Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98 – ZZLPPO in št. 127/06 – ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, ZMetD, št. 49/06, Odločba US, št. 66/06, ZPNačrt, št. 33/07, 70/08 in ZFO-1A, št. 57/08) in 18. in 98. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 20. seji dne 29. 1. 2009 sprejel

Ta odlok za območje Občine Škofja Loka ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in izvajanje posebnih storitev tako, da določa:
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
3. vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
4. pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih storitev,
5. pravice in obveznosti uporabnikov,
6. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
7. obračun odvajanja in čiščenja odpadne vode,
8. prenos objektov in naprav v last in upravljanje,
9. posege v prostor,
10. nadzor nad izvajanjem javne službe,
11. posebne storitve.
S tem odlokom so upoštevane določbe Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08).
Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektih zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin in streh.
Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Ker se v javno kanalizacijo, ki je v lasti Občine Škofja Loka (v nadaljnjem besedilu: občina), odvajajo odpadne vode s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, mora odvajanje in čiščenje teh voda zagotoviti izvajalec javne službe. Zaradi uporabe objektov javne kanalizacije izvajalec to storitev opravlja kot »posebno storitev«.
Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda s cestnega telesa javnih cest ni predmet urejanja tega odloka. Ukrepe za čiščenje teh padavinskih voda ureja predpis o odvajanju padavinske vode z javnih cest.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo pomen, kot ga določajo zakoni in podzakonski akti, s katerimi se ureja gospodarska javna služba in posebne storitve ali pomen, ki je s tem odlokom posebej opredeljen.
1. blato je odpadno blato iz komunalnih čistilnih naprav in malih komunalnih čistilnih naprav, vključno z blatom iz skupnih čistilnih naprav, odpadno blato iz greznic in nepretočnih greznic, odpadno blato iz čistilnih naprav, ki niso komunalne čistilne naprave, vključno z blatom iz nepretočnih greznic;
2. gospodinjstvo je posameznik ali skupina oseb, ki prebiva v eni stanovanjski enoti in jo v razmerju do javne službe oziroma izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu oziroma stanovanjski enoti, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva solidarno odgovorna v razmerju do izvajalca;
3. industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem po uporabi vode v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki nastaja po uporabi vode v kmetijski dejavnosti ter zmes industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov;
4. interna kanalizacija so vodi in naprave, ki so last lastnika objekta oziroma zemljišča, kjer nastaja odpadna voda in so namenjeni odvajanju in čiščenju odpadne vode;
5. interna merilna naprava je naprava v interni napeljavi uporabnika, ki je namenjena za interno porazdelitev stroškov (vodomer, merilec pretoka ipd.). Interne merilne naprave izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava;
6. izvajalec javne službe (v nadaljnjem besedilu odloka: izvajalec) je pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki izvaja storitve javne službe in posebne storitve na določenem območju občine v obsegu in v okviru pristojnosti, kot so določene z ustrezno pogodbo (koncesijsko pogodbo);
7. javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
8. javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov;
9. kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji objekt ali več objektov, ki so priključeni na javno kanalizacijo ali do zunanje stene objekta, če revizijskega jaška ni možno postaviti;
10. komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za čiščenje komunalne in/ali padavinske odpadne vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda (ene ali več naprav) ne presega 50%, merjeno s KPK. Komunalna čistilna naprava je večja od 2.000 PE in se jo vrednoti v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
11. komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi;
12. mala komunalna čistilna naprava (mala KČN) je komunalna čistilna naprava manjša od 2.000 PE in se jo vrednoti v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Malih komunalnih čistilnih naprav je glede tehnologije več vrst, kar opredeljuje predpis, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Malih komunalnih čistilnih naprav je glede na obremenitev več vrst;
a) individualne male KČN, za enega priključnika,
b) skupinske male KČN, za nekaj individualnih priključnikov skupaj, pri čemer obremenitev ne presega 50 PE,
c) male KČN za del ali celotno naselje, pri čemer je obremenitev večja od 50 PE in ne presega 2.000 PE.
13. merilno mesto je objekt na kanalizacijskem priključku uporabnika, nameščen na mestu, kjer se združijo vse odpadne vode enega uporabnika, namenjen izvajanju interne in eksterne kontrole kvalitete in količine odvedene odpadne vode v javno kanalizacijo ali v vode. Izvedeno mora biti skladno s predpisi;
14. nepretočna greznica je nepretočna greznica iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo in je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo;
15. območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine do nadmorske višine 1.500 m, za katero morata biti s predpisi občine določena način in obseg izvajanja javne službe;
16. obdelava blata so vsi postopki do končne dispozicije blata, skladno s predpisi,
17. obstoječa greznica je greznica, ki je obratovala na dan uveljavitve Uredbe o emisiji pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
18. odpadna voda je komunalna odpadna voda in/ali padavinska odpadna voda in/ali industrijska odpadna voda;
19. padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo;
20. populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode izražena v BPK5, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. En PE je enak 60g BPK5/dan;
21. posebne storitve so storitve izvajalca zaradi uporabe objektov javne kanalizacije zaradi odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine in storitve odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo;
22. pretočna greznica je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo;
23. primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi;
24. sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;
25. uporabnik storitev (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je vsaka fizična oseba ali pravna oseba ali samostojni podjetnik ali drug pravni subjekt, ki je lastnik ali posestniki zemljišča in/ali objekta oziroma delov objekta na območju občine, kjer nastaja odpadna voda, ki odteka v javno kanalizacijo ali malo komunalno čistilno napravo pod 50 PE ali greznico;
26. upravljanje javne kanalizacije so naloge, ki jih izvajalec izvaja skladno z veljavnimi predpisi in sklenjeno pogodbo (koncesijsko pogodbo);
27. ustrezna merilna naprava je naprava za merjenje količine vode, ki je skladna s prepisi s področja meroslovja in ostalimi veljavnimi predpisi;
28. višja sila je vzrok, ki je zunanji in njegovega učinka ni mogoče pričakovati in tudi ne odvrniti ali se mu izogniti;
29. obračunsko obdobje je obdobje med dvema zaporednima odčitkoma ustrezne merilne naprave;
30. varovalni pas je površina oziroma prostor, ki v primeru javne kanalizacije znaša 3 m merjeno od osi voda in je namenjen varovanju javne infrastrukture. Za vsako gradnjo ali drug poseg v prostor je potrebno predhodno pridobiti soglasje izvajalca.

Občina Škofja Loka zagotavlja javno službo na celotnem območju Občine Škofja Loka v obliki, kot jo določa predpis občine (odlok) o izvajanju gospodarske javne službe.
Pooblastilo za opravljanje javne službe se podeli enemu ali več izvajalcem.
Izvajalec izvaja storitve javne službe in posebne storitve skladno z veljavnimi predpisi na določenem območju občine, v obsegu in v okviru pristojnosti, kot so določene z ustrezno (koncesijsko) pogodbo. Izvajalec ima javno kanalizacijo, ki je last občine, v upravljanju na podlagi pogodbe o prenosu le-te v upravljanje.

Izvajalec mora opravljati javno službo skladno s programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: program). Program izvajalec pripravi po določbah Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
Program za vsakokratno prihodnje leto izdela izvajalec in ga mora poslati v uskladitev občini najkasneje do 31. oktobra, ter ga nato usklajenega z občino, posredovati Ministrstvu za okolje in prostor najpozneje do 31. decembra.
Izvajalec mora Ministrstvu za okolje in prostor najkasneje do 31. marca tekočega leta posredovati poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto.

Storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode morajo biti zagotovljene v naselju ali delu naselja.
Storitve javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, so:
1. vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in javnih površin,
3. prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter obdelava prevzetega blata najmanj enkrat na štiri leta,
4. prve meritve in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave.
Storitve javne službe za objekte v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za objekte ali za funkcionalno zaokroženo skupino objektov zunaj naselja, so:
1. redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelava njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
2. prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku najmanj enkrat na štiri leta,
3. prve meritve in obratovalni monitoring, oziroma izdelava ocene obratovanja za male komunalne čistilne naprave, v skladu z veljavnimi predpisi,
4. izdaja potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

Izvajalec mora v okviru javne službe za objekte v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za objekte zunaj naselja, do izteka rokov za prilagoditev zagotoviti prevzem blata iz obstoječih greznic in zagotoviti njegovo obdelavo, ko je to potrebno, oziroma najmanj enkrat na štiri leta.

Na območjih občine, ki še niso opremljena z javno kanalizacijo in na območjih, kjer se skladno z operativnim programom gradnja javne kanalizacije ne predvideva, je obvezna izgradnja in uporaba lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda.
Dovoljena je gradnja malih komunalnih čistilnih naprav ali nepropustnih nepretočnih greznic. Obratovanje in vzdrževanje male komunalne čistilne naprave je dolžan zagotoviti lastnik oziroma uporabnik. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupinsko malo komunalno čistilno napravo s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem. To omrežje in objekti nimajo statusa javne infrastrukture (javne kanalizacije ali javne čistilne naprave). Za upravljanje teh objektov morajo uporabniki izbrati in pooblastiti upravljavca. Izvajalec po tem odloku je lahko upravljavec skupinske male komunalne čistilne naprave le v primeru, če vsi solastniki skupinske male komunalne čistilne naprave z izvajalcem sklenejo ustrezno pogodbo.
Padavinske vode se ne smejo odvajati v greznico ali malo komunalno čistilno napravo.

Praznjenje greznic in prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav je obvezno in se opravlja za obstoječe greznice in male komunalne čistilne naprave najmanj enkrat na štiri leta. Za nepropustne nepretočne greznice se praznjenje opravlja redno glede na volumen greznice, najmanj pa enkrat na 6 (šest) mesecev. Uporabniki so dolžni izvajalcu za namen praznjenja omogočiti in dopustiti dostop do greznic in malih komunalnih čistilnih naprav s specialnimi vozili.
Blato iz greznic in blato iz malih komunalnih čistilnih naprav se lahko odpelje na obdelavo v komunalno čistilno napravo. V primeru, da izvajalec utemeljeno sumi, da blato iz greznice ali blato iz male komunalne čistilne naprave ne ustreza pogojem za sprejem, zagotovi potrebne analize. Po pridobitvi rezultatov analiz izvajalec zagotovi ustrezno obdelavo ali drugo ustrezno končno oskrbo blata. Če rezultati analiz potrdijo sum izvajalca, da blato iz greznice ali blato iz male komunalne čistilne naprave ne ustreza pogojem za sprejem, stroške analiz in končne oskrbe blata plača uporabnik, v nasprotnem primeru pa stroške analiz plača izvajalec, stroške končne oskrbe pa uporabnik.
Blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in greznic ter ostankov čiščenja le-teh ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo ali v površinske vode. Blata ni dovoljeno odlagati na javne ali kmetijske površine brez ustrezne predhodne obdelave v skladu s predpisi.
Izvajalec uporabniku po opravljeni storitvi praznjenja greznice oziroma prevzemu blata iz male komunalne čistilne naprave ter obdelavi le-tega, izstavi račun. Račun je uporabnik dolžan plačati v roku, navedenem na računu. Izvajalec uporabniku o praznjenju greznice izda potrdilo, ki ga mora uporabnik predložiti na zahtevo inšpekcijskih služb.
Za izvedbo storitev v rokih, določenih v prvem odstavku tega člena, naročilo uporabnika ni potrebno. Izvedbo pogostejših storitev mora uporabnik naročiti pri izvajalcu.
Izvajalec je dolžan uporabnika pisno obvestiti o prevzemu blata oziroma komunalne odpadne vode. V obvestilu mora biti naveden datum in okvirni čas prihoda. Uporabnik ima pravico enkratne prestavitve najavljenega časa storitve, ki pa ne more biti daljši od enega meseca. O prestavitvi opravljanja storitve mora uporabnik izvajalca pisno obvestiti vsaj pet dni pred datumom, ki je na pisnem obvestilu naveden kot datum opravljanja storitve.
Če uporabnik ne predlaga izvajalcu prestavitve opravljanja storitve, skladno s predhodnim odstavkom tega člena in s tem zaradi odsotnosti onemogoči izvedbo storitve, ali če izvajalcu iz kakršnega koli drugega razloga ne omogoči izvedbo storitve, mora plačati nastale stroške za prevzem blata oziroma komunalne odpadne vode. Stroška ravnanja z blatom oziroma čiščenja komunalne odpadne vode izvajalec uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati.
Če uporabnik dvakrat onemogoči izvajalcu izvedbo storitve, izvajalec poda pristojnemu inšpekcijskemu organu predlog za začetek postopka zoper kršitelja.

Storitve javne službe so še:
– izdelava načrta ravnanja z blatom,
– ravnanje z blatom komunalnih čistilnih naprav, skladno z načrtom iz prve alineje tega člena,
– vzdrževanje in čiščenje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinske vode.

Čiščenje odpadne vode se izvaja v:
1. komunalnih čistilnih napravah,
2. malih komunalnih čistilnih napravah,
3. nepretočnih nepropustnih greznicah, če je zagotovljeno njeno praznjenje in čiščenje odpadne vode s storitvami javne službe,
4. obstoječih greznicah, vendar samo v obdobju prilagoditve.

Padavinsko vodo je treba ponikati, če je to mogoče. Če ponikanje ni mogoče, je padavinsko vodo potrebno zadržati in jo ustrezno očiščeno enakomerno odvajati v ustrezen odvodnik ali jo porabiti za druge namene. Ukrepe za čiščenje padavinske vode ureja predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
Za odvajanje padavinske vode v javno kanalizacijo, mora uporabnik pridobiti predhodno soglasje izvajalca.

Javna kanalizacija obsega primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje, vključno z naslednjimi objekti in napravami:
– kanali z revizijskimi jaški za odvajanje odpadne vode,
– črpališči za prečrpavanje odpadne vode,
– čistilnimi napravami,
– razbremenilniki visokih vod,
– zadrževalnimi bazeni,
– drugi objekti in napravami potrebnimi za odvajanje in čiščenje odpadne vode.

Objekti in naprave javne kanalizacije, ki so v lasti občine, se s pogodbo predajo izvajalcu v uporabo in upravljanje. Zemljišča, na katerih so zgrajeni javni infrastrukturni objekti, se v zemljiško knjigo vpišejo kot lastnina občine. Služnostne pravice vgradnje in vzdrževanja objektov javne infrastrukture se v zemljiško knjigo vknjižijo v korist občine, le-ta pa jih v izvrševanje prenaša na vsakokratnega izvajalca gospodarske javne službe.

Obstoječe kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v mešanem in ločenem sistemu. Vsi novi kanali se praviloma gradijo v ločenem sistemu (fekalni in meteorni kanali).

Gradnja javne kanalizacije in investicijsko vzdrževanje le-te je v pristojnosti občine. V primerih, ko investitor javne kanalizacije ni občina, je investitor po končani gradnji dolžan javno kanalizacijo prenesti v last občini, skladno z zakonodajo, tem odlokom in pogodbo sklenjeno z občino.

