Na podlagi sedmega odstavka 96. člena, v povezavi z 61. členom Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 96/08) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 23. seji dne 9. 7. 2009 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta poslovno-stanovanjske gradnje v Dolenjih Kamencah (v nadaljevanju: SDZN), ki je bil sprejet z Odlokom o zazidalnem načrtu poslovno-stanovanjske gradnje v Dolenjih Kamencah (Uradni list RS, št. 33/96). SDZN je izdelal Topos, d.o.o., Novo mesto pod številko projekta 03/08-SDZN v juliju 2009.

SDZN sestavlja tekstualni in grafični del ter priloge:

(1)TEKSTUALNI DEL (ODLOK)
(2)GRAFIČNI DEL
1  Izsek iz kartografskega dokumentacije s prikazom lege
   prostorske ureditve na širšem območju, M 1:5000
2  Pregledna situacija (TTN), M 1:5000
3  Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:2500
4  Območje SDZN načrta z obstoječim parcelnim stanjem, M
   1:1000
5  Ureditvena situacija SDZN, M 1:1000
6  Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja
   objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno
   javno dobro
6.1Prometna infrastruktura; M 1:1000
6.2Energetska, komunalna in ostala infrastruktura; M 1:1000
7  Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih
   virov in ohranjanje narave, M 1:1000
8  Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred
   naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
   požarom, M 1:1000
9  Načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličbo:
9.1Načrt parcelacije; M 1:1000
9.2Zakoličbena situacija; M 1:500
(3)PRILOGE
–  Izvleček iz sprejetega prostorskega akta
–  Prikaz stanja prostora
–  Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve
   prostorskega akta
–  Smernice nosilcev urejanja prostora
–  Mnenja nosilcev urejanja prostora
–  Obrazložitev in utemeljitev SDZN
–  Povzetek za javnost
–  Odločba glede CPVO

Besedilo 2. člena se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Meja SDZN je na vzhodu definirana z izvedeno rekonstrukcijo Ljubljanske ceste v Novem mestu, na severu, zahodu in jugu pa je območje omejeno s stanovanjsko pozidavo. Velikost obravnavanega območja je okoli 2,4 ha in zajema zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami: 555/3, 555/2, 556/3, 556/1, 557, 559/2, 560, 673/12, 673/11, 675/8, 675/15, 675/9, 675/7, 556/6, 675/13, 675/11, 556/5, 673/10, 674/14, 673/13, 674/12, 673/15, 674/11, 673/14, 674/16, 680/2, 680/5, 670, 671, 672, 668, 669, 667, 650, 1149, 680/3 in 1135/9, vse k.o. Daljni Vrh.«

V celotnem besedilu odloka se spremeni poimenovanje cest, in sicer:
– »magistralna ceste M 4« v »Ljubljanska cesta«;
– »interna cesta « v »notranja cesta«.

V 3. členu se predzadnji stavek spremeni tako, da se glasi:
»V zahodnem delu območja se zemljišča namenijo manipulativnim, parkirnim in zelenim površinam.«

V 4. členu se zadnja alineja drugega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»– zelene površine (zelene parkovno urejene površine ali zelenice).«

V 5. členu se zadnji odstavek spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Po zahodnem robu območja se proti stanovanjskim objektom izvede gosta visokorasla zasaditev, ki sočasno služi kot protihrupna bariera.«

