Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), 21., 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 79/09), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US, 33/07 – ZPNačrt in 70/08), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4 in 17/08 (21/08 – popr.)), 5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 64/95, 31/97, 68/97 in 31/06), 3. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 in 41/08) in 18. in 98. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 25. redni seji dne 10. 12. 2009 sprejel

Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, upravljanje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljnjem besedilu odloka: javnega vodovoda), ter zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu odloka: javna služba) in pri lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.

Izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Gospodinjstvo je posameznik ali skupina oseb, ki prebiva v eni stanovanjski enoti in jo v razmerju do javne službe oziroma izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu oziroma stanovanjski enoti, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva solidarno odgovorna v razmerju do izvajalca.
2. Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.
3. Izvajalec javne službe (v nadaljnjem besedilu odloka: izvajalec) je pravna oseba, samostojni podjetnik ali drug zasebni pravni subjekt, ki kot upravljavec vodovoda izvaja storitve javne službe na določenem območju občine v obsegu in v okviru pristojnosti, kot so določene z ustrezno pogodbo. Izvajalec upravlja z vodovodi v lasti občine, ki jih ima v najemu ali z vodovodi v zasebni lasti.
4. Izvajalec lastne oskrbe s pitno vodo je pravna ali fizična oseba, s katerim so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda in, ki ga za upravljavca zasebnega vodovoda potrdi občina.
5. Javna površina je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih.
6. Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe.
7. Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture.
8. Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo.
9. Meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom.
10. Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo.
11. Obračunsko obdobje je obdobje med dvema zaporednima odčitkoma vodomera.
12. Obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za širitev naselja.
13. Obstoječa stavba je stavba, za katero je postalo izdano gradbeno dovoljenje dokončno najpozneje ob uveljavitvi Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (20. 4. 2006).
14. Odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega uporabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več uporabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi.
15. Oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območjih skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod.
16. Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo.
17. Predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja, razen območij iz prejšnje točke.
18. Priključitev na javni vodovod je spojitev vodovodnega priključka s cevjo javnega vodovoda.
19. Priključek stavbe (v nadaljnjem besedilu odloka: vodovodni priključek) je del stavbe in je v lasti lastnika stavbe. Sestavljen je najmanj iz:
– priključnega sklopa na sekundarno omrežje,
– dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, ki je položena v zaščitno cev,
– vodomernega jaška,
– ventila pred in za obračunskim vodomerom,
– čistilnega kosa (odvisno od nazivnega premera) in montažno demontažnega kosa in
– obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom.
20. Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
21. Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture.
22. Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališče, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem hidravlično ločen od drugih vodovodov.
23. Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih uporabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda.
24. Uporabnik vode iz javnega vodovoda (v nadaljnjem besedilu odloka: uporabnik) je vsaka fizična oseba ali pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali drug pravni subjekt, ki je lastnik ali posestnik zemljišča in/ali objekta oziroma delov objekta na območju občine, priključenega na javni vodovod in uporablja vodo iz javnega vodovoda ali uporablja vodo iz hidrantnega omrežja za potrebe požarnega varstva ali koristi storitve javne službe.
25. Upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom.
26. Vodovod s statusom javnega vodovoda je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava, katerega število s pitno vodo oskrbovanih prebivalcev s stalnim prebivališčem oziroma zmogljivost oskrbe s pitno vodo, dosega število in/ali količino, ko se za tako oskrbovano območje oskrba s pitno vodo zagotavlja s storitvami javne službe.
27. Vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo.
28. Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
29. Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava RS na podlagi zakona, ki ureja urejanje prostora.
Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
Vse določbe tega odloka, ki se nanašajo na upravljanje javnega vodovoda in izvajanje javne službe na vodovodih v lasti občine, veljajo tudi za upravljanje zasebnih vodovodov in upravljavce zasebnih vodovodov in vodovodov s statusom javnega vodovoda, kolikor ta odlok ali državni predpis ne določata drugače ali posebno.

Občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe na vseh poselitvenih območjih na območju občine, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem, ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m³ pitne vode na dan. Območja občine, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, so določena in označena v topografski karti, ki je priloga št. 1 tega odloka.
Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe »oskrba s pitno vodo« praviloma v obliki koncesionirane gospodarske javne službe. Gospodarsko javno službo opravlja izvajalec, ki se za vodovodne sisteme v lasti občine izbere po postopku, kot ga določa zakon. Izvajalec izvaja storitve javne službe na določenem območju občine skladno s predpisi in v obsegu ter v okviru pristojnosti, kot so določene z ustrezno (koncesijsko) pogodbo. Izvajalec ima vodovod v upravljanju in v najemu na podlagi pogodbe o prenosu le-tega v upravljanje in v najem, ki jo skleneta lastnik vodovoda in izvajalec.

