Na podlagi 15. člena Statuta Občine Šmarješke Toplice – UPB (Uradni list RS, št. 21/07) je Občinski svet Občine Šmarješke Toplice na 25. redni seji dne 17. 6. 2009 sprejel

(1) Ta pravilnik določa vrste in oblike podpore ter pogoje, merila in postopke za dodelitev podpore za kmetijska gospodarstva v skladu z
– Uredbo Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. 12. 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L št. 358 z dne 16. 12. 2006, str. 3–22, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (ES) št. 1857/2006),
– Uredbo Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. 8. 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008 str. 3–47, v nadaljnjem besedilu Uredba Komisije (ES) št. 800/2008),
– Uredbo Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. 12. 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 379 z dne 28. 12. 2006, str. 5–10) – za investicije v dopolnilne in nekmetijske dejavnosti na kmetijah. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah opredeljuje Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05; v nadaljnjem besedilu: Uredba o dopolnilni dejavnosti na kmetiji).
(2) Prav tako se s tem pravilnikom določijo namen, upravičenci, pogoji in merila za dodelitev proračunskih sredstev za ukrepe, ki ne predstavljajo državne pomoči.

Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Šmarješke Toplice (v nadaljnjem besedilu: Občina) se zagotavljajo v proračunu Občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto.

Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij in v obliki subvencioniranih storitev.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. »kmetijski proizvod« pomeni:
a) proizvode iz seznama v Prilogi I k Pogodbi ES, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, zajetih v Uredbi Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (UL L št 17 z dne 21. 1. 2000, str. 22–52);
b) proizvode, ki se uvrščajo pod oznake KN 4502, 4503 in 4504 (plutasti izdelki);
c) proizvode, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode, kakor je navedeno v členu 3(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 1898/87 z dne 2. julija 1987 o zaščiti poimenovanj, uporabljenih pri trženju mleka in mlečnih proizvodov (UL L št. 182 z dne 3. 7. 1987, str. 36–38);
2. »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetijah za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
3. »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, dobave ali katerega koli drugega načina dajanja v promet, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu in vsake dejavnosti priprave proizvoda za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
4. »majhna in srednja velika podjetja« so po tem pravilniku podjetja, ki ustrezajo definiciji iz člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči z združljivim skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3–47; v nadaljnjem besedilu: Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008);
5. »kakovosten proizvod« je proizvod, ki izpolnjuje merila, določena v skladu s členom 32 Uredbe (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1–40);
6. »podjetje v težavah« pomeni podjetje, za katero se šteje, da so v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C št. 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2–17); za podjetje v težavah se šteje tisto podjetje, ki ni zmožno z lastnimi sredstvi, ki jih lahko pridobi od svojih lastnikov/delničarjev ali upnikov, preprečiti izgube, ki bi brez zunanjega posredovanja državnih organov kratkoročno ali srednjeročno skoraj gotovo ogrozile obstoj podjetja;
7. »mladi kmet« je oseba mlajša od 40 let, ki prvič kot nosilec kmetijskega gospodarstva prevzema kmetijsko gospodarstvo in ima ustrezna poklicna strokovna znanja.

Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v Občini se finančna sredstva usmerjajo preko sektorskih pravil za državne pomoči, ki imajo pravno podlago v uredbah Komisije Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Komisija) navedenih v tč. 1 tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih ukrepov, razvrščenih glede na vrsto pomoči:
1. Skupinske izjeme v kmetijstvu
– UKREP 1: Naložbe v kmetijska gospodarstva.
– UKREP 2: Varstvo tradicionalne krajine in stavb.
– UKREP 3: Premestitev kmetijskih poslopij v javnem interesu.
– UKREP 4: Podpora za plačilo zavarovalnih premij.
– UKREP 5: Podpora za arondacijo.
– UKREP 6: Podpora za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov.
– UKREP 7: Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu.
2. De minimis pomoči
– UKREP 8: Investicije v dopolnilne dejavnosti na kmetijah.
– UKREP 9: Investicije v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij.
3. Ostali ukrepi Občine
– UKREP 10: Štipendiranje bodočih nosilcev kmetij.

