Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti tipizirane posode, zabojnike in vrečke za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih. Posode in zabojniki so last izvajalca, ki jih brezplačno preda uporabnikom v uporabo. Tipizirane vrečke lahko uporabnik kupi pri izvajalcu po veljavni ceni.
Če količina prepuščenih odpadkov redno presega prostornino posod ali zabojnikov za odpadke, mora izvajalec javne službe določiti ustrezno povečanje prostornine posode ali zabojnika.
21. člen
(prevzemna mesta)
Prevzemno mesto soglasno določita uporabnik in izvajalec javne službe. Če do soglasja ne pride, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojni organ občinske uprave.
Prevzemna mesta se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se lahko določi tudi na zasebnem zemljišču, če lastnik zemljišča poda pisno soglasje k določitvi prevzemnega mesta na njegovem zemljišču in pisno soglasje lastnikov zemljišč potrebnih za dostop s smetarskim vozilom. Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ 20 metrov od roba prometne poti smetarskega vozila.
Za prevzem odpadkov na prevzemnih mestih mora izvajalec javne službe zagotoviti primerna smetarska vozila.
22. člen
(zbirna mesta)
V času do predvidenega prevzema mešanih komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v posodah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnih površinah ali v zasebnih prostorih pri uporabnikih (zbirna mesta). Uporabniki morajo zagotoviti, da so zbirna mesta čim bliže mestu nastajanja odpadkov ter da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice.
Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzemanja mešanih komunalnih odpadkov zagotoviti, da se posoda ali zabojnik prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu odpadkov pa prazne posode ali zabojnike čim prej vrne na zbirno mesto.
V naseljih s pretežno večstanovanjskimi objekti, so lahko prevzemna mesta hkrati tudi zbirna mesta, če s tem soglaša izvajalec javne službe.
23. člen
(zbirni center)
V zbirnem centru izvajalec javne službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za naslednje frakcije:
– papir in lepenka vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
– steklo vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
– plastika, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
– odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
– oblačila in tekstil,
– jedilno olje in maščobe,
– barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– baterije in akumulatorji, ki niso razvrščeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki,
– električna in elektronska oprema, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– kosovni odpadki,
– odpadki, primerni za kompostiranje,
– zeleni vrtni odpad,
– avtomobilske gume,
– drugi odpadki, ki jih določi izvajalec.
Kosovne odpadke prevzete na prevzemnih mestih in frakcije prevzete v zbiralnicah, ki jih izvajalec dostavi v zbirni center, mora razvrstiti ločeno v za to namenjene zabojnike in posode iz prejšnjega odstavka, razen, če je zagotovljen reden prevzem nerazvrščenih frakcij in plačilo za uporabne surovine v njihovi sestavi.
Poleg frakcij iz prvega odstavka tega člena se v zbirnih centrih v skladu s predpisanimi pogoji zagotavlja tudi ločeno zbiranje in začasno skladiščenje v zbiralnici nevarnih frakcij za naslednje nevarne frakcije:
– topila, kisline, alkalije, fotokemikalije,
– pesticidi,
– fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro,
– zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike,
– olje in maščobe, ki vsebujejo nevarne snovi,
– premazi, črnila, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi, čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarne snovi,
– baterije in akumulatorji, ki so zajeti v 16 06 01, 16 06 02, in 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki ter nesortirane baterije in akumulatorji, ki vsebujejo te baterije in akumulatorje (20 01 33),
– zavržena električna in elektronska oprema, ki vsebuje nevarne snovi,
– les, ki vsebuje nevarne snovi.
V zbirnem centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki imajo status uporabnika skladno z 10. členom tega odloka.
24. člen
(ureditev in vzdrževanje zbirnega centra)
Izvajalec javne službe mora zbirni center urediti in vzdrževati tako, da:
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbirnem centru zbirajo,
– se ločeno zbrane frakcije v zbirnem centru oddajajo, razvrščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi,
– na kraju zbirnega centra in v njegovi okolici ne prihaja do onesnaževanja okolja.
Izvajalec javne službe mora v zbirnem centru zagotavljati reden prevzem frakcij. Zbrane frakcije mora v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.
