Na podlagi 15., 43., 99. in 100.a člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo UPB2, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 5/08, 73/08 in 8/09), Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99, 28/99 – popr., 127/03, 125/04, 60/05, 2/06 – popr., 120/05 – odločba US, 2/06 – popr., 140/06, 120/07, 90/08 in 121/08), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08 in 5/09), 28. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 110/04, 124/04 in 114/06 – ZUTPG, 5/08, 73/08 in 8/09) in 25. člena Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 29/06 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Medvode na 18. seji dne 21. 4. 2009 sprejel

S tem odlokom se ureja izvajanje, organizacija, namen, način in oblike izvajanja socialno varstvene storitve »Pomoč družini na domu«, ki se izvaja v obliki socialne oskrbe na domu (v nadaljevanju: pomoč na domu), upravičence, obseg storitve, določitev cene, način plačila, olajšave in oprostitve.

Socialno varstvena storitev pomoč na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti, socialna oskrba na domu pa upravičencem lahko začasno nadomesti institucionalno varstvo.

Javno službo pomoč na domu v obliki socialne oskrbe lahko izvajajo pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje po Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo UPB2, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 5/08, 73/08 in 8/09, v nadaljevanju zakon) in Pravilniku o standardih in normativih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99, 28/99 – popr., 127/03, 125/04, 60/05, 2/06 – popr., 120/05 – odločba US, 2/06 – popr., 140/06, 120/07, 90/08 in 121/08).
Socialno oskrbo na domu izvajajo strokovni delavci, strokovni sodelavci ter laični delavci.
Vodja in koordinator storitve je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje, ki so določeni v 69. členu zakona. Neposredno socialno oskrbo (gospodinjska pomoč, nega, ohranjanje socialnih stikov ipd.) na domu poleg strokovnih delavcev izvajajo tudi strokovni sodelavci.
Strokovni sodelavci po zakonu so delavci, ki opravljajo posamezne socialno varstvene storitve in so končali programe izobraževanja v skladu s posebnimi predpisi.
Pod vodstvom strokovnega delavca lahko opravljajo storitev na domu upravičenca tudi laični delavci z najmanj osnovnošolsko izobrazbo in z opravljenim dodatnim usposabljanjem za socialno oskrbo po verificiranem programu za področje socialnega varstva.

Pomoč na domu na območju Občine Medvode organizira in izvaja na podlagi neposredne pogodbe Center za socialno delo Ljubljana Šiška, v nadaljevanju center.
Ne glede na določila prvega odstavka lahko Občina Medvode na podlagi ponudbe in povpraševanja podeli za izvajanje službe pomoči na domu tudi koncesijo.

Upravičenci do pomoči na domu so osebe s stalnim prebivališčem na območju Občine Medvode, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako, da jim za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki.
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka so upravičenci:
– osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje;
– osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu;
– druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij;
– kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje;
– hudo bolni otrok ali otrok s težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.

Storitev pomoč na domu se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega:
– gospodinjsko pomoč, kamor sodijo: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;
– pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, kamor sodijo: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;
– pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in sorodstvom, spremljanje upravičencev pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava na institucionalno varstvo.
Obseg posameznih vrst storitev za posameznega uporabnika določi strokovna služba izvajalca v soglasju z upravičencem oziroma njegovim zakonitim zastopnikom.
Spremembe ali dopolnitve že sklenjenega dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve lahko predlagata izvajalec storitve, upravičenec ali njegov zakonit zastopnik.

Storitev pomoč na domu obsega v skladu s Pravilnikom o standardih in normativih socialno varstvenih storitev dva dela:
– strokovno pripravo izvajanja storitve v obliki analize primera, priprave dogovora in kontaktov z udeleženci v procesu nudenja pomoči in traja povprečno 10 ur,
– neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu in traja do 4 ure dnevno oziroma do 20 ur tedensko. V izjemnih primerih je upravičenec upravičen do storitev v večjem obsegu ur, vendar le po predhodnem dogovoru s centrom in občino.