Besedilo 6. člena se v celoti nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»(1) Splošni pogoji za oblikovanje objektov
V območju urejanja so dovoljene gradnje, rekonstrukcije in odstranitve po določilih tega odloka.
Tipologija:
– Osnovne kubuse, v osrednjem delu območja obravnave, definirajo večji prostostoječi objekti (v večini poslovno – storitveni) različnih velikosti ter razgibanih oblik z možnostjo širitve le-teh (vendar ne proti regionalni cesti). Na jugozahodnem delu območja pa je predvidena manjša struktura stanovanjskih hiš.
Velikost in zmogljivost:
– Horizontalni gabarit objekta: je definiran z obstoječim objektom in s površino za razvoj objekta.
– Vertikalni gabarit: K+P ali K+P+M ali največ K+P+1; za stanovanjske hiše do največ K+P+M.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: zidana, betonska, jeklena, montažna.
– Kota platoja: je določena glede na niveleto notranje dostopne ceste. Kote so prikazane v grafičnem delu (list 5. Ureditvena situacija).
– Kota kleti / pritličja: je določena glede na koto platoja (zunanja ureditev) in je do 0,50 m nad oziroma pod le-to.
– Kolenčni zid: do 0,80m – v primeru poševne strehe.
– Strešni venec: do 0,80m – v primeru ravne strehe.
– Konstrukcija: klasične, armiranobetonske ali jeklene z vmesnimi polnili.
– Streha: dopustne so različne oblike streh (ravne in poševne). Dovoljena je tudi simetrična dvokapnica s popolnim čopom (šotorasta oblika). Naklon strešnih poševnin je do 35˚. Za stanovanjske hiše do 40˚. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico. Oblika in naklon strehe prizidka morata biti skladna s streho obstoječega / osnovnega objekta. V detajlih je dovoljena kombinirana streha, dovoljena je možnost postavitve frčad, vendar ne na strešinah, ki so orientirane proti regionalni cesti, kar ne velja za frčade na stanovanjskih hišah. Trapezne frčade niso dovoljene.
– Kritina: je odvisna od konstrukcije in naklona strehe. Dovoljena je v opečni in temno rjavi barvi in ne sme biti trajno bleščeča. Kritina dozidav mora biti usklajena (enaka) s kritino strehe osnovnega objekta.
– Fasada: členjene, svetlih barv, dopustna je uporaba ometa, betona, pločevine in drugih vrst fasadnih oblog v kombinaciji s steklom. Prav tako je dopustna kombinacija več barv. Prepovedana je uporaba svetlečih in reflektirajočih fasadnih materialov. Pri oblikovanju fasade je dovoljena uporaba materialov na način, da se doseže oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura s sodobnim načinom oblikovanja. Fasade dozidav, prizidkov naj bodo oblikovane na podoben način, kot so že fasade obstoječih objektov, in sicer tako, da se upošteva celosten izgled objekta, ki naj bo poenoten. Oblikovanje fasad, ki so orientirane na Ljubljansko cesto, se oblikujejo tako, da s svojim izgledom dajejo občutek mestne ulice. Te fasade naj bodo izčiščene, z večjimi steklenimi površinami v etaži, še posebej pa naj se poudari vhod v stavbo.
– Oblikovanje odprtin: svobodno, slediti mora funkciji objekta ter k skladnemu oblikovanju fasade.
Lega na zemljišču:
– Lega: je definirana z obstoječimi objekti in s predvideno površino za razvoj objekta.
– Dostopi na parcelo: so definirani z notranje dostopne ceste na nivo kleti oziroma pritličja, za stanovanjske hiše pa iz Markljeve ulice.
Zemljiška parcela:
– Velikost zemljiške parcele je definirana v grafičnem delu (list 9.1 Načrt parcel).
– Zemljiška parcela je lahko maks. 50% pozidana (vključno z enostavnimi in nezahtevnimi objekti).
Zunanja ureditev:
– Na zemljiški parceli se določi površina, namenjena za parkirišča za zaposlene in stranke, površina za manipulativno dvorišče, na katerem je možna manipulacija strojev in vozil, odprta skladišča, nadstrešnice, razstavni prostor ipd. ter zelenica, zasajena s travo, nizkim grmičevjem ali tudi z visokimi drevesi, če je večja parcela.
– Na parceli je zaradi premostitve višinskih razlik možna postavitev opornih zidov v kamniti ali betonski izvedbi.
(2) Pogoji za oblikovanje in gradnjo posameznih objektov
Za posamezne objekte oziroma dele objekta(ov) je pri oblikovanju in gradnji poleg splošnih pogojev potrebno upoštevati še spodaj navedene:
Objekt »2«
Tipologija:
– obstoječi obcestni linearni objekt se razširi proti severu in zahodu.
Velikost in zmogljivost:
– Horizontalni gabarit objekta: obstoječi objekt s predvideno širitvijo 20m x 15m (proti severu) in 35m x 31m (proti jugu) na površino za razvoj objekta.