Upravičenci do sredstev so:
– pravne ali fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za majhna in srednje velika podjetja, kot je opredeljeno v Prilogi I k Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v Občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju Občine,
– člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti – na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež in kmetijske površine na območju Občine,
– organizacije, ki so registrirane za opravljanje storitev na področju kmetijstva,
– registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju Občine.
Splošni pogoji upravičenosti do sredstev glede na vrsto pomoči
1. Skupinske izjeme v kmetijstvu:
– kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo,
– kmetijsko gospodarstvo mora z naložbo prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od navedenih ciljev ukrepa,
– kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v težavah.
2. De minimis pomoči:
– upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o dopolnilni dejavnosti na kmetiji,
– dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih pet let po zaključeni naložbi.
3. Ostale pomoči Občine:
– upravičenec mora biti predviden za prevzemnika kmetije.

(1) Pomoči se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa, objavljenega v glasilu Občine Razgledi, na spletnih straneh in oglasni deski Občine, skladno s pogoji in po postopkih, kot so določeni v tem pravilniku in v javnem razpisu.
(2) V javnem razpisu se opredeli višina razpoložljivih sredstev ter omejitev minimalnih in maksimalnih zneskov za posamezni ukrep, kot to določa odlok o proračunu Občine za tekoče leto ter podrobnejši pogoji, merila in postopki za dodelitev sredstev.

(1) Javni razpis mora vsebovati:
– predmet podpore (vrsta ukrepa),
– namene, za katere se dodeljuje podpora,
– pogoje in kriterije upravičenosti za dodelitev sredstev,
– upravičence za dodelitev sredstev,
– upravičene stroške,
– morebitne omejitve,
– finančne določbe,
– višino razpisanih sredstev za posamezni ukrep,
– merila za ocenjevanje vlog,
– navedbo dokumentacije, ki mora biti priložena vlogi,
– rok za vložitev zahtevkov,
– naslov za vložitev zahtevkov in pridobitev razpisne dokumentacije,
– način reševanja vlog,
– rok, do katerega bodo prosilci obveščeni o izidu razpisa.
(2) Upravičenci uveljavljajo pravico do podpore na podlagi vloge na javni razpis in prilog, ki so opredeljene v javnem razpisu.
(3) Odbor za razvoj občinskega sveta opravi pregled prispelih vlog in pripravi predlog prejemnikov sredstev.

(1) O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku na predlog Odbora za razvoj občinskega sveta odloči s sklepom direktor občinske uprave ali druga od direktorja pooblaščena uradna oseba. Upravičencem se izda sklep o višini odobrenih sredstev za posamezni ukrep. V obrazložitvi sklepa bodo opredeljeni namen in upravičeni stroški, za katere so sredstva namenjena.
(2) Občina podpore za ukrepe, ki so določeni v 11., 12., 13., 14., 15., 16. in 17. členu tega pravilnika, ne bo dodelila pred objavo identifikacijske številke vpisa zahtevka za izvzetje priglasitve na spletni strani Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja Komisije Evropskih skupnosti.
(3) Zoper odločitev iz prvega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo pri županu v roku osmih dni od prejema sklepa. Odločitev župana je dokončna.
(4) Medsebojne obveznosti med Občino in prejemnikom podpore se uredijo s pogodbo.

Upravičencem se sredstva iz proračuna Občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:
– dokazila o plačilu obveznosti (originalni računi, situacije),
– poročilo o opravljenem delu,
– izjavo, da upravičenec za ta namen v tekočem letu ni prejel sredstev Občine, Republike Slovenije ali Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) ali če je sredstva prejel, višino prejetih sredstev pridobi Občina od dajalca pomoči oziroma višino prejetih sredstev dokaže vlagatelj z ustrezno dokumentacijo.