25. člen
(javne prireditve in aktivnosti na javnih površinah)
Za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, mora organizator na kraju prireditve zagotoviti posode ali zabojnike za ločeno zbiranje ločenih frakcij iz prve do četrte alinee prvega odstavka 11. člena tega odloka, ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in v primeru prireditve z gostinsko ponudbo, tudi posode za zbiranje kuhinjskih odpadkov. Vrsto in obseg storitve dogovorita organizator prireditve in izvajalec javne službe s pogodbo. Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj 14 dni pred datumom izvedbe prireditve.
Če je zaradi popolne ali delne zapore občinske ceste izvajalcu onemogočen odvoz odpadkov z območja zapore, pristojni organ, ki izda dovoljenje za zaporo ceste, o tem obvesti izvajalca najmanj teden dni pred začetkom del. Izvajalec določi za čas zapore začasno prevzemno mesto in o tem pravočasno obvesti uporabnike.
26. člen
(ravnanje s komunalnimi odpadki drugih javnih služb in velikih uporabnikov)
Izvajalec trajno, začasno ali občasno prevzema odpadke od drugih izvajalcev javnih služb, kolikor jih le-ti na podlagi drugih predpisov zbirajo v okviru drugih obveznih ali izbirnih gospodarskih javnih služb, in sicer:
– odpadke z živilskih trgov,
– odpadke pri čiščenju cest,
– odpadke primerne za kompostiranje iz parkov, vodnega sveta in pokopališč,
– odpadne nagrobne sveče.
Izvajalec trajno, začasno ali občasno prevzema tudi odpadke od drugih velikih uporabnikov.
Pogoji prevzemanja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena so določeni v pogodbi, ki jo izvajalec javne službe sklene s posameznim uporabnikom.
27. člen
(ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov)
Če so na zemljišču v lasti občine ali države nezakonito odloženi komunalni odpadki in če občinski nadzorni organ odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, ga z odločbo zadolži, da je odpadke dolžan na svoje stroške odstraniti in oddati izvajalcu javne službe, kar mora dokazati z ustreznim potrdilom izvajalca. Če tega ne stori, jih odstrani na njegove stroške izvajalec javne službe na podlagi odločbe občinskega nadzornega organa.
Če povzročitelj iz prvega odstavka tega člena ni znan, komunalne odpadke na podlagi odločbe občinskega nadzornega organa odstrani izvajalec na stroške lastnika zemljišča, oziroma na račun osebe, ki izvaja posest nad zemljiščem.
Če občinski nadzorni organ kasneje odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, ima občina pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka.
Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti pravnih ali fizičnih oseb in le ti niso podali prijave pristojnemu organu, pristojni občinski organ odredi odstranitev odpadkov na stroške lastnika.
III.2. OBDELAVA KOMUNALNIH ODPADKOV
28. člen
(obdelava komunalnih odpadkov)
V okviru javne službe po tem odloku mora izvajalec javne službe zagotoviti naslednje storitve obdelave komunalnih odpadkov:
– obdelava biološko razgradljivih odpadkov v kompostarnah in napravah za mehansko-biološko obdelavo odpadkov,
– predobdelava komunalnih odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine ali teže odpadkov pred njihovim odlaganjem ali z namenom zmanjšanja nevarnih lastnosti zaradi njihovega odlaganja na odlagališče nenevarnih odpadkov,
– predobdelava komunalnih odpadkov z namenom povečanja možnosti za njihovo predelavo.
29. člen
(razvrščanje komunalnih odpadkov)
V okviru javne službe mora izvajalec javne službe z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici zagotoviti:
– da se iz mešanih komunalnih odpadkov izloči tista odpadna embalaža, ki jo je mogoče oddati v nadaljnjo predelavo skupaj z odpadno embalažo, prevzeto kot ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov,
– da se iz mešanih komunalnih odpadkov izločajo gorljive frakcije zaradi nadaljnje obdelave,
– da se iz mešanih komunalnih odpadkov izločajo druge ločene frakcije iz prvega odstavka 11. člena tega odloka, če so izločene frakcije namenjene za nadaljnjo predelavo ali uporabo,
– da se iz ločeno zbranih frakcij izločijo biološko razgradljivi odpadki,
– ločeno razvrstitev kosovnih odpadkov, prevzetih na prevzemnih mestih za kosovne odpadke,
– izločanje nevarnih frakcij, če se komunalni odpadki odstranjujejo z odlaganjem na odlagališče nenevarnih odpadkov.