– Vertikalni gabarit: do največ K+P+1.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Streha: streha obstoječega objekta se rekonstruira in je za celoten objekt ravna.
– Kritina: kritina je pogojena s tehnološko rešitvijo ravne strehe.
– Fasada: severna in vzhodna fasada predstavljata glavno os Ljubljanske ceste in ustvarjata značilno fasado mestne ulice kot vstopa v mesto. Le-ti naj se členita horizontalno po etažah. Zasteklitev in druga specifična obdelava ulične fasade naj simbolizira poslovni značaj objektov v koridorju mestne ulice. Fasada etaže mora biti v čim večji meri zastekljena in transparentna.
Ostalo:
– Stavba mora biti projektirana in izvedena tako, da omogoča uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne zmogljivosti ter da so jim s tem zagotovljeni: neoviran dostop, vstop in uporaba v skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03).
Rušitve:
– glede na nove projektne rešitve, se del objekta »2« na zemljišču s parcelno št. 555/2, k.o. Daljni Vrh, odstrani.
Lokacija »3«
Zemljiška parcela:
– parcela št. 559/2 se opredeli kot travniška površina – zelenica, kjer je možna postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov;
– dostop se zagotovi preko zemljišča parc. št 555/3, k.o. Dalnji Vrh.
Objekt »6«
Tipologija:
– obstoječi objekt se dozida oziroma razširi proti severu.
Velikost in zmogljivost:
– Horizontalni gabarit objekta: obstoječi objekt s predvideno širitvijo 16,50m x 26m na površino za razvoj objekta.
– Vertikalni gabarit: do največ K+P+1.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Streha: streha prizidka je ravna. V primeru rekonstrukcije obstoječe strehe se le-ta lahko ohranja oziroma se izvede po določilih, ki so določeni v istem členu pod poglavjem. Splošni pogoji za oblikovanje objektov.
– Kritina: določi se glede na tehnološko rešitev strehe.
– Fasada: Fasada prizidka naj bo oblikovana tako, da se upošteva poenoten izgled objekta. Oblikovanje fasad, ki so orientirane na Ljubljansko cesto, se oblikujejo tako, da s svojim izgledom dajejo občutek mestne ulice. Te fasade naj bodo v etaži, v čim večji meri zastekljene in transparentne.
Zemljiška parcela:
– Na zemljiški parceli se na manipulativnem dvorišču dovoli postavitev zidu ter nadstrešnic za avtomobile.
Rušitve:
– Potrebno je odstraniti del objekta »6« na zemljišču s parcelno št. 675/9, k.o. Daljni Vrh.
Objekt »7a«
Tipologija:
– obstoječi objekt pravokotne oblike se razširi proti zahodu v obliki črke »L«.
Velikost in zmogljivost:
– Horizontalni gabarit objekta: obstoječi objekt s predvideno širitvijo 10m x 18m na površino za razvoj objekta(ov). V kletni etaži je povezan z objektom 7b.
– Vertikalni gabarit: do največ K+P+1.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Streha: streha prizidka je dvokapna (z enakim naklonom in kritino kot streha obstoječega objekta) ali ravna. V primeru dvokapne strehe se dopušča pravilni čop (»šotorasta« oblika strehe).
– Kritina: kritina je pogojena s tehnološko rešitvijo strehe in je opečno rdeča.
– Fasada: vzhodna fasada predstavlja glavno os Ljubljanske ceste in ustvarja značilno fasado mestne ulice kot vstopa v mesto. Le-ta naj se členi horizontalno po etažah. Zasteklitev in druga specifična obdelava ulične fasade naj simbolizira poslovni značaj objekta v koridorju mestne ulice. Fasada etaže mora biti v čim večji meri zastekljena in transparentna.
Rušitve:
– Nadstrešnica na zemljišču s parcelno št. 673/13, k.o. Daljni Vrh se prestavi znotraj iste parcele pod pogoji 9. člena tega odloka.
Objekt »7b«
Tipologija:
– Predviden objekt pravokotne oblike je vzporeden s cesto in povezan z objektom 7a.
Velikost in zmogljivost:
– Horizontalni gabarit objekta: določen s površino za razvoj objekta(ov): 15,30m x 38,00m. V kletni etaži je povezan z objektom 7a.
– Vertikalni gabarit: do največ K+P+1.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Streha: streha osnovnega objekta je simetrična dvokapnica z naklonom do 35˚ (poenotena s streho objekta 7a) ter s slemenom, vzporednim z daljšo stranico objekta. Dopušča se šotorasta oblika (s pravilnim čopom). Le-ta je lahko v kombinaciji z ravno streho.
– Kritina: kritina je pogojena s tehnološko rešitvijo strehe in je opečno rdeča.
– Fasada: vzhodna fasada predstavlja glavno os Ljubljanske ceste in ustvarja značilno fasado mestne ulice kot vstopa v mesto. Le-ta naj se členi horizontalno po etažah. Zasteklitev in druga specifična obdelava ulične fasade naj simbolizira poslovni značaj objekta v koridorju mestne ulice. Fasada etaže mora biti v čim večji meri zastekljena in transparentna.«