Poglavitni namen ukrepa je posodabljanje in prestrukturiranje primarne kmetijske proizvodnje, dvig dodane vrednosti in kakovosti v pridelavi, povečanje zaposlenosti v kmetijstvu in ohranjanje obdelanosti kmetijskih površin na območju Občine.
Cilji ukrepa so zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje in/ali preusmeritev proizvodnje, izboljšanje kakovosti ter ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja in izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali.
Upravičeni stroški ukrepa:
– stroški novogradnje in adaptacije hlevov,
– stroški nakupa in montaže nove tehnološke opreme za krmljenje, molžo in izločke,
– nakup materiala, opreme in stroški izgradnje oziroma adaptacije pomožnih živinorejskih objektov, razen za gnojne jame in gnojišča za namen izpolnjevanja standardov nitratne direktive,
– nakup nove kmetijske mehanizacije,
– stroški nakupa in postavitve rastlinjakov in plastenjakov s pripadajočo opremo,
– naložbe v postavitev pašnikov (stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov in pregraditev pašnika na pašne črednike, stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino, stroški izdelave načrta za ureditev pašnika),
– izdelava projektne dokumentacije, študije izvedljivosti,
– agromelioracijska dela: manjša zemeljska dela, ki ne pomenijo posega v prostor (za površine nad 0,3 hektarja) in ureditev poljskih poti,
– postavitev nakupa nove mreže proti toči, stroški postavitve, stroški priprave načrta za postavitev mreže s stroški svetovanja in nadzora (za trajne nasade nad 0,3 hektarja površine),
– postavitev večletnih nasadov: za nakup večletnega sadilnega materiala, pripravo zemljišča in postavitev opore in ograje, postavitev protitočne zaščite (za trajne nasade nad 0,3 hektarja površine),
– nakup kmetijskih zemljišč do višine desetih odstotkov upravičenih stroškov naložbe, če je nakup zemljišča sestavni del celotne naložbe,
– adaptacije etnološke profane stavbne dediščine (večinoma kozolci, kašče, hrami, gospodarska poslopja, hlevi in vinske kleti) in stroški za pripravo rekonstrukcije (ponovno postavitev) ali obnovo objekta, projekt gradnje ali obnove, popis del ter stroški za nabavo materiala za obnovo.
Podpore se ne dodelijo za:
– davke, razne takse in režijske stroške,
– stroške zavarovanja,
– stroške za refinanciranje obresti,
– za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije,
– naložbe, povezane z namakanjem in drenažiranjem kmetijskih zemljišč,
– nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč,
– nakup enoletnih rastlin,
– naložbe v naložbe trgovine,
– naložbe, ki se izvajajo izven območja Občine,
– naložbe, ki so financirane iz drugih sredstev Republike Slovenije ali Skupnosti, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov,
– nakup proizvodnih pravic,
– adaptacijo etnološke profane stavbne dediščine, ki je vpisana v register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo.
K vlogi mora upravičenec predložiti še dodatno dokumentacijo:
– mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti naložbe, ki ga pripravi pristojna strokovna služba,
– ponudbo oziroma predračun za nameravano naložbo oziroma študijo, za projektno dokumentacijo pa račun o izdelavi,
– v primeru naložb, povezanih z graditvijo objektov, ustrezno prostorsko dokumentacijo,
– v primeru agromelioracijskih del pa tudi kopijo katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba,
– ustrezno dovoljenje za izvedbo naložbe (lokacijsko informacijo, gradbeno dovoljenje), v primerih, v katerih je to potrebno,
– dokazilo, da so bila gradbena dela izvedena v skladu s predpisi o gradnji objektov, urejanju prostora in varstvu okolja.
Finančna podpora se dodeli v obliki nepovratnih sredstev. Najvišja stopnja podpore znaša do 40 odstotkov upravičenih stroškov naložbe. Najvišji znesek dodeljene podpore posameznemu podjetju ne sme presegati 400 000 eurov v katerem koli obdobju treh proračunskih let.