30. člen
(tehtanje komunalnih odpadkov)
V okviru javne službe mora izvajalec javne službe zagotoviti storitve tehtanja naslednjih odpadkov:
– odpadne embalaže, katero mora izvajalec javne službe skladno s predpisi oddati osebi za ravnanje z odpadno embalažo,
– ločenih frakcij, ki gredo v predelavo,
– vsake pošiljke odpadnih jedilnih olj, ki se oddajo v predelavo,
– nevarnih frakcij, ki gredo v predelavo ali odstranjevanje.
III.3. PREDHODNO SKLADIŠČENJE KOMUNALNIH ODPADKOV
31. člen
(predhodno skladiščenje)
V okviru javne službe mora izvajalec javne službe zagotoviti skladiščenje odpadkov v zbirnih centrih z namenom, da se odpadki v določenem času pripravijo za prevoz do osebe, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.
V storitev iz prejšnjega odstavka je vključen tudi prevoz preostanka komunalnih odpadkov po obdelavi iz 28. člena tega odloka na odlagališče za nenevarne odpadke.
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE
32. člen
(pogoji obratovanja)
Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotoviti:
– nabavo in vzdrževanje opreme iz 45. člena tega odloka,
– redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje, vključno z rednim razkuževanjem in pranjem,
– redni prevzem frakcij komunalnih odpadkov brez povzročanja emisije prahu, čezmernega hrupa in raztresanja odpadkov,
– urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov,
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki,
– zagotavljanje podatkov, potrebnih za spremljanje ravnanja s komunalnimi odpadki, ki jih določi pristojni organ,
– evidentiranje števila prevzemov posod za vsako posamezno prevzemno mesto po posameznem imetniku odpadkov.
Izvajalec javne službe mora storitve javne službe opravljati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje, zlasti pa povzročili:
– čezmerno obremenitev voda, zraka, tal,
– čezmerno obremenjevanje s hrupom ali vonjavami,
– bistveno poslabšanje življenjskih pogojev živali in rastlin, ali
– škodljive vplive na krajino ali območja, zavarovana po predpisih o varstvu narave in predpisih o varstvu kulturne dediščine.
Izvajalec javne službe lahko izvajanje določene storitve ali izvajanje storitve na določenem območju s pogodbo prenese na podizvajalca. Pred sklenitvijo pogodbe mora o tem pisno obvestiti Občino Kamnik.
33. člen
(register prevzemnih mest)
Izvajalec javne službe mora voditi register prevzemnih mest z naslednjimi podatki:
– lokacija prevzemnega mesta za mešane komunalne odpadke in kuhinjske odpadke,
– identifikacijska oznaka iz katastra stavb za vsako posamezno stavbo ali del stavbe, v kateri nastajajo mešani komunalni odpadki,
– ulica in hišna številka stavbe.
V registru prevzemnih mest se vodijo tudi naslednji podatki, ki so potrebni za določitev cene in obračun storitev javne službe:
– firma in sedež firme oziroma ime in prebivališče uporabnika,
– število prebivalcev v stavbi,
– vrsta dejavnosti ter površina poslovnih prostorov za pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost,
– velikost in število posod ali zabojnikov oziroma delež na skupni posodi ali zabojniku po posameznem uporabniku,
– količina prevzetih mešanih komunalnih odpadkov in kuhinjskih odpadkov po posameznem uporabniku, izražena v enoti za prostornino ali maso.
Izvajalec javne službe mora podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena redno, najmanj pa enkrat letno ažurirati.
Izvajalec javne službe mora Občini Kamnik na njeno zahtevo posredovati register prevzemnih mest v pisni in digitalni obliki.
34. člen
(program ravnanja)
Izvajalec mora opravljati javno službo skladno z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami in oskrbe kuhinjskih odpadkov (v nadaljevanju: program ravnanja).
Program ravnanja, v katerem se določita obseg in vsebina storitev oziroma oskrbe ter način zagotavljanja storitev, mora biti pripravljen skladno predpisani vsebini po predpisih o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in o ravnanju s kuhinjskimi odpadki. Predlog programa za vsako naslednje leto izdela izvajalec javne službe in ga posreduje občini v potrditev najpozneje do 31. oktobra v tekočem letu.