Za 6. členom se doda nov, 6.a člen, ki se glasi:
»Usmeritve za nezahtevne in enostavne objekte
Za nezahtevne in enostavne objekte na območju urejanja veljajo določila Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, v nadaljevanju: Uredba), če s tem odlokom ni določeno drugače.
– Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov so minimalno 1,50 m od parcelnih mej, razen ograj, ki se lahko postavijo glede na določila Uredbe.
– Tipologija nezahtevnih in enostavnih objektov je definirana kot prostostoječa grajena struktura (samostojni objekti) ali prizidana k osnovnemu objektu (velja le za garažo, nadstrešek in zimski vrt). Oblikovanje le-teh mora biti usklajeno z osnovnim objektom (nedominanten, podrejen položaj).
– Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe morajo biti pritlični, praviloma pravokotne oblike, oblikovno usklajeni z osnovnim objektom glede barve fasade, naklona strehe, kritine itn. Locirani so znotraj zemljiške parcele tako, da ne poslabšujejo izgleda osnovnih objektov oziroma organiziranosti celotne površine.
– Začasni objekti se lahko postavijo za omejeno časovno obdobje. Dovoljeno je svobodno urbanistično in arhitektonsko oblikovanje začasnih objektov.
– Ekološki otoki (zbiralnica ločenih frakcij) se postavijo na betonsko podlago in se primerno zagradijo z leseno ali kamnito ograjo oziroma se zazelenijo. Dovoljeno jih je nadkriti z nadstrešnico z ravno streho, enotno za vse ekološke otoke znotraj območja.
– Zunanje stopnice so lesene, kamnite, betonske.
– Podporni zidovi se izvedejo pri večjih izkopih in pri utrjevanju brežin. Brežine se lahko urejajo kaskadno s podpornimi zidovi in vmesnimi zazelenitvami ali samo s podpornimi zidovi, pri čemer se višino prilagodi ostalim ureditvam stičnega območja. Le-ti so lahko postavljeni do meje zemljiške parcele oziroma tako, da ne ovirajo ali motijo sosednje parcele ter da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče.
Nadstrešnice na manipulativnih dvoriščih
– Nadstrešnice, kot samostojni objekti, so lahko lesene, kovinske ali betonske konstrukcije z ravno ali enokapno streho (z naklonom do 15˚). Dimenzije objekta in postavitev le-tega na parcelo ne sme ovirati dostopa in manipulacije na dvorišču. Zagotovljen pa mora biti tudi zadosten odmik od parcelnih mej.«