Namen ukrepa je ohranjati proizvodno in neproizvodno dediščino na podeželju, predvsem tradicionalne stavbe, ki bi lahko služile skupnemu pomenu ter prispevati k privlačnosti vaškega okolja kot bivalnega prostora in potenciala za razvoj drugih dejavnosti. V okviru ukrepa se bodo izvajale podpore naložbam, ki imajo poseben pomen za ohranjanje naravne in kulturne dediščine na podeželju.
Cilji ukrepa so ohraniti naravno in kulturno dediščino na podeželju, prispevati k izboljšanju kakovosti bivanja na podeželju ter urediti skupne površine in objekte za različne namene.
Predmet podpore je sofinanciranje obnove objektov na kmetijah, ki so vpisani v register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo. Podpora se odobri za naložbe, namenjene ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine, ki se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih in za naložbe ali prizadevanja za varstvo dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah, kot so kmetijska poslopja, če naložba ne povzroči povečanja zmogljivosti kmetije. Obnova objekta mora potekati v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Upravičenci do sredstev za ohranjanje tradicionalnih stavb so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev, tradicionalna stavba (objekt) pa leži na območju Občine.
Upravičeni stroški so stroški za pripravo dokumentacije za rekonstrukcijo (ponovno postavitev) ali obnovo oziroma sanacijo objekta (posnetek stanja, arhitekturni in statični načrt), projekt gradnje ali obnove, popis del, konservatorski program ter stroški za nabavo materiala za obnovo.
Podpore se ne dodelijo za:
– davke, razne takse in režijske stroške,
– stroške zavarovanja,
– stroške za refinanciranje obresti,
– za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije,
– investicije, ki se izvajajo izven območja Občine in
– investicije, ki so financirane iz drugih sredstev Republike Slovenije ali Skupnosti.
Za neproizvodne objekte znaša podpora do 40 odstotkov dejansko nastalih stroškov, za proizvodna sredstva na kmetijah do 60 odstotkov dejanskih stroškov pod pogojem, da naložba ne povzroči povečanja zmogljivosti kmetije. Dodatna podpora se lahko odobri v višini do 100 odstotkov za pokritje izrednih stroškov, ki nastanejo zaradi porabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah.

Namen ukrepa je zagotoviti prostorske možnosti za uveljavljanje širšega interesa in nadomestiti upravičencem stroške premestitve kmetijskih poslopij.
Cilj ukrepa je ob uveljavljanju širšega interesa zagotoviti podporo kmetijskim gospodarstvom, ki zapadejo v ta ukrep.
Upravičeni stroški so sredstva za razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev obstoječih stavb.
Pravica nadomestila zaradi razlastitve se ne šteje za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.
Upravičenci do sredstev so lastniki objektov, katerih premestitev je v javnem interesu. Javni interes mora biti jasno definiran v aktih Občine.
Podpora se dodeli v obliki nepovratnih sredstev v višini do 25 odstotkov stroškov razstavitve, odstranitve in ponovne postavitve obstoječih objektov.
Če je posledica premestitve poslopja v javnem interesu, da kmet dobi modernejše poslopje oziroma pomeni taka premestitev povečanje proizvodne zmogljivosti, mora kmet sam prispevati vsaj 60 odstotkov povečanja vrednosti poslopja po premestitvi. Če je upravičenec mladi kmet, pa je njegov prispevek vsaj 55 odstotkov.