Postopek uveljavljanja pravice do storitve pomoč na domu se prične na zahtevo upravičenca, njegovega zakonitega zastopnika, občine ali izvajalca storitve in obsega dva dela.
Prvi del storitve predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve in sklenitev pisnega dogovora o medsebojnih obveznostih, obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja za sodelovanje pri zagotavljanju pomoči ter izvedba uvodnega srečanja med izvajalcem in upravičencem ali družino.
Drugi del storitve predstavlja neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca.

Cena storitve pomoč na domu se določi ob upoštevanju standardov in normativov socialno varstvenih storitev ter na podlagi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08 in 5/09, v nadaljevanju pravilnik o metodologiji).
Cena storitve je sestavljena iz naslednjih stroškov storitve:
– stroški za neposredno socialno oskrbo upravičencev ter
– stroški strokovne priprave, vodenja in koordiniranja (v nadaljevanju: stroški vodenja).
Predlog cene storitve pomoč na domu na predpisanih in izpolnjenih obrazcih z obrazložitvijo, predloži izvajalec Občinskemu svetu v obravnavo in soglasje.

Osnova za plačilo je cena storitve pomoč na domu. Storitev se zaračunava po dejansko opravljenih efektivnih urah pri upravičencih.
Upravičenci in drugi zavezanci za plačilo so dolžni sami plačati stroške izvajanja storitve v višini veljavne cene storitve, zmanjšane za subvencijo občine za vodenje storitve, ki znaša 100% in subvencijo občine za neposredno socialno oskrbo, ki znaša najmanj 50% cene storitve.
Občinski svet lahko ob potrditvi predloga cene storitve pomoči na domu določi višji odstotek subvencije storitve.

Zavezanci za plačilo storitev po tem odloku so poleg upravičenca tudi osebe, ki jih do upravičenca veže preživninska obveznost po zakonu ali izhaja iz pogodbenega razmerja ali sklenjenega dogovora o preživljanju.
Višino plačila storitve z odločbo določi izvajalec. Na podlagi te odločbe in dejansko opravljenih efektivnih urah pri upravičencu, se upravičencu oziroma drugemu zavezancu izstavi račun.

Vsi upravičenci storitve pomoč na domu so v celoti oproščeni plačila stroškov vodenja.
Upravičenec storitve pomoči na domu, ki:
– nima dohodkov ali njegov ugotovljeni dohodek ne dosega meje socialne varnosti po zakonu ter nima zavezancev za plačilo storitev,
– ne prejema dodatka za pomoč in postrežbo ali drugih dodatkov, namenjenih zagotavljanju nege in pomoči druge osebe, je v celoti oproščen tudi plačila stroškov za neposredno socialno oskrbo.
Ne glede na prejšnji odstavek je v celoti oproščen plačila stroškov storitve upravičenec, ki je prejemnik trajne denarne socialne pomoči in prejemnik nadomestila za invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu odraslih telesno in duševno prizadetih oseb.

Upravičenci, ki nimajo dohodkov ali jim le ti ne zadoščajo za plačilo stroškov storitve, prav tako pa nimajo zavezancev za plačilo storitev, lahko vložijo pri centru zahtevo za oprostitev plačila storitev.
Upravičenec, ki je lastnik nepremičnin, lahko uveljavlja oprostitev plačila stroškov storitve le, če dovoli zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin, na kateri upravičenec storitve nima prijavljenega stalnega prebivališča, v korist občine. O tem, da vodi postopek, v katerem odloča o oprostitvi plačila storitve pomoč na domu upravičencu, ki je lastnik nepremičnine, je center dolžan obvestiti občino.
O prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist občine center odloči v izreku odločbe o oprostitvi plačila. Po dokončnosti odločbe o oprostitvi, je center dolžan na Okrajnem sodišču vložiti zemljiško knjižni predlog za vpis zaznambe.