Objekte in naprave interne kanalizacije sestavljajo:
– vodi v objektih in/ali v zemljiščih uporabnika storitev,
– kanalizacijski priključek,
– nepretočne greznice,
– obstoječe greznice,
– male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,
– merilne naprave na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo,
– merilna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav.
Objekti in naprave interne kanalizacije so v lasti lastnikov objektov, ki jim pripadajo in niso sestavni deli javne kanalizacije. Objekte in naprave interne kanalizacije zgradi in vzdržuje uporabnik na lastne stroške.
Lastnik objekta ali uporabnik je dolžan z objekti in napravami interne kanalizacije upravljati tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne vode. Naprave interne kanalizacije morajo biti zgrajene tako kvalitetno in uporabljati take tehnične rešitve, da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje vse zahtevane pogoje za izpust v javno kanalizacijo.

Na območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena in je objekte možno priključiti na javno kanalizacijo, je priključitev na javno kanalizacijo obvezna, zato gradnja malih komunalnih čistilnih naprav ali greznic ni dovoljena.

Na območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja, je priključitev objektov ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna. Izjeme so možne v naslednjih primerih:
– če priključitev iz tehničnih razlogov ni mogoča,
– če z odpadno vodo, ki nastaja v objektu, ni dosežena določena stopnja obremenitve,
– če obstoječa kanalizacija nima zadostnih kapacitet,
– če odpadne vode na iztoku v javno kanalizacijo ne izpolnjujejo pogojev iz soglasij.
Priključitev iz »tehničnih razlogov« ni mogoča takrat, če v javno kanalizacijo ni mogoče gravitacijsko odvajati odpadne vode iz pritličja objekta uporabnika.
»Določena stopnja obremenitve ni dosežena« v primeru, če letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 meter dolžine kanalskega voda, ki ga mora uporabnik zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, ni večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.

Izvajalec mora lastnika objekta v katerem nastaja odpadna voda obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev.
Lastnik objekta mora kanalizacijski priključek za priključitev obstoječega objekta na javno kanalizacijo zagotoviti v roku 6 (šestih) mesecev po uveljavitvi tega odloka. Priključitev se izvede pod nadzorom izvajalca javne službe.
V primeru izgradnje nove javne kanalizacije je priključevanje objektov na novozgrajeno javno kanalizacijo obvezna. Priključevanje poteka pod pogoji in na način, kot je zahtevano v aktu o gradnji ali v sporazumu med občino, izvajalcem gradbenih del in izvajalcem javne službe.
Če lastnik objekta ne priključi na javno kanalizacijo, nastane po preteku 6-mesečnega roka obveznost plačevanja storitev javne službe na podlagi tega odloka.
Objekt, iz katerega se je do izgradnje javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik objekta na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo odstrani ali očisti in jo, obvezno pod nadzorom izvajalca, izključi iz sistema odvajanja odpadne vode.

Stroški izgradnje kanalizacijskega priključka bremenijo lastnika objekta. Izgradnjo kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta pri strokovno usposobljenemu izvajalcu. Priključek se lahko izvede hkrati z izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja.
Gradnjo kanalizacijskega priključka sme v času gradnje in pred priključitvijo preverjati pooblaščeni predstavnik izvajalca javne službe.

Lastnik obstoječega objekta mora najmanj 15 dni pred predvidenim začetkom gradnje kanalizacijskega priključka prijaviti izvajalcu začetek gradnje, ter si na podlagi pisne vloge pridobiti soglasje izvajalca. K vlogi za izdajo soglasja za priključitev mora predložiti naslednjo dokumentacijo:
– mapno kopijo z vrisanim objektom,
– projekt kanalskega priključka,
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte zgrajene po letu 1967, z ustrezno gradbeno dokumentacijo,
– izvedbeni načrt interne kanalizacije, razen za stanovanjski objekt,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za industrijske odpadne vode,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
– projekt za izvedbo naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode.
V primeru, da se gradnja priključnih mest za stanovanjske objekte na javno kanalizacijo izvede istočasno z gradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja, dokumentacija, ki jo izvajalec prejme ob prenosu javnega kanalizacijskega omrežja v upravljanje, nadomešča v prvem odstavku tega člena navedeno dokumentacijo.

Izvajalec odloča o priključitvi na javno kanalizacijo z izdajo soglasja za priključitev. Izvajalec izdajo soglasja za priključitev na javno kanalizacijo zavrne v primerih:
– če investitor ali lastnik obstoječega objekta k vlogi za izdajo soglasja ni predložil predpisane dokumentacije,
– če kapaciteta javne kanalizacije ne dopušča priključitve,
– če izvajalec v ugotovitvenem postopku ugotovi, da izdaja soglasja ni mogoča.
Če izvajalec na podlagi popolne vloge ne odloči o soglasju, vlogo zavrže ali zavrne izdajo soglasja, ima investitor ali lastnik objekta pravico do pritožbe. O pritožbi, ki se vloži pri izvajalcu, odloči župan občine.

Priključek na javno kanalizacijo je lahko stalen ali začasen.
Začasen priključek se izvede le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje (kadar je za poseg potrebno), prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javno kanalizacijo. Izvajalec lahko dovoli začasno priključitev na javno kanalizacijo le za določeno dobo, ki ne sme biti daljša od dveh let. Dva meseca pred iztekom dveletnega obdobja mora izvajalec o tem obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka. Če se uporabnik ne odloči za pridobitev stalnega priključka, izvajalec s potekom dveletne dobe začasni priključek ukine.
V vseh ostalih primerih se zgradi stalen priključek.
Stalen priključek se ukine le v primeru rušenja priključenega objekta. Pisni zahtevek za ukinitev priključka uporabnik naslovi na izvajalca najmanj 15 dni pred ukinitvijo priključka. Izvajalec na stroške uporabnika fizično ukine priključek in uporabnika izbriše iz evidence uporabnikov.

Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da se prepreči nastanek škode ali druge negativne vplive iz javne kanalizacije na priključenem objektu.
Javno kanalizacijsko omrežje mora zagotoviti gravitacijsko odvajanje odpadne vode iz pritličja, ne pa tudi iz kletnih prostorov objekta.
Izvajalec lahko v primeru, ko globina javne kanalizacije to dopušča, dovoli tudi neposredno odvajanje odpadne vode iz kletnih prostorov, vendar na izključno odgovornost lastnika objekta, ki mora z vgradnjo protipovratne lopute ali črpalke preprečiti nevarnost povratnega udara odpadne vode.
Posamezni objekt ali del objekta, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod koto dna odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo lahko priključi preko hišnega črpališča. Hišno črpališče je dolžan zgraditi in ga upravljati lastnik ali solastniki kanalizacijskega priključka. V večstanovanjskem objektu, ki ima upravnika, se upravljanje hišnega črpališča izvaja skladno z določbami Stanovanjskega zakona.

Kanalizacijski priključek je del objekta in je last vsakokratnega lastnika oziroma lastnikov objekta. Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta kanalizacijskega priključka ugotovi, da samostojen kanalizacijski priključek ni možen ali to ni racionalno, je dovoljena priključitev več objektov preko enega – to je skupnega kanalizacijskega priključka. S tako rešitvijo morajo pisno soglašati vsi lastniki objektov.

Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje stanja v priključni cevi ter za preverjanje količine in kvalitete odpadne vode, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda.
Če javna kanalizacija poteka po zemljiščih v javni lasti, mora biti revizijski jašek praviloma postavljen neposredno ob parcelni meji med zasebnim in javnim zemljiščem. Izvajalcu mora biti omogočen dostop do revizijskega jaška.
Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu dovoljenje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek, s katerim dovoljuje izvajalcu dostop na njegovo zemljišče za izvajanje nadzora nad delovanjem kanalizacijskega priključka.
V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven objekta, je lastnik dolžan v objektu urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode.