V 8. členu se:
– prvi stavek nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»Manipulativno dvorišče se asfaltira in je namenjeno manipulaciji. Na njem je možno postavljati nadstrešnice, začasne in infrastrukturne objekte ter parterne ureditve. Parkirišče je površina, namenjena parkiranju osebnih vozil zaposlenih in strank. Parkirišča so lahko tlakovana ali asfaltirana.«
– v prvem odstavku se besedilo v oklepaju drugega stavka spremeni in glasi:
»(v kamniti ali betonski izvedbi).«
– besedilo drugega odstavka se v celoti črta.
– v tretjem odstavku se besedilo v oklepaju spremeni in se glasi:
»(npr. gaber, japonska češnja)«, »(npr. spirea).«
– na koncu tretjega odstavka se doda nov odstavek, ki glasi:
»Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme.«

Besedilo 9. člena se pod posameznimi naslovi spremeni in dopolni tako, da se v celoti glasi:
»Območje urejanja se s krožno cesto »A« priključuje na rekonstruirano Ljubljansko cesto preko dveh že izvedenih priključkov. Oba priključka imata pas za levo zavijanje. Severni priključek je predviden kot uvoz na območje SDZN in istočasno tudi kot uvoz do bencinskega servisa. Južni priključek pa je izveden kot glavno križišče in je predviden kot uvoz in izvoz. Izvoz z bencinske črpalke je enosmeren, in sicer za smer Novo mesto, izvoz za smer Ljubljana pa je možen preko južnega glavnega križišča. Priključevanja na državno cesto se morajo izvesti v skladu z Zazidalnim načrtom in že izdelanim PZI projektom Rekonstrukcije Ljubljanske ceste in ureditve javne infrastrukture od km 1,347 do km 2,425; št. projekta PR-R5/2005, Acer, d.o.o., Novo mesto.
Območje stanovanjskih hiš na jugozahodu se napaja z javne poti, ki poteka izven območja urejanja.
Predvidena prometna ureditev ne bo presegala kapacitet sposobnosti rekonstruirane regionalne ceste. Če bo v času obratovanja predvidenih objektov znotraj območja urejanja analiza prometa pokazala preobremenitev prometa, je investitor dolžan izvesti izboljšave le-tega.
Notranje ceste
Cestni sistem znotraj zazidalnega kompleksa omogoča krožni promet (cesta »A«). Na napajalno cesto »A« se priključita dostopni cesti »B« in »C«. Cesta »B« s severne strani omogoča enosmerni dostop do bencinskega servisa in objekta »6«, v južnem delu pa je cesta dvosmerna. Preko notranje krožne ceste so urejeni dostopi do obstoječih objektov oziroma se dodatno uredijo tudi za nove objekte. Preko ceste »C« se zagotovi dostop do objektov »7a« in »7b«. Dostop do zemljišča s parc. št. 559/2, k.o. Daljni Vrh (lokacije »3«), se zagotovi preko dostopne ceste k lokaciji »2«.
Notranje ceste so profila:
cesta »A«
– severni del: 2x2,75m (vozišče) + 2x1,60m (hodnik za pešce) + 2x0,50m (bankina);
– zahodni, južni del: 2x2,75m (vozišče) + 1x1,60m (hodnik za pešce) + 2x0,5m (bankina).
cesta »B«
– severni del: 1x4,00m (vozišče) + 1x1,60m (hodnik za pešce) + 1x0,50m (bankina);
– južni del: 2x2,75m (vozišče) + 1x1,60m (hodnik za pešce) + 2x0,50m (bankina).
cesta »C«
– 2x2,50m (vozišče); cesta »C« poteka preko parcele po že izvedeni zunanji ureditvi. Cestišče bo od parkirišča in dvorišča ločeno s talnimi označbami.
Cestišča vseh cest se dimenzionira na maksimalno obremenitev, to je osno nosilnost 25t in se jih asfaltira. Računska hitrost je 30 km/h. Vse notranje ceste služijo hkrati tudi kot požarne poti.
Notranje prometno omrežje se opredeli kot javna površina.
Peš in kolesarski promet
V območju urejanja se pešpromet od ostalega prometa loči s hodniki, kolesarski promet pa se odvija po cesti.
Parkirišča
Površine za potrebe parkiranja so opredeljene na zemljiških parcelah posameznih objektov glede na razpoložljiv prostor. V primeru, da le-te ne zadoščajo potrebam konkretne dejavnosti, jih je potrebno zagotoviti na manipulativnem dvorišču ali pa v okviru načrtovanega objekta.«

Za 9. členom se doda nov, 9.a člen, ki se glasi:
»Na Ljubljanski cesti je potrebno zagotoviti dodatno opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pred območje predmetne obravnave pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa. S predlaganimi posegi v varovalnem pasu državne ceste ne smejo biti prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste.
Vsa prečkanja komunalne infrastrukture z regionalno (Ljubljansko) cesto so dovoljena le s prebojem oziroma podvrtavanjem, razen v primeru sočasne izvedbe z rekonstrukcijo ceste, če bo potrebna. Minimalna globina vodov in odmiki (vzdolžni posegi v vozišče regionalne ceste niso dovoljeni) morajo biti v skladu s 61. členom Pravilnika o projektiranju cest.
Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi notranjih cest je potrebno upoštevati:
– Zakon o javnih cestah /ZJC-UPB1/ (Uradni list RS, št. 33/06, 45/08, 57/08 in 69/08),
– Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00, 110/06, 49/08 in 64/08),
– Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05 in 26/06).«

Pred 10. členom odloka se doda nov, 10.a člen, ki se glasi:
»Predvideni objekti znotraj posameznih sklopov se priključujejo na obstoječe javno infrastrukturno omrežje. Vse infrastrukturne ureditve, vezane na spremembe in dopolnitve, se izvedejo skladno s končno postavitvijo predvidenih objektov znotraj posameznega sklopa in hkrati zagotavljajo nemoteno priključevanje na že zgrajeno oziroma predvideno omrežje ob pravilni tehnični izvedbi. Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in objektov v fazi projektiranja, če se s tem zagotovi ustreznejša oskrba in racionalnejša izraba prostora.
Javno infrastrukturno omrežje – novogradnje, prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit je potrebno projektno obdelati v skladu s smernicami ter veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter pridobiti upravno dokumentacijo. Na projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje na projektne rešitve s strani posameznega upravljavca infrastrukture.«