35. člen
(javna obvestila)
Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj vsake štiri mesece z obvestilom v lokalnem časopisu, z letaki in na druge krajevno običajne načine obvestiti o:
– lokacijah zbirnih centrov, zbiralnic, zbiralnic nevarnih frakcij, malih kompostarn in drugih objektov in naprav potrebnih za izvajanje javne službe,
– času obratovanja zbirnih centrov, zbiralnic nevarnih frakcij in malih kompostarn ter drugih objektov in naprav,
– posameznih ločenih ali nevarnih frakcijah, ki se prepuščajo ali oddajajo,
– načinu prepuščanja ali oddajanja ločeno zbranih frakcij,
– časovnemu razporedu in načinu ter pogojih prepuščanja kosovnih odpadkov, drugih odpadkov primernih za kompostiranje in nevarnih frakcij,
– načinu predvidene obdelave, predelave in odstranjevanja prevzetih frakcij,
– drugih pogojih za prevzem ločenih frakcij,
– pogojih, ki jih je treba izpolnjevati pri lastni oskrbi kuhinjskih odpadkov in drugih odpadkov primernih za kompostiranje s predelavo v hišnem kompostniku.
Izvajalec javne službe mora povzročitelje kuhinjskih odpadkov na območju, za katerega uredi prevzemanje kuhinjskih odpadkov, z obvestilom v lokalnem časopisu, z letaki in na druge krajevno običajne načine obvestiti o:
– območju in načinu prepuščanja kuhinjskih odpadkov,
– drugih pogojih za prepuščanje kuhinjskih odpadkov,
– pogojih, pod katerimi se zbrani kuhinjski odpadki oddajajo v predelavo.
Obveščanje mora ponoviti najmanj vsake štiri mesece.
36. člen
(redno obveščanje in opozarjanje)
Izvajalec javne službe je dolžan z obvestilom v lokalnem časopisu, na hrbtni strani položnic, z letaki ali na druge krajevno običajne načine redno, najmanj vsaka dva meseca obveščati, seznanjati in opozarjati uporabnike, da naj:
– izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in jih prepuščajo v zbiralnicah ločenih frakcij ali zbirnih centrih,
– izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbiralnicah ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij,
– prepuščajo ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije,
– hranijo ločene in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe,
– ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici,
– prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge ločene ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako kot je predpisano,
– prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih ali v zbirnih centrih in
– razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da posamezni kos vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
Izvajalec javne službe mora povzročitelje kuhinjskih odpadkov z obvestilom v lokalnem časopisu, z letaki in na druge krajevno običajne načine redno, najmanj enkrat na mesec obveščati, seznanjati in opozarjati o:
– prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki, vključno z zelenim vrtnim odpadom,
– izločanju vseh kuhinjskih odpadkov iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih,
– varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih odpadkov pred prepustitvijo izvajalcu javne službe.
Kolikor se kljub rednemu obveščanju na posameznem območju ne dosegajo zastavljeni cilji, mora izvajalec javne službe vzpostaviti s povzročitelji osebni kontakt in s posebnimi načini obveščanja in opozarjanja doseči bolj učinkovito ločeno zbiranje komunalnih odpadkov.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE
37. člen
(pravice uporabnikov)
Uporabniki imajo pravico:
– do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine,
– do uporabe posode za mešane komunalne odpadke in kuhinjske odpadke,
– do uskladitve velikosti ali števila posod skladno z evidentiranim številom opravljenih prevzemov odpadkov, vendar ne več kot dvakrat letno,
– do dodatne storitve na poziv proti posebnem plačilu po ceniku izvajalca;
– kadar oddajajo v najem stanovanjske, poslovne ali druge stalne oziroma začasne objekte, njihove dele ali funkcionalna zemljišča za zavezanca za plačilo storitev javne službe določiti najemnika s prijavo na posebnem obrazcu, ki ga zagotovi izvajalec.
Izvajalec javne službe odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila posod oziroma zabojnikov za odpake na podlagi zahteve uporabnika pod pogojem:
– da prostornina obstoječe posode ali zabojnika ni manjša od prostornine najmanjše količine komunalnih odpadkov, določene na podlagi pravilnika iz 8. člena tega odloka oziroma če število posod ni manjše od števila posod, določenega na podlagi istega pravilnika in
– če ugotovi, da so se v obdobju zadnjih šestih mesecev komunalni odpadki prepuščali na prevzemnem mestu te stavbe v zaprtih in ne popolnoma polnih posodah.