Uporabnik je o nameravani priključitvi dolžan pisno obvestiti izvajalca javne službe najmanj 15 dni pred priključitvijo.
Neposredno priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec ali drug usposobljeni izvajalec pod pogojem, da uporabnik pridobi predhodno pisno soglasje izvajalca.
Pregled kanalizacijskega priključka in neposredna priključitev se izvede na stroške uporabnika. Vzpostavitev okolice v prvotno stanje je dolžan zagotoviti uporabnik.
Izvajalec po izvedeni priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov, na podlagi zapisnika o priključitvi.

Priključitev na javno kanalizacijo se ne sme izvesti:
1. če kanalizacijski priključek ni zgrajen skladno s soglasjem oziroma pogoji;
2. če uporabnik ne izroči izvajalcu dokazila o vodotesnosti priključka;
3. če je kvaliteta odpadne vode v nasprotju z veljavnimi predpisi.

Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en kanalizacijski priključek.
Sprememba dimenzije kanalizacijskega priključka, trase, merilnega mesta ali izvedba dodatnega priključka, se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek.

Uporabnikom ali drugim nepooblaščenim osebam, brez soglasja izvajalca, ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije.
V varovalnem pasu javne kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala, saditi drevja in izvajati aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov in/ali jim preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.

Izvajalec je v okviru storitev javne službe dolžan:
a) v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo zagotoviti:
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in javnih površin,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter obdelavo prevzetega blata najmanj enkrat na štiri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave.
b) v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelava blata v komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev najmanj enkrat na štiri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring, oziroma izdelavo ocene obratovanja za male komunalne čistilne naprave, v skladu z veljavnimi predpisi,
– izdaja potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– prevzem blata iz obstoječih greznic in njegovo obdelavo, ko je to potrebno, oziroma najmanj enkrat na štiri leta, vendar le do izteka roka za prilagoditev.
c) izdelati načrt ravnanja z blatom,
d) ravnati z blatom komunalnih čistilnih naprav, skladno z načrtom iz točke c tega člena,
e) vzdrževati in čistiti javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalne in padavinske vode,
f) obveščati uporabnike o izvajanju storitev javne službe,
g) kontrolirati novozgrajene kanalizacijske priključke in po potrebi celotno interno kanalizacijo,
h) izvajati javna pooblastila,
i) izvajati nadzor nad priključevanjem na javno kanalizacijo in voditi evidenco o uporabnikih, skladno z veljavnimi predpisi,
j) redno obračunavati storitve javne službe, posebne storitve in druge s predpisi določene dajatve,
k) izvajati druge obveznosti iz tega odloka in koncesijske pogodbe.

Izvajalec na stroške uporabnika, po predhodno vročenem pisnem opozorilu, prekine odvajanje odpadne vode in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda, kadar:
– stanje interne kanalizacije povzroča škodo ali motnje pri odvajanju odpadne vode ali povzroča škodo ali motnje v postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi oziroma škoduje ali bi lahko škodovalo okolju ali zdravju delavcev izvajalca,
– je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca ali v nasprotju z njim,
– uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivost svoje interne kanalizacije,
– uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in kvalitete odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka,
– uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo priključka,
– uporabnik ne plača zapadlih računov, zamudnih obresti ali drugih stroškov, ki so posledica neplačanih računov, niti v roku 15 dni od vročitve pisnega obvestila, da mu bo prekinjeno odvajanje odpadne vode in/ali dobava vode iz javnega vodovoda,
– uporabnik krši omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
– z odvajanjem odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo,
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in/ali premoženje prebivalcev.
Prekinjeno odvajanje odpadne vode in/ali dobava vode iz javnega vodovoda velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve, ponovne priključitve in morebitne stroške, ki bi nastali kot posledica prekinitve, plača uporabnik.

Izvajalec ima brez povračila škode pravico začasno prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje in čiščenje odpadne vode in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda zaradi:
– planiranih vzdrževalnih del, na podlagi predhodnih obvestil,
– odprave nastalih okvar na javni kanalizaciji,
– višje sile,
– naravnih ali drugih nesreč.

Izvajalec in/ali občina kot lastnica javne kanalizacija ne odgovarjata za škodo na objektih in/ali zemljiščih zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru:
– poplav,
– ko ni zagotovljena ureditev vodotokov in/ali zalednih vod,
– ko priključitev objekta ali površine na javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanimi pogoji ali soglasji,
– naravne ali druge nesreče,
– in drugih dogodkov, na katere nimata vpliva.

V okviru javnih pooblastil izvajalec:
a) izdaja smernice (v nadaljnjem besedilu: smernice) in podaja mnenja (v nadaljnjem besedilu: mnenja) k prostorskim aktom občine, projektne pogoje za posege v varovalnem pasu (v nadaljnjem besedilu: pogoje), soglasja k projektnim rešitvam v varovalnem pasu (v nadaljnjem besedilu: soglasja) in potrdila in strokovne ocene. Te dokumente izvajalec izdaja na podlagi predložene dokumentacije, in sicer:
1. za smernice in mnenja: dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju in podzakonski predpisi;
2. za pogoje, soglasja:
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov in podzakonski predpisi,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom kanalizacijskega priključka v sklopu načrta zunanje ureditve;
3. za potrdila in strokovne ocene: dokumentacijo, ki jo določa predpis, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
b) prekine ali omeji odvajanje in čiščenje odpadne vode in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda,
c) posreduje informacije osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa, skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja,
d) vodi evidence, potrebne in predpisane za potrebe izvajanja javne službe ali posebnih storitev.

Uporabniki, ki so fizične osebe, nastopajo v razmerju do izvajalca kot gospodinjstvo. Praviloma je uporabnik lastnik objekta oziroma stanovanjske enote in/ali zemljišča. V primeru, da je objekt oziroma stanovanjska ali poslovna enota in/ali zemljišče v posesti tretje osebe (posestnika), sta posestnik in lastnik za obveznosti po tem odloku solidarno (nerazdelno) odgovorna.

Razmerje med uporabnikom in izvajalcem je vzpostavljeno z vpisom uporabnika v evidenco uporabnikov. Razmerje nastane tudi z dejansko uporabo storitev javne službe ali z dejansko uporabo javne kanalizacije. Sklepanje pogodbe o uporabi storitev javne službe in posebnih storitev med izvajalcem in uporabnikom ni potrebno.

Uporabnik ima v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zlasti naslednje obveznosti:
1. redno vzdrževati in čistiti interno kanalizacijo in kanalizacijski priključek,
2. občasno preverjati tehnične brezhibnosti kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo,
3. na javno kanalizacijo se sme priključiti le s soglasjem izvajalca,
4. v kanalizacijski priključek ne sme posegati brez soglasja izvajalca,
5. spremeniti kanalizacijski priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne vode, skladno s soglasjem izvajalca,
6. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s predpisi in pogoji v soglasju izvajalca,
7. pred vselitvijo v novozgrajeno stavbo, le-to priključiti na javno kanalizacijo,
8. omogočiti izvajalcu dostop in pregled interne kanalizacije ter količino in kvaliteto odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,
9. dovoliti dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču,
10. obveščati izvajalca o opaženih nepravilnostih in okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah, ter o vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
11. odpadne vode, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, ne sme pred odvajanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegel zahtevane lastnosti, ampak mora zagotoviti ustrezno predčiščenje,
12. odvajati v javno kanalizacijo odpadno vodo samo v količinah in kvaliteti, kot so določene s predpisi in soglasji,
13. sporočiti izvajalcu vsako spremembo količine ali kvalitete odpadne vode, skladno s predpisi,
14. tekoče posredovati izvajalcu poročilo o posamičnih meritvah v okviru obratovalnega monitoringa,
15. redno plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec,
16. pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva objekta in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvajanje odpadne vode in obračun storitev,
17. urediti medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun na osnovi ene merilne naprave in izvajalcu posredovati naslov upravnika stavbe ali pooblaščene osebe, ki je prejemnik in plačnik računov storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode,
18. upoštevati ukrepe v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode,
19. pridobiti soglasje izvajalca pred predelavo interne kanalizacije,
20. ne dovoliti priključitve objektov drugih uporabnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca,
21. odgovarja za škodo, povzročeno na javni kanalizaciji, lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem ali opustitvijo, prekomernim odvajanjem vode brez soglasja izvajalca ali z neustrezno uporabo,
22. na pisni poziv izvajalca posredovati podatke, potrebne za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe in/ali posebnih storitev.
Uporabnik ima v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, zlasti naslednje obveznosti:
1. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s predpisi in pogoji v soglasjih izvajalca,
2. redno vzdrževati nepretočne greznice, obstoječe greznice ali male komunalne čistilne naprave,
3. pred vselitvijo v novozgrajeno stavbo, le-to priključiti na malo komunalno čistilno napravo ali nepropustno nepretočno greznico,
4. naročati dodatno praznjenje in odvoz blata iz greznic ali iz malih komunalnih čistilnih naprav pri izvajalcu, v primerih, ko redno praznjenje ne zadošča,
5. omogočiti izvajalcu dostop in pregled interne kanalizacije,
6. redno plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec,
7. pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova ali lastništva objekta, ki imajo vpliv na obračun storitev,
8. na pisni poziv izvajalca posredovati podatke, potrebne za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe.

Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov.
Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki povzroča škodo ali motnje pri odvajanju odpadne vode ali v postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi, oziroma škodujejo ali bi lahko škodovale okolju ali zdravju delavcev izvajalca.

V javno kanalizacijo je strogo prepovedano odvajati:
1. strupene snovi,
2. snovi, ki razvijajo strupene pline ali eksplozijske mešanice,
3. jedke snovi (kisline, alkalije in soli),
4. maščobe in odpadno olje,
5. vode, tekočine ali snovi, ki bi škodljivo vplivale na material iz katerega je zgrajena javna kanalizacija,
6. trdne snovi, kot so ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj, rastlinske ostanke, trupla poginulih živali,
7. mavec, pesek, cement, tekstil, les, perje, dlako, steklo, žagovino, plastiko ali druge predmete,
8. radioaktivne snovi,
9. kužne snovi.
V vode ali javno kanalizacijo je prepovedano odvajati odpadne vode, ki vsebuje zmlete ali zdrobljene odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih ali gospodinjstvu podobnih dejavnostih.
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, zalednih vod, podtalnice, vod odprtih vodotokov ter padavinskih vod, kjer jih je možno speljati v ponikovalnico ali vodotok.
Prav tako je v ločeno zgrajeno fekalno kanalizacijo strogo prepovedano odvajati padavinsko, izvorno ali drenažno vodo, v ločeno zgrajeno meteorno kanalizacijo pa industrijsko ali komunalno odpadno vodo.

O nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo, je uporabnik dolžan poleg centra za obveščanje obvestiti tudi izvajalca in takoj ustrezno ukrepati.

Javna služba se financira iz:
1. cene storitev javne službe,
2. proračuna občine,
3. drugih virov.

Cene storitev javne službe se oblikujejo skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev javne službe. Predloge cen oblikuje izvajalec. Cene določi pristojni organ občine skladno s predpisi.

Cene storitev javne službe so za različne kategorije uporabnikov lahko različne.
Storitve odvajanja in čiščenja odpadne vode plačujejo uporabniki, katerih odpadna voda se preko javnega kanalizacijskega omrežja odvaja do komunalne ali skupne čistilne naprave.
Uporabniki v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, uporabniki zunaj naselja ali uporabniki funkcionalno zaokrožene skupine stavb zunaj naselja, ki imajo urejeno skupno odvajanje odpadnih voda, plačujejo naslednje storitve javne službe:
– praznjenje nepretočnih greznic, odvoz ter obdelavo vsebine v komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz obstoječih greznic, odvoz ter obdelavo blata v komunalni čistilni napravi v obdobju prilagoditve,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in njegovo obdelavo, najmanj enkrat na štiri leta,
– obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje,
– izdajo potrdil in strokovnih ocen.

Druge storitve javne službe so tiste, ki so skladno s tem odlokom in drugimi predpisi, ki določajo naloge in vsebino javne službe, določene v ceniku storitev javne službe in jih lahko opravlja samo izvajalec (na primer: trajni ali začasni priklop ali odklop priključka na javno kanalizacijo itd.).
Cena storitev iz prvega odstavka tega člena mora biti za enak obseg storitev enaka za vse uporabnike, ne glede na vrsto uporabnika ali njegovo lokacijo. Cene oblikuje izvajalec, potrdi pa jih pristojni organ občine.

Odvedena in očiščena odpadna voda se obračunava v kubičnih metrih. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvajanje in čiščenje odpadne vode v enaki količini in v enakih razdobjih, kot plačujejo dovedeno vodo.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov in so priključeni na javno kanalizacijo, plačujejo odvajanje in čiščenje odpadne vode v količini dovedene vode.
Količina dovedene vode se meri z ustrezno merilno napravo. Ustrezno merilno napravo, ki mora biti skladna s predpisi s področja meroslovja in ostalimi veljavnimi predpisi, mora na lastne stroške zagotoviti uporabnik.
Interne merilne naprave niso osnova za obračun odvajanja in čiščenja odpadne vode.

V primeru, ko količina odpadne vode bistveno odstopa od količine porabljene pitne oziroma tehnološke vode, lahko uporabnik pred iztokom v javno kanalizacijsko omrežje namesti ustrezno merilno napravo za merjenje količin odpadne vode.
Namestitev ustrezne merilne naprave za merjenje količin odpadne vode pred iztokom v javno kanalizacijsko omrežje, lahko od uporabnika zahteva tudi izvajalec. Takšno napravo je uporabnik dolžan namestiti in vzdrževati sam in na lastne stroške, upoštevajoč pri tem zahteve veljavnih predpisov. V primeru vgradnje v tem členu opredeljene ustrezne merilne naprave, se količina odvedene vode obračunava skladno s stanjem, ki ga izkaže ustrezna merilna naprava.

Plačevanja storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode se oprostijo uporabniki, ki izkažejo, da odpadno vodo iz kmetijske dejavnosti uporabljajo na kmetijskih površinah. V ta namen lahko za merjenje količin porabljene vode za kmetijsko dejavnost namestijo ustrezno merilno napravo.
V času do namestitve ustrezne merilne naprave se pri obračunu upošteva količina odpadne vode, ki se izračuna tako, da se za vsakega člana gospodinjstva obračuna 5 m³ odpadne vode na mesec.

V primeru, da izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je ustrezna merilna naprava v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali zaradi drugega razloga ni mogoče odčitati ustrezne merilne naprave, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem obračunskem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna ali, če količina porabljene vode ni bila izmerjena, se določi povprečna poraba, ki za gospodinjstvo znaša 5 m³/osebo/mesec, za ostale uporabnike pa na osnovi primerljivih podatkov o porabi vode.
Do znižanja plačila storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode je upravičen uporabnik, ki izkaže, da je prišlo do okvare na internem vodovodnem omrežju in, da dovedena (pitna ali tehnološka) voda ni odtekala v javno kanalizacijo. Znižanje plačila se obračuna za tisto količino vode, ki presega povprečno dnevno porabo v zadnjem obračunskem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna ali, če količina porabljene vode ni bila izmerjena, se določi povprečna poraba, ki za gospodinjstvo znaša 5 m³/osebo/mesec, za ostale uporabnike pa na osnovi primerljivih podatkov o porabi vode.