Namen ukrepa je s povečanjem obsega zavarovanj zmanjšati posledice in tveganja pred nevarnostjo pogina živali zaradi bolezni, zakola živali z veterinarsko napotnico oziroma usmrtitve živali zaradi bolezni in ekonomskega zakola živali zaradi bolezni.
Cilj ukrepa je vključevanje čim večjega števila kmetij v sistem zavarovanj živali.
Sofinancira se zavarovalna premija v tekočem koledarskem letu, kot to določa uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje na nacionalnem nivoju za posamezno leto za zavarovanje živali pred boleznimi.
Podpore se ne dodelijo za tiste deleže pomoči, kot jih z uredbo o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto določi Vlada Republike Slovenije.
Upravičenci do sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje so kmetijska gospodarstva, ki sklenejo zavarovalno pogodbo za tekoče leto.
Finančna podpora se dodeli v obliki nepovratnih sredstev. Podpora Občine, z upoštevanjem uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij, za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto, ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije, znaša pomoč v višini razlike do 50 odstotkov upravičenih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje živali pred boleznimi. Z občinskimi sredstvi se sofinancirajo zavarovalne premije za zavarovanje živali pred boleznimi, in sicer do razlike med povprečnim deležem sofinanciranja tozadevnih upravičenih stroškov s strani države in najvišjo dovoljeno intenzivnostjo pomoči, to je 50 odstotkov upravičenih stroškov.

Zaradi velikega števila majhnih in razpršenih parcel in neugodne posestne strukture (81 odstotkov vseh kmetij v Občini ima v lasti manj od 5 hektarjev kmetijskih površin), je namen ukrepa spodbuditi večje izvajanje združevanj in menjav kmetijskih zemljišč na območju Občine.
Cilj ukrepa je s sofinanciranjem združevanj in menjav kmetijskih zemljišč omogočiti večjo racionalnost pri obdelavi kmetijskih zemljišč in s tem zmanjšati stroške pridelave.
Upravičeni stroški so stroški pravnih in upravnih postopkov.
Podpore se ne dodelijo za aktivnosti, ki se izvajajo izven območja Občine in za aktivnosti, ki so financirane iz drugih sredstev Republike Slovenije ali Skupnosti.
Finančna podpora se dodeli v obliki nepovratnih sredstev do 100 odstotkov nastalih stroškov pravnih in upravnih storitev.

Poglavitni namen ukrepa je izboljšanje kakovosti kmetijskih proizvodov v Občini.
Cilj ukrepa je zagotavljanje oziroma večja dostopnost do svetovanja strokovnjakov, tržnih raziskav, programov za zagotavljanje kakovosti, kar pomeni izboljšanje kakovosti proizvodov in prilagajanje proizvodnje povpraševanju.
Upravičenci do sredstev so pravne ali fizične osebe, ki izvajajo aktivnosti za spodbujanje kakovosti kmetijskih proizvodov in so za to ustrezno registrirane ter zagotavljajo, da je podpora dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na ustreznem območju na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Podpora se odobri za stroške storitev, ki jih opravijo tretje strani, to je izvajalci storitev, med katerimi so lahko tudi skupine proizvajalcev ali kmetijske organizacije za vzajemno pomoč.
Upravičenec mora dokazati, da se aktivno ukvarja s proizvodnjo in trženjem kakovostnih kmetijskih proizvodov; priložiti mora dokazila o projektih svetovanj, izobraževanj, raziskav, stroškov certificiranja.
Upravičeni stroški ukrepa:
– tržne raziskave, zasnova in oblikovanje proizvoda,
– uvedba sistemov zagotavljanja kakovosti,
– usposabljanje osebja za uporabo programov in sistemov iz prejšnje alinee,
– cena, ki jo zaračunajo priznani certifikatski organi za prvo potrditev sistemov zagotavljanja kakovosti in podobnih sistemov,
– obveznosti nadzornih ukrepov, ki jih skladno z zakonodajo Skupnosti ali njenih držav članic opravijo pristojni organi sami ali se opravijo v njihovem imenu,
– stroški za uvajanje dobre higienske prakse na kmetijah.
Upravičenci morajo podati dokazila o izvedbi storitve, dokazila o plačilu stroškov, dokazila o vključenosti pravnih ali fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter so z območja Občine.
Upravičencu se povrne do 100 odstotkov stroškov za tržne raziskave, zasnovo in oblikovanje proizvoda, vključno s pomočjo za pripravo vlog za priznanje geografskih označb, označb porekla ali potrdil o posebni naravi proizvoda skladno z ustreznimi predpisi Skupnosti. Podpora se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne vključuje neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.