V 10. členu se:
– besedilo v prvih dveh odstavkih spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Za potrebe urejanja območja s pitno in požarno vodo se obstoječe vodovodno omrežje, ki je oskrbovano iz vodnega vira Jezero preko vodohrana Kij (s koto 240 m.n.v.), dogradi iz modularne litine K9, sistem BAIO, minimalnega premera DN 100 do zadnjega predvidenega objekta v cestnem svetu.
Vodovod, ki poteka po zahodnem robu območja, se prestavi v cestni svet (lokacija 6) oziroma ob rob parcele (lokacija 7a).
Na projektno dokumentacijo PGD in PZI je potrebno pridobiti soglasje upravljavca vodovodnega omrežja.
Vse stroške, povezane z gradnjo, prestavitvijo in drugimi posegi, nosi investitor(ji). Pri gradnji oziroma prestavitvi vodovoda je obvezen nadzor s strani upravljavca na stroške investitorja(ev). Za izgrajen vodovod je upravljavcu potrebno dostaviti:
– služnostne pogodbe za tangirana zemljišča,
– geodetski posnetek z montažnimi shemami, izveden s strani geodetske službe upravljavca,
– A-teste vgrajenih materialov.
– besedilo zadnjega odstavka nadomesti z naslednjim besedilom:
»Pri projektiranju in izvedbi vodovoda je potrebno upoštevati:
– Odlok o javnem vodovodu in o oskrbi prebivalstva z vodo v Občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 115/00),
– Tehnični pravilnik o javnem vodovodu (Uradni list RS, št. 115/00) in
– Odlok o zaščiti vodnih virov na območju Občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/85 in Uradni list RS, št. 64/95).«

V 11. členu se:
– besedilo prvega in tretjega odstavka spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Za potrebe območja SDZN je že izvedena kanalizacija v ločenem sistemu, za nove objekte pa se le-ta dogradi oziroma se na severnem delu območja del kanala prestavi zaradi razširitve objekta »2«. Pri prestavitvi kanalizacije je potrebno upoštevati, da je obstoječi kanal v obratovanju.
Na projektno dokumentacijo PGD in PZI je potrebno pridobiti soglasje upravljavca kanalizacijskega omrežja.
Vse stroške, povezane z gradnjo, prestavitvijo in drugimi posegi, nosi investitor(ji). Pri gradnji oziroma prestavitvi kanalizacije je obvezen nadzor s strani upravljavca na stroške investitorja(ev). Za izgrajeno kanalizacijsko omrežje je upravljavcu potrebno dostaviti vso potrebno dokumentacijo za prevzem novega kanala v upravljanje.
– na koncu doda odstavek z naslednjim besedilom:
»Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi vodovoda je treba upoštevati:
– Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 54/06) in
– Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 77/06, 21/08 in 75/08).«

V 12. členu se besedilo prvega odstavka (Energetsko omrežje) spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Preko območja poteka 0,4 kV zemeljsko omrežje v EKK in prostozračno omrežje. Obstoječe EKK se dogradi oziroma se prestavi. Izvede se iz 4 x PVC cevi fi 160.
Za priklop na električno omrežje je znotraj območja potrebno zgraditi:
– novo transformatorsko postajo (TP), moči glede na dejanske potrebe odjemalca, ki naj bo kabelske betonske izvedbe, velikosti glede na inštalirano moč, z notranjim posluževanjem. Nova TP naj vsebuje tri-celični SN stikalni blok (celice: vodna, vodna, transformatorska). Novo TP je potrebno vzankati v obstoječe oziroma predvidene 20 kV kablovode.
– nizkonapetostni razvod v elektrokabelski kanalizaciji od nove TP do odjemnega mesta. Novo odjemno mesto naj bo v prostostoječi omarici, locirani na mestu, ki omogoča stalen dostop. V primeru, da je odjemna moč večja kot 83 kW, so kot odjemna skupina možne zbiralke TP.«