38. člen
(obveznosti uporabnikov)
Uporabniki imajo obveznost:
– prijaviti in odjaviti se in sporočiti vse druge spremembe, ki vplivajo na obračun storitev javne službe, izvajalcu na posebnem obrazcu najkasneje 8 dni po nastali spremembi,
– plačevati storitve javne službe skladno z določili tega odloka ne glede na to ali jih dejansko koristijo ali ne,
– redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe,
– zagotoviti, da so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti,
– zagotoviti, da so vrečke na prevzemnih mestih zaprte in zložene ob posodah,
– zagotoviti, da v posodah, zabojnikih ali vrečkah niso odložene tekočine, kužni materiali, tleče, lahko vnetljive in eksplozivne snovi, gume, kamenje, gradbeni ter drugi odpadki, ki po določilih tega odloka niso komunalni odpadek,
– zagotoviti, da so posode ali vrečke na dan prevzema dostavljene na prevzemno mesto, in jih po prevzemu čim prej vrniti na zbirno mesto,
– vzdrževati čistočo na prevzemnih in zbirnih mestih in zagotoviti izvajalcu dostop do prevzemnih mest,
– zadostiti drugim zahtevam izvajalca v zadevah, za katere ima izvajalec pravice oziroma pooblastila po zakonu in tem odloku,
– dostaviti kosovne odpadke na prevzemno mesto do 6. ure na dan prevzema, vendar ne prej kot 24 ur pred dnevom prevzema.
Uporabniki, ki so lastniki več samostojnih objektov, samostojnih bivalnih enot, drugih prostorov ali funkcionalnih zemljišč na območju občine, so za vsako posamezno enoto dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku, in vsako enoto posebej registrirati.
Storitve javne službe so obvezne tudi za lastnike ali upravljavce stavbe, ki je na območju občine in v kateri imajo prebivalci stalno ali začasno prebivališče, ali je počitniška hiša, ali se v njej izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo komunalni odpadki.
39. člen
(prepovedi)
Uporabnikom je prepovedano:
– prepuščati odpadke v posode za ločeno zbiranje frakcij in v posode za kuhinjske odpadke, ki niso namenjene tem odpadkom,
– mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj,
– prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek,
– prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek,
– prepuščati kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad kot mešane komunalne odpadke,
– mešati zeleni vrtni odpad s kuhinjskimi odpadki,
– nameščati posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta,
– odlagati odpadke ob posodah ali zabojnikih,
– prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov,
– brskati po posodah, zabojnikih in vrečkah ter razmetavati odpadke oziroma drugače onesnaževati prevzemna mesta in zbiralnice,
– poškodovati naprave in opremo izvajalca ter nanje pisati in lepiti plakate,
– opustiti uporabo storitev javne službe,
– samovoljno premikati posode za ločeno zbiranje frakcij iz določenih lokacij zbiralnic in posode za mešane in kuhinjske odpadke na skupnih zbirno-prevzemnih mestih,
– sežigati in odlagati komunalne odpadke na območju Občine Kamnik v nasprotju z določili tega odloka.
VI. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
40. člen
(viri financiranja storitev)
Viri financiranja storitev javne službe so:
– plačila uporabnikov za storitev javne službe po veljavnih cenah storitev javne službe,
– sredstva od prodaje ločenih frakcij, sposobnih za predelavo,
– drugi viri, določeni z republiškim predpisom ali s predpisom lokalne skupnosti.
41. člen
(viri financiranja javne infrastrukture)
Viri financiranja javne infrastrukture so sredstva:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
– iz proračuna Občine Kamnik,
– iz sredstev razvojnih skladov,
– iz dotacij, donacij in subvencij,
– iz dolgoročnega kreditiranja,
– iz taks in drugih virov, določenih z republiškim predpisom ali s predpisom lokalne skupnosti.
42. člen
(oblikovanje cen)
Cena storitev javne službe se oblikuje in določi v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb.
Cena storitev javne službe se oblikuje za enoto količine posamezne storitve. Enota količine storitve je izražena v kubičnih metrih (m3) ali v kilogramih (kg).
Stroške storitev obdelave komunalnih odpadkov in odlaganja preostanka komunalnih odpadkov izvajalec javne službe prevzame v kalkulacijo na osnovi cen izvajalcev teh storitev, kolikor teh storitev ne izvaja sam.
Cene storitev izvajalca javne službe med uporabniki ali skupinami uporabnikov za istovrstne storitve ne smejo biti diferencirane, razen če ti dokazljivo povzročajo različne stroške. Stroški dostopa do storitve ne smejo biti razlog diferenciacije.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se cena storitve za zbiranje in prevoz mešanih komunalnih odpadkov določi diferencirano glede na velikost posode ali zabojnika ter pogostnost prevzemanja odpadkov na način, ki spodbuja uporabnike k ločenemu zbiranju odpadkov.