O oprostitvi plačila storitev odloča center na podlagi Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 110/04, 124/04 in 114/06 – ZUTPG, 5/08, 73/08 in 8/09, v nadaljevanju uredba o merilih).
Center lahko v izjemnih primerih upravičencu, čigar ugotovljeni dohodek presega mejo socialne varnosti in po uredbi o merilih ne bi bil upravičen do oprostitve plačila, na podlagi njegove vloge, za določeno obdobje določi olajšavo k plačilu, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi prišlo do ogrožanja njegovega zdravja ali življenja, če mu storitev ne bi bila omogočena in to narekujejo posebne socialne razmere.
Za določitev olajšave k plačilu storitve mora center predhodno pridobiti soglasje župana.

Upravičenec, ki prejema dodatek za pomoč in postrežbo, je dolžan del tega dodatka prispevati za plačilo storitve.
Višina prispevka iz prejšnjega odstavka je odvisna od višine dodatka in od obsega storitve, vendar skupno lahko doseže največ polovico celotnega zneska prejetega dodatka.

Upravičenec izgubi pravico do oprostitve plačila storitve ali olajšave, če:
– gre v institucionalno varstvo,
– pridobi dovolj lastnih sredstev,
– je pridobil pravico do oprostitve plačila ali olajšave na podlagi neresničnih podatkov.

Upravičenec ali zavezanec za plačilo je dolžan center obvestiti o vsaki spremembi dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za odločitev o oprostitvi plačila storitve ali olajšavi, v roku 15 dni od nastanka spremembe.
Če center ugotovi, da sprememba vpliva na obstoj pravice, izda odločbo, s katero na novo odloči o prispevku upravičenca.
Upravičenec, ki je pridobil pravico do oprostitve plačila storitev ali olajšave na podlagi neresničnih podatkov ali ni sporočil spremembe stanja, je dolžan povrniti plačniku storitve razliko, ki je nastala zaradi spremenjenih okoliščin skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko mu je bila pravica neupravičeno priznana oziroma od nastanka spremembe.

Center vsako leto v začetku leta po uradni dolžnosti preveri, ali upravičenci oziroma zavezanci za plačilo, ki jim je bila priznana oprostitev, še izpolnjujejo pogoje po uredbi o merilih, ki jih je določila vlada in na novo odloči o prispevku upravičenca na podlagi ugotovitve dejanskega stanja po postopku in na način, kot velja za odločanje o oprostitvi.

Izvajalec storitve pomoči na domu je dolžan voditi osnovno dokumentacijo – osebni karton uporabnika pomoči na domu, ki obsega:
– evidence o osebnih podatkih upravičenca, vzpostavljene in vodene v skladu z določili zakona,
– evidence dogovorov o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve,
– dnevnik opravljenih storitev,
– evidenco opravljenih poti ter
– podatke o plačilih ali oprostitvah za storitve.
Občina ima pravico vpogleda v te evidence.

Izvajalec je dolžan občini posredovati naslednjo dokumentacijo:
– delno polletno poročilo, ki obsega opis opravljenega dela z oceno realizacije plana do 15. julija tekočega leta,
– končno letno poročilo izvajalca o izvedenih urah storitve pomoči na domu, ki obsega opis opravljenega dela, realizacijo opravljenih efektivnih ur in oceno realizacije plana po vrstah storitev do 15. marca za preteklo leto,
– finančni načrt za prihodnje leto do 15. novembra tekočega leta,
– vmesno poročilo na zahtevo občine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o organiziranju in izvajanju pomoči družini na domu in pomoči na daljavo in merilih za določanje plačil storitev (Uradni list RS, št. 101/00 in 42/03) v delu, ki se nanaša na organizacijo in izvajanje socialno varstvene storitve pomoč na domu. Določbe odloka, ki se nanašajo na socialni servis pomoči na daljavo ostanejo v veljavi nespremenjene.