Namen ukrepa je omogočiti kmetom pridobivanje novih znanj za zagotavljanje ustrezne usposobljenosti in možnosti koriščenja storitev svetovanja, kar je temeljni pogoj za izvajanje primarne kmetijske dejavnosti.
Cilj ukrepa je povečevanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev skozi izobraževanje oziroma strokovno usposabljanje njihovih nosilcev.
Upravičeni stroški:
– stroški izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu: stroški organiziranja programov usposabljanja,
– stroški svetovalnih storitev: stroški honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, kot je to rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje,
– stroški organizacije forumov za izmenjavo znanj med kmetijskimi gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih: stroški udeležbe, potni stroški, stroški publikacij, najemnine razstavnih prostorov, simboličnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih do vrednosti 250 eurov na nagrado in zmagovalca,
– stroški publikacij, kot so katalogi ali spletišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz Občine ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji.
Podpore se ne dodelijo za že izvedene aktivnosti, za aktivnosti, ki se izvajajo izven območja Občine, za aktivnosti razširjanja znanstvenih dognanj, kakovosti za proizvode iz drugih držav, generičnih proizvodov in prehranjevalnih koristi generičnih proizvodov ter za stroške za storitve, povezane z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.
Do sredstev so upravičeni proizvajalci kmetijskih proizvodov in skupine proizvajalcev ali druge organizacije, ki bodo zagotavljale subvencionirane storitve, so registrirane za izvajanje aktivnosti tega ukrepa in opravljajo dejavnost na območju Občine. Članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do storitev.
Finančna podpora se dodeli v obliki nepovratnih sredstev v višini do 100 odstotkov upravičenih stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju kmetijskim gospodarstvom. Podpora mora biti dostopna vsem upravičencem na območju Občine.

(1) Najvišji zneski podpore po posameznih ukrepih, ki so določeni v 11., 12., 13., 14., 15., 16. in 17. členu tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči, določenih v členih od 4 do 16 Uredbe Komisije (ES) 1857/2006, ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Skupnosti.
(2) V zvezi z istimi stroški se pomoč, izvzeta z Uredbo Komisije (ES) št. 1857/2006, ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo po členu 87(1) Pogodbe ES ali s finančnimi prispevki držav članic, vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1–40) ali s finančnimi sredstvi Skupnosti v zvezi z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1857/2006.
(3) Pomoč, izvzeta z Uredbo Komisije (ES) št. 1857/2006, se ne sme kumulirati s pomočjo de minimis v smislu Uredbe (ES) številka 1535/2007 (UL L št. 337 z dne 21. 12. 2007, str. 35–41) glede na iste upravičene odhodke ali naložbeni projekt, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1857/2006 in v tem pravilniku.