Podrobneje se določi način oblikovanja cen za obračun storitev javne službe s tarifnim pravilnikom, ki ga pripravi izvajalec in posreduje občinski upravi. Na predlog župana tarifni pravilnik sprejme Občinski svet Občine Kamnik
43. člen
(obračun storitev)
Izvajalec mesečno obračunava storitve javne službe uporabnikom na podlagi veljavnega cenika in v skladu z veljavnimi predpisi.
Imetnik odpadkov je dolžan plačevati stroške storitev javne službe z dnem, ko pridobi status uporabnika skladno z 10. členom tega odloka.
Kot merilo za razdelitev stroškov storitev javne službe med posamezne uporabnike, ki uporabljajo skupne posode ali zabojnike se upošteva število prebivalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v posamezni stavbi oziroma delu stavbe, če gre za gospodinjstva, oziroma razmerje med površino poslovnih prostorov, če gre za osebe, ki opravljajo storitveno ali proizvodno dejavnost.
Spremembe okoliščin pri uporabniku, ki vplivajo na obračun storitev javne službe, se upoštevajo v naslednjem mesecu od dneva vpisa v register prevzemnih mest. Izvajalec mora vpisati spremembe v register prevzemnih mest v roku 14 dni od prejema obvestila.
Če izvajalec v času po vpisu spremembe prostornine ali števila posod v register prevzemnih mest zaradi pomanjkanja posameznih posod ne more zagotoviti ustrezne zamenjave, se do njihove zamenjave storitev javne službe obračunava na podlagi vpisane spremembe.
VII. VRSTE OBJEKTOV, NAPRAV IN OPREME ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
44. člen
(infrastruktura lokalnega pomena)
Infrastrukturni objekti in naprave lokalnega pomena za izvajanje javne službe so:
– zemljišča in objekti zbiralnic,
– zemljišča in objekti zbirnih centrov,
– zemljišča in objekti za obdelavo odpadkov,
– zemljišča, objekti in naprave malih kompostarn.
Izvajalec mora voditi register objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena.
45. člen
(oprema izvajalca javne službe)
Oprema izvajalca za izvajanje javne službe:
– vozila za prevoz vseh vrst odpadkov,
– delovni stroji,
– premične zbiralnice nevarnih frakcij,
– posode in zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah,
– posode in zabojniki za prepuščanje mešanih komunalnih in kuhinjskih odpadkov na prevzemnih mestih,
– oprema za občasno prevzemanje kosovnih odpadkov,
– oprema za razvrščanje odpadkov v sortirnici in predhodno skladiščenje odpadkov pred njihovo predelavo ali odstranjevanje,
– vozila in naprave za pranje in vzdrževanje posod in zabojnikov za komunalne odpadke.
VIII. NADZOR
46. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski nadzorni organ.
Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski nadzorni organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
Pristojni občinski nadzorni organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
47. člen
(prekrški izvajalca javne službe)
Z globo 75.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec – pravna oseba, če:
– ne zagotovi izvajanje javne službe po vrstah in v obsegu, določenem v 11. do 31. členu tega odloka,
– ne zagotovi pogojev iz 32. člena tega odloka,
– ne pripravi letnega programa ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami in kuhinjskimim odpadki z vsebino in v roku, kot je določeno v 34. členu tega odloka,
– pri zaračunavanju opravljenih storitev javne službe ne upošteva cen storitev iz veljavnega cenika v skladu s prvim odstavkom 43. člena.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 30.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec – pravna oseba, če:
– ne vodi registra prevzemnih mest ali ne zagotavlja ažuriranja registra prevzemnih mest kot je to določeno v 33. členu tega odloka,
– ne obvešča povzročiteljev komunalnih odpadkov na način, predpisan v 35. in 36. členu tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz tretjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
48. člen
(prekrški uporabnikov – pravne osebe – 38. člen)
Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki ravna v nasprotju z drugo, tretjo in šesto alineo 38. člena tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki ravna v nasprotju z drugo, tretjo in šesto alineo 38. člena tega odloka, pa ne sodi med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 3.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugo, tretjo in šesto alineo 38. člena tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki ravna v nasprotju s prvo, četrto, peto, sedmo, osmo, deveto in deseto alinejo 38. člena tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvo, četrto, peto, sedmo, osmo, deveto in deseto alinejo 38. člena tega odloka, pa ne sodi med pravne osebe iz sedmega odstavka tega člena.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 1.500 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvo, četrto, peto, sedmo, osmo, deveto in deseto alinejo 38. člena tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
49. člen
(prekrški uporabnikov – pravne osebe – 39. člen)