Uporabniki so dolžni redno plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec. Uporabnik mora plačati račun v 15 (petnajstih) dneh od dneva izdaje računa, razen v primeru, če zakon določa drugačen rok plačila.
Če so uporabniki v stavbi z več stanovanji, priključeni na isto merilno napravo, izvajalec izstavlja račune upravniku stavbe. Če uporabniki, priključeni na isto merilno napravo nimajo upravnika stavbe, so le-ti dolžni pisno sporočiti izvajalcu, kdo je prejemnik in plačnik računov.
Za nepravočasna plačila računov izvajalec zaračuna zakonske zamudne obresti. Izvajalec zaračunava tudi stroške opomina po ceniku izvajalca.

Uporabnik lahko na izdani račun v 8 dneh od dneva prejema računa poda pisni ugovor. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če izvajalec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora.

Uporabniku, ki zamuja s plačili računov, izvajalec pošlje pisni opomin. Če uporabnik kljub opominu zapadlih računov ne plača, izvajalec uporabniku pošlje pisno obvestilo, s katerim ga opozori, da bo odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje in/ali dobava vode iz javnega vodovoda na njegove stroške začasno prekinjena.
Če uporabnik celotni znesek zapadlih računov ne plača niti v 15 dneh po vročenem pisnem obvestilu, lahko izvajalec uporabniku začasno prekine odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda.
Začasno prekinitev odvajanja odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda, lahko izvajalec po postopku, določenem v tem členu, izvede tudi v primeru, ko v postopku sodne izterjave dolg uporabnika (glavnica, zamudne obresti, stroški postopka) ni bil oziroma ne bo v celoti poplačan.
Začasna prekinitev odvajanja odpadne vode in/ali dobave vode iz javnega vodovoda traja toliko časa, da uporabnik plača vse zapadle račune s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, stroške prekinitve in ponovne vzpostavitve odvajanja odpadne vode in/ali dobave vode iz javnega vodovoda in morebitne druge stroške, ki so nastali izvajalcu zaradi neplačevanja računov.

V primerih, ko na podlagi predpisov o opremljanju zemljišč za gradnjo, kanalizacijsko omrežje gradi fizična ali pravna oseba (investitor je oseba zasebnega prava in ne Občina) in na podlagi pogodbe po končani gradnji prenese zgrajene objekte in naprave v last Občine Škofja Loka, se to opravi pod splošnimi pogoji predpisov o graditvi objektov. Zasebni investitor je ob predaji zgrajenega objekta občini dolžan predložiti in izročiti v originalih:
– vsa predpisana soglasja in dovoljenja, kot jih določa zakonodaja o graditvi objektov,
– potrebno dokumentacijo s podatki o vgrajenih materialih z atesti in izjavami o ustreznosti ter dokumentacijo o investicijah ter predvideni življenjski dobi naprav in objektov,
– geodetski posnetek zgrajenega objekta (kataster) s podatki, potrebnimi za vpis objekta v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,
– dokazila o vpisu služnosti v zemljiško knjigo za vsa zemljišča, na katerih se nahaja zgrajen objekt, ki je predmet prenosa,
– vso ostalo dokumentacijo s podatki o številu priključkov, količini in kvaliteti odpadne vode, prispevnih površinah, dnevnih ter sezonskih konicah, tehnični izvedbi in uporabi javne kanalizacije.
Primopredaja zgrajenega objekta se opravi zapisniško. Občina zgrajeni in prevzeti objekt javne kanalizacije hkrati preda izvajalcu v upravljanje.

Občina novozgrajene dele in odseke javne kanalizacije preda v upravljanje izvajalcu na način in pod pogoji 53. člena. Primopredaja objekta se opravi po pridobitvi uporabnega dovoljenja, če je bilo za objekt potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Če uporabnega dovoljenja za določene objekte ni potrebno pridobiti, se primopredaja opravi na podlagi tehničnega prevzema (investitor, nadzor, izvajalec gradbenih del).
V primerih, ko se sočasno z gradnjo sekundarne kanalizacije priključujejo tudi stanovanjski objekti, izvajalec postopek priključitve izvede na podlagi pooblastila občine.

Investitorji oziroma izvajalci gradbenih, vzdrževalnih, rekonstrukcijskih in drugih del pri vseh posegih v prostor, ter upravljavci drugih omrežij (na primer: električno omrežje, telekomunikacije, plinovod, toplovod in podobno) morajo o izvajanju del na svojih objektih in napravah, ki bi lahko imela za posledico motnje pri odvajanju odpadne vode ali poškodbe na infrastrukturi po tem odloku, obvestiti izvajalca. Izvajalca morajo o nameravanem pričetku del obvestiti najmanj 30 (trideset) dni pred začetkom del.
Če med posegom v prostor do poškodb ali motenj pri odvajanju odpadne vode vseeno pride, morajo investitorji oziroma izvajalci del to nemudoma sporočiti izvajalcu in lastniku javne kanalizacije. Investitor posega v prostor je dolžan plačati (povrniti) celotne stroške odprave poškodb in celotno škodo, ki je nastala zaradi motenj pri odvajanju odpadne vode.

Investitorji komunalne infrastrukture, ki v času gradnje neposredno posegajo v vplivno območje ostalih komunalnih vodov in naprav, so dolžni pripraviti uskladitveni načrt komunalnih vodov in naprav.

Uskladitveni načrt so na poziv občine dolžni pripraviti vsi investitorji, ki nameravajo na neki lokaciji obnavljati obstoječo ali zgraditi novo komunalno infrastrukturo. Izvajalca uskladitvenega načrta določijo sporazumno. Vsak investitor je dolžan poravnati stroške izdelave uskladitvenega načrta, ki se obračunajo sorazmerno dolžini posameznega voda.

Investitorji, ki sodelujejo pri izvedbi skupne komunalne infrastrukture morajo najkasneje do pričetka gradnje:
– pripraviti projektno dokumentacijo,
– pridobiti potrebna soglasja in dovoljenja,
– pridobiti soglasje za poseg v zemljišča.
Investitorji, ki sodelujejo pri izvedbi skupne komunalne infrastrukture, morajo poravnati sorazmerni delež morebitnih odškodnin zaradi trajne uporabe zemljišč ter za posege na zemljišča v času gradnje in stroške povrnitve zemljišč v prvotno stanje.

Investitor, ki kljub pozivu občine ni pristopil k izdelavi uskladitvenega načrta, ne more sodelovati pri izgradnji oziroma obnovi svojih komunalnih vodov in naprav, razen v primeru:
– če do pričetka gradnje izpelje postopek spremembe uskladitvenega načrta in ostale projektne dokumentacije ter v zvezi s tem prevzame tudi vse finančne obveznosti,
– prevzame tudi vse ostale obveznosti iz 57. in drugega odstavka 58. člena tega odloka.

Investitor, ki ne izpolnjuje pogojev za pričetek gradnje na trasi, predvideni za izvedbo, se brez odškodnine izloči iz nadaljnjih postopkov. Temu lastniku in upravljavcu infrastrukture se zaradi prostorskih ali funkcionalnih razlogov v času do naslednje skupne obnove infrastrukture omeji oziroma prepove morebiten samostojen poseg v prostor v varovanem pasu komunalnih vodov, ki se skupaj obnavljajo in na njih vplivnem (prispevnem) območju.
Investitorji, ki pristopijo k skupni izgradnji komunalne infrastrukture pripravijo terminski plan s katerim določijo predvideni pričetek del in rok izvedbe.

Pri izgradnji ulične infrastrukture se zaradi prostorskih in časovnih omejitev določi skupnega izvajalca zemeljskih in gradbenih del. Za montažna in ostala dela pa posamezni investitor lahko določi izvajalca po lastni izbiri.