V 13. členu se za prvim odstavkom doda novo besedilo, ki se glasi:
»Na območjih, kjer zgrajeno javno plinovodno omrežje omogoča priključevanje stavb, je priključitev obvezna za stavbe, v katerih je potrebna vgraditev oziroma obratovanje toplotnih energetskih naprav skupne moči preko 40,0 kW. Nadtlak v distribucijskem plinovodu zemeljskega plina znaša 1,0 bar. Objekt ima možnost priključitve na distribucijsko plinovodno omrežje, puščen je zablindiran odcep plinskega priključka dimenzije d32, in sicer na lokaciji ob uvozu v objekt.
V projektu je potrebno upoštevati minimalne odmike od plinovoda, skladno s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02).
Pred priključitvijo objekta na distribucijsko plinovodno omrežje mora investitor objekta skleniti z upravljavcem plinovoda pogodbo o priključitvi in pogojih le-te. V projektu morajo biti predvideni in navedeni naslednji ukrepi za gradnjo plinovoda ali gradnjo ob plinovodu:
– Izvajalec del mora poslati pisno prijavo del upravljavcu plinovodnega omrežja najpozneje mesec dni pred pričetkom izvajanja del v zaščitnem pasu plinovoda, da lahko upravljavec plinovodnega omrežja ustrezno zaščiti plinovodne naprave. Sam poseg v ožji zaščitni pas plinovoda (2 x 2 in glede na os) pa najmanj 5 dni pred posegom.«

V 14. členu se na koncu besedila doda nov odstavek, ki se glasi:
»Za oskrbo predvidenih ureditev z novimi telekomunikacijskimi priključki je potrebno dograditi primarno TK omrežje – dvocevno TK kabelsko kanalizacijo (2xPVC 0 110 mm) z navezavo na obstoječi kabelski jašek ob regionalni cesti. TK kanalizacija naj bo zaključena v pomožnem kabelskem jašku pod kabelsko omarico na fasadi objekta. Na severnem delu območja se del obstoječega TK omrežja prestavi zaradi razširitve objekta »2«. Horizontalni odmiki drugih komunalnih vodov od TK kabelske kanalizacije naj bodo 0,3 m. Nad kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih vodov. Električno zaščitno varovanje naj se izvede v kabelskih objektih. Pri potekih trase v cestišču oziroma drugih povoznih površinah je potrebno PEHD cevi ščititi z PVC 125 cevmi.«

Besedilo zadnjega odstavka 15. člena se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»V primeru, da bi na območju urejanja nastajali nevarni odpadki, jih je potrebno skladiščiti skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01 in 13/03). V času izvajanja gradbenih del morajo investitorji z gradbenimi odpadki ravnati na način, ki je predpisan z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08).«

V 16. členu se zadnji odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:
»Pri projektiranju in izvedbi je investitor dolžan upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in 34/08) in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04). Direkcija RS za ceste ne bo zagotavljala nobenih dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za tangirani objekt, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki bodo posledica obratovanja državne ceste na tangiranem odseku.«

Besedilo 17. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Predvidene spremembe in dopolnitve pa ne bodo vplivale na povečanje onesnaženosti zraka. Objekti, ki bi povzročali prekomerno onesnaženje zraka na območju urejanja, niso dovoljeni.
Kot zaščita pred izpušnimi vplivi v odnosu do stanovanjske soseske se zasadi visokoraslo drevje, ob zemljiški parceli objekta na lokaciji »2« pa se postavi zid za dodatno zaščito pred izpušnimi plini.
Pri ureditvi ogrevanja objektov naj se upoštevajo določila Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07). Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, da imajo dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.«

Za 17. členom se doda nov, 17.a člen, z naslednjim besedilom:
»Varstvo voda:
V vodotok je dovoljeno spuščati le meteorne in prečiščene vode, vsebnost snovi pa mora biti v zakonsko določenih mejah. Meteorne vode z asfaltiranih prometnih površin je dovoljeno spuščati v ponikovalnice le preko lovilca olj in maščob. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) oziroma Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07).
Padavinske vode ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati, za kar mora biti urejeno ustrezno odvodnjavanje. Zato je odvajanje padavinskih vod z večjih ureditvenih območij treba predvideti na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …).«

Za 17. členom se doda nov, 17.b člen z naslednjim besedilom:
»Požarno varstvo
Pri projektiranju objektov je treba za zagotovitev ustrezne požarne in druge varnosti upoštevati naslednja izhodišča:
– naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena …) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje;
– cono potresne ogroženosti in terenu primerno predvideti način gradnje;
– požarno ogroženost naravnega okolja in predvideti ustrezne ukrepe;
– možnost razlitja nevarnih snoví in predvideti ustrezne ukrepe;
– vse ukrepe varstva pred požarom (22. člen Zakona o varstvu pred požarom, Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo);
– zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) ter 6., 7. ali 8. členom Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07);
– zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, skladno s 3. členom Pravilnika o požarni varnosti (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07);
– zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila (5 in 6. člen Pravilnika o požarni varnosti, Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07);
– izvesti ojačitev prve plošče ali zagotoviti gradnjo zaklonišč v primerih, ko gre za dejavnost, kjer je le-ta obvezna (68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi In drugimi nesrečami, Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in celotna Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, Uradni list RS, št. 57/96).«