Z globo 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki ravna v nasprotju s štirinajsto alineo 39. člena tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 75.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s štirinajsto alineo 39. člena tega odloka, pa ne sodi med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 30.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s štirinajsto alineo 39. člena tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, enajsto in dvanajsto alineo 39. člena tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, enajsto in dvanajsto alineo 39. člena tega odloka, pa ne sodi med pravne osebe iz sedmega odstavka tega člena.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 3.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, enajsto in dvanajsto alineo 39. člena tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki ravna v nasprotju s sedmo, osmo, deveto in trinajsto alineo 39. člena tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s sedmo, osmo, deveto in trinajsto alineo 39. člena tega odloka, pa ne sodi med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 3.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s sedmo, osmo, deveto in trinajsto alineo 39. člena tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
50. člen
(prekrški uporabnikov – fizične osebe – 39. člen)
Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek povzročitelj – posameznik, ki ravna v nasprotju s sedmo, osmo, deveto, trinajsto in štirinajsto alineo 39. člena tega odloka.
Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek povzročitelj – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, enajsto in dvanajsto alineo 39. člena tega odloka.
Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek povzročitelj – posameznik, ki ravna v nasprotju z deseto alineo 39. člena tega odloka.
51. člen
(prekrški upravnikov)
Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek upravnik – pravna oseba, ki ravna v nasprotju z drugo in osmo alineo 38. člena tega odloka, kadar je za to delo pooblaščen s pogodbo o opravljanju upravniških storitev.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba upravnika – pravne osebe.
Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek upravnik – samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugo in osmo alineo 38. člena tega odloka, kadar je za to delo pooblaščen s pogodbo o opravljanju upravniških storitev.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
Z globo 1.250 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik – lastnik stavbe.
52. člen
(prekrški organizatorjev)
Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek organizator – pravna oseba, ki ravna v nasprotju s 25. členom tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek organizator – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s 25. členom tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba organizatorja – samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
53. člen
(prekrški povzročiteljev – pravne in fizične osebe – 27. člen)
Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne odstrani odpadkov in jih ne odpelje na odlagališče kot to določa 27. člen tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
Z globo 1.250 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ne odstrani odpadkov in jih ne odpelje na odlagališče kot to določa 27. člen tega odloka.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54. člen
(vzpostavitev ločenega zbiranja kuhinjskih odpadkov)
Izvajalec javne službe mora zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje kuhinjskih odpadkov pri povzročiteljih kuhinjskih odpadkov na zemljepisno zaokroženih območjih poselitve z več kot 2.000 prebivalci in z gostoto poselitve več kot 20 prebivalcev na 1 ha najpozneje do 31. decembra 2009 ter na območjih poselitve z več kot 2.000 prebivalci in z gostoto poselitve več kot 10 prebivalcev na 1 ha najpozneje do 31. decembra 2010.
55. člen
(prevzem kosovnih odpadkov na poziv uporabnikov)
Izvajalec javne službe mora s 1. 1. 2010 zagotoviti prevzemanje kosovnih odpadkov na poziv uporabnikov, v skladu s četrtim odstavkom 16. člena tega odloka.
56. člen
(priprava tehničnega pravilnika)
Izvajalec javne službe mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka posredovati Občinski upravi Občine Kamnik tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov, ki bo pripravljen v skladu z določili 8. člena tega odloka.
57. člen
(vzpostavitev registra prevzemnih mest)
Izvajalec javne službe mora do 31. 10. 2009 vzpostaviti register prevzemnih mest v skladu z določili 33. člena tega odloka.
58. člen
(priprava tarifnega pravilnika)
Izvajalec javne službe mora do 30. 11. 2009 posredovati občinski upravi tarifni pravilnik, ki bo pripravljen v skladu z določili 42. člena tega odloka.
59. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 38/97, 44/02, 61/02, 60/04 in 17/06).
60. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-26/2007
Kamnik, dne 22. aprila 2009
Župan
Občine Kamnik
Anton Tone Smolnikar l.r.