Če kateri od investitorjev ostalih komunalnih vodov in naprav v času gradnje zaradi pomanjkanja prostora poseže v profil izkopa javne kanalizacije, se stroški izvedbe porazdelijo tako, da vsak od udeležencev poravna sorazmerni del stroškov skupnega izkopa in zasipa. V skupnih stroških se ne upoštevajo: izkop in zasip zunaj profila skupnega izkopa, planiranje in utrjevanje dna gradbene jame, izvedba posteljice, polaganje cevovodov in montažna dela, ki jih morajo posamezni investitorji v celoti poravnati z lastnimi sredstvi.

Nadzor nad izvajanjem določb, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana globa, opravlja medobčinski inšpektorat oziroma državne inšpekcijske službe.

Varstvo pravic uporabnikov storitev javne službe se zagotavlja zlasti z:
– možnostjo vložitve pritožb zoper odločitve izvajalca, ki jih le-ta izda pri izvajanju javnih pooblastil;
– možnostjo vložitve ugovora zoper dejanja ali opustitve izvajalca, skladno z določbami tega odloka, naslovljenega na izvajalca;
– ukrepi, določeni z zakonodajo o varstvu potrošnikov in drugimi predpisi.

»Posebne storitve« zaradi uporabe objektov javne kanalizacije so storitve:
– odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo in
– odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine.
Navedene storitve niso storitve obvezne občinske gospodarske javne službe.

V okviru posebnih storitev mora izvajalec zagotoviti odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, v okviru zmogljivosti javne kanalizacije.
Določbe tega odloka o industrijski odpadni vodi se uporabljajo za uporabnika (v nadaljnjem besedilu: industrijski uporabnik):
– ki v javno kanalizacijo odvede več kot 4.000 m3 odpadne vode letno ali več kot 15m3 odpadne vode dnevno in
– ki je zavezanec za izvajanje monitoringa industrijske odpadne vode.
Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se za industrijskega uporabnika uporabljajo tudi vse ostale določbe tega odloka.

Podatki o letni količini odpadne vode za posameznega industrijskega uporabnika se ugotavljajo na podlagi podatkov o dovedeni ali zajeti vodi.
Izvajalec, na podlagi ugotovljenih količin za predhodno koledarsko leto, najkasneje do 30. junija tekočega leta uporabnika uvrsti v kategorijo industrijskih uporabnikov, ker odvaja več kot 4.000 m3 odpadne vode letno ali več kot 15 m3 odpadne vode dnevno. Razporeditev velja za dobo od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta.

Industrijski uporabnik, ki je zavezanec za zagotovitev prvih meritev in emisijskega monitoringa, mora poročila o le-teh, ki so izdelana skladno s predpisi, tekoče posredovati izvajalcu. Poročilo o obratovalnem monitoringu mora izvajalcu posredovati v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto.
Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni v dokumentih industrijskega uporabnika, morajo biti izvajalcu vedno na razpolago.
Prve meritve in emisijski monitoring odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se izvajajo skladno s predpisi in jih je dolžan zagotoviti industrijski uporabnik na lastne stroške.

Industrijski uporabnik, ki odvede v javno kanalizacijo več kot 4.000 m³ odpadne vode letno ali več kot 15m³ odpadne vode dnevno, je dolžan zagotoviti predpisano število meritev kvalitete odpadne vode letno. Rezultate meritev je dolžan posredovati izvajalcu v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto.

V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo take odpadne vode, ki ne prekoračijo vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
Industrijski uporabnik, ki odvaja odpadno vodo, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo zagotoviti take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo stopnjo onesnaženosti odpadne vode do take mere, da ustreza predpisom in v soglasjih določenih vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo.

Industrijski uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na kvaliteto ali količino odpadne vode, ki je posledica sprememb tehnoloških postopkov, obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne vode, prenehanja določene dejavnosti, ali zaradi drugih podobnih vzrokov, pridobiti soglasje izvajalca.

Industrijski uporabnik mora na lastne stroške zgraditi, urediti in vzdrževati kontrolno merilno mesto pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijo. Merilno mesto mora biti dovolj veliko in dostopno, da je mogoče meritve izvajati ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca. Merilno mesto mora biti opremljeno z ustrezno merilno napravo – merilcem pretoka odpadne vode. Merilec pretoka mora imeti digitalni izhod in GSM povezavo do nadzornega centra na čistilni napravi in mora biti atestiran in umerjen s strani pooblaščene institucije, zapečaten in izvajalcu ter pristojnim inšpekcijskim službam vedno na vpogled.
Ob rednem in izrednem vzdrževanju merilca pretoka mora biti prisotna tudi odgovorna oseba izvajalca. Izvajalec ima poleg rednih pregledov merilca pretoka pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti. Če se ugotovi, da je točnost zunaj dopustnih meja, nosi stroške preizkusa industrijski uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec.
V primeru okvare merilca pretoka se za čas do odprave napake zaračuna povprečna količina v preteklem obračunskem obdobju obračunane vode. Če industrijski uporabnik ne odpravi napake na merilcu pretoka niti v roku 15 (petnajst) dni, jo ima v njegovem imenu in na njegove stroške pravico odpraviti izvajalec.
Vsi stroški povezani z ureditvijo merilnega mesta in z izvajanjem kontrole odpadne vode bremenijo industrijskega uporabnika.

Če izvajalec ugotovi, da je bila v javno kanalizacijo odvedena odpadna voda, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, o dogodku obvesti pristojno inšpekcijo. Če se v postopku ugotavljanja dejstev odkrije povzročitelja – industrijskega uporabnika, ki je v javno kanalizacijo odvedel neprimerno odpadno vodo, je le-ta dolžan plačati vso nastalo škodo.

Obračun posebnih storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode za industrijske uporabnike izvaja izvajalec mesečno.
Izvajalec izstavi račun za posebne storitve na osnovi odčitkov merilca pretoka. V primeru okvare merilca pretoka, se posebna storitev obračuna na podlagi količine vode iz preteklega obračunskega obdobja.

Industrijskim uporabnikom se odvajanje odpadne vode obračunava kot zmnožek količine odvedene odpadne vode in cene za odvajanje odpadne vode za industrijske uporabnike, ki jo določi pristojni organ občine.

Industrijskim uporabnikom se čiščenje odpadne vode obračunava po faktorju obremenitve (v nadaljnjem besedilu: FO). Cena čiščenja FO se določi na osnovi cene čiščenja za industrijske uporabnike, ki jo določi pristojni organ občine.
Za vsakega industrijskega uporabnika se za obdobje enega leta izračuna FO na podlagi količine odpadne vode in vrednosti posameznih parametrov, dobljenih iz poročila o obratovalnem monitoringu oziroma iz meritev, oboje za predhodno koledarsko leto.
Industrijski uporabnik je na naslov izvajalca dolžan dostaviti Poročilo o obratovalnem monitoringu oziroma rezultate predpisanih meritev za predhodno koledarsko leto najkasneje do 31. marca v tekočem letu pisno ali v elektronski obliki.
Faktor obremenitve (FO) se izračuna po enačbi, ki vsebuje določene parametre onesnaženosti odpadne vode.

Izvajalec izda do 30. junija v tekočem letu industrijskemu uporabniku na podlagi podatkov prejetega obratovalnega monitoringa oziroma rezultatov predpisanih meritev odločbo, v kateri je določena cena čiščenja odpadne vode, za obdobje od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta.
Če se industrijski uporabnik s prejeto odločbo ne strinja, ima pravico v 15 (petnajstih) dneh od prejema odločbe vložiti pritožbo pri izvajalcu. Pritožba ne zadrži plačil računov, izdanih po 1. juliju, ki vsebujejo novo ceno čiščenja, določeno z odločbo.

Cena čiščenja odpadne vode se izračuna za vsako merilno mesto posebej. Če je izračunana cena čiščenja odpadne vode za posameznega industrijskega uporabnika nižja od cene čiščenja za industrijskega uporabnika, se zaračunava cena čiščenja za industrijskega uporabnika, ki jo določi pristojni organ občine.