Za 18. členom se doda nov, 18.a člen z naslednjim besedilom:
»Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
Za postavitev in obratovanje novih trafopostaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).«

Besedilo 19. člena se v celoti črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»Na območju urejanja je možna faznost izvedbe.«

Besedilo 21. člena se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Izvedba vseh notranjih cest je finančno breme investitorja(ev). Eventualne poškodbe, prestavitve, poglobitve ali zamenjave obstoječih komunalnih naprav, ki bi nastale v zvezi s predmetno gradnjo, bremenijo investitorja.
Investitor objektov je dolžan naročiti in plačati vse stroške morebitne prestavitve ali predelave elektroenergetske infrastrukture, povzročene z gradnjami v območju urejanja. Investitor nosi tudi vse stroške priključitve posameznega objeta na distribucijsko elektroenergetsko omrežje.
Če izvajalec gradnje naleti na del plinovodnega omrežja ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen, mora delo takoj prekiniti in obvestiti upravljavca plinovodnega omrežja, da se dogovorita za nadaljnje ukrepe.
Po izgradnji vodovodnega in kanalizacijskega omrežja mora investitor objekte prenesti v last MO Novo mesto in v upravljanje Komunali Novo mesto.
Upravljavca plinovodnega omrežja mora takoj obvestiti tudi ob morebitni poškodbi plinovodnih naprav. Po končani gradnji mora izvajalec del pridobiti pisno izjavo upravljavca plinovodnega omrežja glede upoštevanja in izpolnitve pogojev upravljavca.«

Besedilo 22. člena se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Znotraj območja SDZN so dopustne naslednje tolerance:
– Dovoljena so odstopanja od horizontalnih gabaritov za posamezne objekte, navedene v 8. členu tega odloka, in sicer do največ 5%. V okviru maksimalnega odstopanja se dopušča postavitev objekta izven površine za razvoj objekta. Objekti pa so lahko tudi poljubno manjši od prikazanega znotraj površine za razvoj objekta(ov).
– Odstopanja od vertikalnih gabaritov se dovolijo le do maksimalno dovoljenih višin, ki so opredeljene v 8. členu. Višine posameznih delov objekta so lahko različne, pri čemer pa višina dozidave ne sme presegati maksimalno dovoljene višine.
– Odstopanja od določitve dostopov, uvozov ter umestitve parkirnih mest na parcelo so dovoljena tam, kjer se izkaže, da je rešitev boj funkcionalna glede na uporabnost objekta, pri čemer se ne sme spreminjati generalne rešitve prometnega omrežja znotraj kompleksa.
– Oddaljenost nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe ter začasnih objektov od parcelne meje drugega lastnika je lahko manjši od 1,50 m ob soglasju lastnika sosednje parcele.
– V primeru odstopanja trase in kote ceste, od po tem SDZN predvidene, se morajo novi trasi in koti ceste prilagoditi vse ostale tangirane ureditve (zemljiška parcela, ostala infrastruktura, višinske kote itn.).
– Pri gradnji ali prenovi cestnih ureditev, komunalno-energetske infrastrukture, sistemu zvez in zunanjih ureditvah so dovoljena odstopanja od predvidenih tras in lokacij infrastrukturnih objektov ter naprav, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč oziroma ustreznejše tehnološke ali bolj ekonomične rešitve, pri čemer le-te ne poslabšajo obstoječega oziroma predvidenega stanja. Če so potrebne spremembe pri urejanju komunalne infrastrukture tako velike, da niso v skladu s smernicami in pogoji, podanimi s strani nosilcev urejanja prostorov v postopku sprejemanja teh SDZN, je potrebno v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnih soglasodajalcev.
– Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija znotraj zemljiške parcele, določene s tem SDZN. «

Z veljavnostjo tega odloka prenehajo veljati določila odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Ljubljanske ceste v Novem mestu – glavne ceste GII-105 (Uradni list RS, št. 74/02, 31/06 – pop. in 68/07) v delu, na katerega se širi območje predmetnega SDZN.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem teh SDZN opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.

SDZN so stalno na vpogled na Mestni občini Novo mesto.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.