Namen ukrepa je ustvariti pogoje in možnosti za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali za posodobitev in modernizacijo že obstoječe dopolnilne dejavnosti, skozi sofinanciranje naložb, usmerjenih v:
– predelavo kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 k Uredbi o dopolnilni dejavnosti na kmetiji,
– predelavo kmetijskih proizvodov, ki ni niso zajeti v Prilogi 1 Uredbe o dopolnilni dejavnosti na kmetiji,
– turizem na kmetiji,
– dejavnosti (storitve in izdelki), povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji,
– pridobivanje in prodajo energije iz obnovljivih virov,
– kompostiranje organskih snovi.
Cilji ukrepa so izboljšanje dohodkovnega položaja kmetijskega gospodarstva, ustvarjanje novih delovnih mest in uveljavljanje podjetniških iniciativ članov kmečkega gospodinjstva.
Upravičeni stroški ukrepa so vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta, nakup nove opreme, promocija in splošni stroški.
K vlogi mora upravičenec priložiti še dodatno dokumentacijo:
– finančno konstrukcijo naložbe z izvedbenim načrtom oziroma načrtom dokončanja naložbe,
– pravnomočno gradbeno dovoljenje (če gre za gradnjo objekta) oziroma lokacijsko informacijo (če gre za adaptacijo objekta),
– račune za nakup strojev ali opreme oziroma račune o izvedenih delih (izjava),
– fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaključeni naložbi v primeru, da le-ta še ni registrirana,
– mnenje pristojne strokovne službe o upravičenosti vlaganja v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti.
Upravičenci do sredstev so nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmečkega gospodinjstva, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež in kmetijske površine na območju Občine.
Finančna podpora se dodeli v obliki nepovratnih sredstev, najvišji delež podpore pa znaša do 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe. Skupna pomoč de minimis, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200 000 eurov v katerem koli obdobju treh proračunskih let.

Namen ukrepa je sofinanciranje investicij v neposredno prodajo kmetijskih proizvodov na kmetijah, neposredno prodajo kmetijskih proizvodov izven kmetije, storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddajo le-teh v najem ter izobraževanje na kmetijah, povezano z gozdarstvom in dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah.
Cilji ukrepa so utrjevanje tržnega položaja kmetijskih gospodarstev, izboljšanje dohodkovnega položaja kmetijskih gospodarstev ter povišanje števila kmetijskih gospodarstev, ki opravljajo storitve in trženje proizvodov in storitev s kmetij.
Upravičeni stroški ukrepa so vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta, nakup nove opreme, promocija in ostali splošni stroški.
K vlogi mora upravičenec priložiti še dodatno dokumentacijo:
– finančno konstrukcijo naložbe z izvedbenim načrtom oziroma načrtom dokončanja naložbe,
– pravnomočno gradbeno dovoljenje (če gre za gradnjo objekta) oziroma lokacijsko informacijo (če gre za adaptacijo objekta),
– račune za nakup strojev ali opreme oziroma račune o izvedenih delih (izjava),
– fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaključeni naložbi v primeru, če le-ta še ni registrirana,
– mnenje pristojne strokovne službe o upravičenosti vlaganja v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti.
Upravičenci do sredstev so nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmečkega gospodinjstva, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev ter ima sedež na območju Občine.
Najvišji znesek dodeljene podpore znaša do 50 odstotkov upravičenih stroškov. Skupna pomoč de minimis, dodeljena kateremukoli podjetju, ne sme presegati 200 000 eurov v katerem koli obdobju treh proračunskih let.

Namen ukrepa je finančna podpora pri izobraževanju dijakov in študentov kmetijskih programov, ki so predvideni za naslednike kmetij.
Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
– izjavo, da bo prosilec prevzemnik kmetije,
– kopijo zadnjega šolskega spričevala,
– potrdilo o katastrskem dohodku prosilca,
– potrdilo o višini prejemanja štipendije (če jo prosilec prejema).
Prednost pri dodelitvi sredstev imajo prosilci, katerih edini vir dohodka izhaja iz kmetijske dejavnosti in prosilci z manjšimi dohodki na družinskega člana.
Upravičenci do sredstev so udeleženci izobraževanja kmetijskih programov, ki so predvideni za naslednike kmetij.

Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini, pridobljenih po tem pravilniku oziroma javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja tudi Nadzorni odbor Občine.
V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:
– da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena,
– da je upravičenec za kateri koli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke,
– da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva.
V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Šmarješke Toplice za programsko obdobje 2009–2013 (Uradni list RS, št. 126/08).

Ta pravilnik začne veljati enaindvajseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.