Če zmogljivost javne kanalizacije to omogoča, mora izvajalec v okviru posebnih storitev zagotoviti odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne.

Padavinsko odpadno vodo je treba ponikati, če je to mogoče. Če ponikanje ni mogoče, je treba padavinsko vodo zadržati in jo ustrezno očiščeno enakomerno odvajati v ustrezen odvodnik ali jo porabiti za druge namene. Ukrepe za čiščenje padavinske vode ureja predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
Za odvajanje padavinske vode v javno kanalizacijo, mora industrijski uporabnik pridobiti predhodno soglasje izvajalca.
Plačilo odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, se izvaja na podlagi podatkov o velikosti in vrsti površine, s katere se padavinska voda odvaja s pomočjo naslednje formule:

kjer je:
V = količina odvedene vode v m3/mesec
A = prispevna površina v m2
R = desetletno povprečje količine padavin na območju Škofje Loke (po podatkih Hidrometeorološkega zavoda Slovenije oziroma Agencije Republike Slovenije za okolje merilnega mesta, ki je najbližje območju Občine Škofja Loka), izražene v m3/m2/mesec.

Z globo 10.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec:
– če ne zagotovi prevzema blata iz obstoječih greznic in ne zagotovi njegove obdelave (6. člen).

Z globo 10.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost – industrijski uporabnik:
– če ravna v nasprotju s prepovedmi po 40. členu,
– če ne zagotovi in vzdržuje kontrolnega merilnega mesta po določbah 72. člena,
– če ne ravna po določbi drugega odstavka 89. člena in v postavljenem roku ne uredi kontrolnega merilnega mesta,
– če odvaja padavinsko vodo v javno kanalizacijo brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe (80. člen).

Z globo 1.500 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost – industrijski uporabnik:
– če na pisni poziv izvajalca ne posreduje podatkov, potrebnih za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe in/ali posebnih storitev po določbah 38. člena,
– če ravna v nasprotju z določbami 39. člena,
– če ravna v nasprotju z določbo 68. člena,
– če ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka 76. člena.

Z globo 1.200 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik:
– če ne nadomesti obstoječe greznice do roka iz prvega odstavka 89. člena,
– če ravna v nasprotju z določbo 17. člena,
– če ne priključi objekta na javno kanalizacijo v rokih iz 19. člena,
– če brez soglasja izvajalca posega v javno kanalizacijo (določba prvega odstavka 30. člena),
– če ravna v nasprotju s prepovedmi po 40. členu,
– če odvaja padavinsko vodo v javno kanalizacijo brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe (80. člen).

Z globo 800 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik:
– če ne omogoči in/ali dopusti rednega praznjenja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (8. člen),
– če upravlja z objekti interne kanalizacije v nasprotju z določbo 16. člena,
– če ravna v nasprotju z določbami 30. člena in posega v varovalni pas javne kanalizacije in, če nepooblaščeno posega v interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov in/ali jim preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje,
– če na pisni poziv izvajalca ne posreduje podatkov, potrebnih za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe po določbah 38. člena,
– če ravna v nasprotju z določbami 39. člena,
– če opusti obveščanje in ukrepe po 41. členu,
– če ne sporoči izvajalcu prejemnika in plačnika računov po določbah drugega odstavka 50. člena – v tem primeru se oglobi vsak priključeni uporabnik.

Z globo 10.000 evrov se kaznuje investitor, ko ni uporabnik ali industrijski uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,:
– če s storitvijo ali opustitvijo ravna v nasprotju z določbami, 30., 39., 40., 41., 55. ali 80. člena.

Za prekrške po tem odloku so pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, odgovorni za prekršek osebe ali oseb, ki so pri njih zaposlene (delovno razmerje) ali zanje opravljajo storitve na podlagi pogodbenega razmerja ali naročila.
Kolikor se globa izreka odgovorni osebi pravne osebe, se kot znesek določa znesek po tem odloku, ki je predviden za uporabnike, ki so fizične osebe.
Globa za prekrške, določene s tem odlokom, se predpiše in izreče kot glavna sankcija. V primeru, da je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica, se za tak prekršek namesto globe izreče opomin.
Kot postopkovni predpis in materialni predpis za primere, ki s tem odlokom niso določeni, se uporablja zakon o prekrških.

O tehničnih pogojih in o standardih za izvajanja tega Odloka izvajalec najkasneje v 12 (dvanajstih) mesecih po uveljavitvi tega odloka pripravi predlog Tehničnega pravilnika. Pravilnik kot splošni pravni akt potrdi Občinski svet Občine Škofja Loka.

Obstoječe greznice so lastniki dolžni nadomestiti z malimi komunalnimi čistilnimi napravami, ki imajo izjavo o skladnosti v skladu z veljavnimi predpisi ali nepropustnimi nepretočnimi greznicami ob posegih v interno kanalizacijo (ob rekonstrukciji objekta), vendar najkasneje do 31. 12. 2015 oziroma 31. 12. 2017 (obdobje prilagoditve).
Industrijski uporabniki so dolžni urediti kontrolno merilno mesto pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijo po določbah 72. člena tega odloka v roku najkasneje v 12 (dvanajstih) mesecih po uveljavitvi tega odloka.
V prehodnem obdobju do namestitve merilca pretoka na merilnem mestu, se količina odpadne vode meri na naslednje načine:
– industrijskim uporabnikom, katerim se količina odpadne vode ne meri in uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, se obračunava količina odvedene odpadne vode v enaki količini in v enakih obdobjih kot je obračunana količina dovedene vode;
– za industrijske uporabnike z lastnimi viri vode, pri katerih se količina odpadne vode ne meri, je osnova za obračun izmerjena količina vode z vodomeri, ki merijo količino načrpane vode. Industrijski porabnik mora izvajalcu predložiti potrdilo o skladnosti vodomera s predpisi in mesečno sporočati podatke iz merilnih mest lastnih virov vode;
– industrijskim uporabnikom, katerim se količina odpadne vode meri na iztoku pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, je osnova za obračun izmerjena količina odvedene vode z merilcem pretoka oziroma merilci pretoka. Industrijski uporabnik mora izvajalcu predložiti potrdilo o skladnosti merilca pretoka s predpisi in mesečno sporočati podatke iz merilnih mest.

Usmeritev za oblikovanje cen za:
– odvajanje odpadne vode za industrijske uporabnike po določbah 75. člena,
– čiščenje odpadne vode za industrijske uporabnike po določbah 76. člena in
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode,
sprejeme pristojni občinski organ. Predlog izhodiščnih cen oblikuje izvajalec, pristojni organ občine pa cene teh storitev določi najkasneje do uveljavitve tega odloka. Po uveljavitvi se te cene kasneje spreminjajo skladno s predpisi in usmeritvami občine.

Določbe tega odloka, ki se nanašajo na zagotavljanje storitev javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, kot je prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter obdelava prevzetega blata in storitve javne službe za objekte v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za objekte ali za funkcionalno zaokroženo skupino objektov zunaj naselja, kot so: redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelava njihove vsebine v komunalni čistilni napravi, prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku, se uporabljajo po dokončanju obnove in dograditvi centralne komunalne čistilne naprave Škofja Loka. V tem obdobju se v tem členu navedene storitve odvajanja odpadne vode in čiščenja zagotavljajo na podlagi sklenjenih pogodb med občino, izvajalcem in uporabnikom.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati: Odlok o odvajanju in čiščenju voda v Občini Škofja Loka – Uradni vestnik Gorenjske, št. 37/82, 18/86, 19/88 in 34/90 in Pravilnik o odvajanju in čiščenju voda v Občini Škofja Loka – Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/89.

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati 1. januarja 2010.