V primeru, da se na določenem geografsko zaključenem območju oskrba s pitno vodo izvaja kot storitev javne službe, infrastruktura pa je v zasebni lasti, lastniki infrastrukture lahko sami oblikujejo organizacijsko obliko upravljanja ali izberejo upravljavca, ki je izvajalec javne službe za to oskrbovalno območje. Oseba zasebnega prava, ki je oblikovana ali izbrana kot upravljavec, poda občini vlogo o zainteresiranosti za opravljanje storitev izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za določeno oskrbovalno območje, na katerem vodovodna infrastruktura ni v lasti občine. Če tako narekujejo potrebe lokalnega prebivalstva na določenem oskrbovalnem območju, lahko občina storitev izvajalca javne službe neposredno z odlokom prenese v opravljanje zasebnim, zadružnim ali drugim pravno organizacijskim oblikam uporabnikov javnih dobrin. Postopek določitve izvajalca na podlagi vloge o zainteresiranosti in na podlagi neposrednega prenosa poteka po predpisu, ki ureja gospodarske javne službe.
Če lastniki infrastrukture, ki ima status javnega vodovoda ne oblikujejo organizacijske oblike upravljanja ali ne izberejo upravljavca, upravljavca za tako oskrbovalno območje določi občina. V tem primeru se za upravljavca določi izvajalec javne službe, ki upravlja z vodovodnim sistemom v lasti občine. Izvajalec ima tak vodovod v upravljanju na podlagi pogodbe o prenosu le-tega v upravljanje, ki jo skleneta lastnik/i vodovoda in izvajalec po pravnomočnosti upravne odločbe o določitvi upravljavca – izvajalca.

Na poselitvenih območjih, kjer se iz posameznega vodnega vira oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem, ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m³ pitne vode na dan, se oskrba s pitno vodo zagotavlja preko vodovodov, ki so v zasebni lasti, na podlagi določb državnih predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno vodo in tega odloka. Na teh območjih se oskrba z vodo zagotavlja kot lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. Oskrba s pitno vodo se izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami.
V primeru, da se infrastruktura zasebnega vodovoda ali njen del uporablja tudi za transport vode med dvema sistemoma za oskrbo s pitno vodo v lasti občine, lastnik/i dopuščajo transport vode na podlagi pogodbe. Vzdrževanje tega dela zasebnega vodovoda in stroški obratovanja za ta del zasebnega vodovoda se delijo na podlagi sorazmerne rabe zasebnega dela vodovoda.

Če zasebni vodovod oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost, mora imeti upravljavca. Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.

Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina določi za upravljavca zasebnega vodovoda izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.
Upravljavec zasebnega vodovoda mora na celotnem oskrbovalnem območju, kjer se izvaja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo zagotoviti:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
2. redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda;
3. vzdrževanje hidrantnega omrežja zasebnega vodovoda, vključno s hidranti, ki so nanj priključeni;
4. nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod;
5. monitoring količine odvzete pitne vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
6. obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga enkrat letno, na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, organizira izvajalec javne službe;
7. meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.

V okviru storitev javne službe mora izvajalec na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti standard oskrbe s pitno vodo, kot ga določa predpis o oskrbi s pitno vodo (Pravilnik o oskrbi s pitno vodo, v nadaljevanju: pravilnik).
Monitoring kemijskega stanja vodnega vira se izvaja na tistih vodnih virih, ki oskrbujejo s pitno vodo javne vodovode, za katere je monitoring določen v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, če je vodni vir za oskrbo s pitno vodo površinska voda.
Izvajalec na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo organizira njihovo stalno izobraževanje. Stalno izobraževanje se opravi praviloma enkrat letno, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo.
V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti izvajanje vseh zahtev iz pravilnika.

Pri načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoči javni vodovod. V nasprotnem je potrebno upoštevati določila o racionalni rabi vode, kot to določa pravilnik.

Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov priključenih na javni vodovod ali ne poslabšuje kakovosti vode v javnem vodovodu.
Če objekti in naprave javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, je treba za oskrbo hidrantnega omrežja zagotoviti druge vodne vire, pri čemer morajo biti viri za oskrbo hidrantnega omrežja hidravlično ločeni od javnega vodovoda, razen če se s priključkom na javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz javnega vodovoda.

Javne vodovode je treba načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
Izvajalec v sodelovanju z lastnikom vodovoda podrobneje opredeli rezervne vodne vire in njihovo zmogljivost oskrbe s pitno vodo v programu oskrbe s pitno vodo.

Predvideno poselitveno območje mora biti opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami pravilnika, pred dajanjem novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v uporabo, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju izvajalec ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.

Objekti in oprema javnega vodovoda so:
1. sekundarni vodovod:
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na oskrbovalnem območju;
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov (hidrantno omrežje);
– omrežje za vzdrževanje javnih površin;
– črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju.
2. primarni vodovod:
– zajetja, vodnjaki, črpališča, prečrpališča, vrtine;
– vodohrani;
– raztežilniki;
– cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja ali vodohranov;
– naprave za čiščenje, pripravo in kontrolo vode na primarnem omrežju.
3. transportni vodovod:
– objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije;
– transportni vodovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, na katerem ni priključkov uporabnikov pitne vode;
– vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, raztežilniki, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam.
Investicije in investicijsko vzdrževanje javnih vodovodov, ki služijo izvajanju storitev javne službe, so v pristojnosti občine. Finančna sredstva se načrtujejo in zagotavljajo v proračunu občine skladno z zakonom, ki ureja javne finance.
Investicije in investicijsko vzdrževanje zasebnih vodovodov in zasebnih vodovodov, ki so po pravilniku pridobili status javnega vodovoda, so v pristojnosti lastnika oziroma lastnikov. Finančna sredstva zagotavlja/jo lastnik/i.

Objekti in oprema v lasti uporabnika so:
1. vodovodni priključek;
2. obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
3. interna vodovodna in hidrantna napeljava, ki jo od vodovodnega priključka ločuje obračunski vodomer (merilno mesto);
4. vodomerni jašek, v katerem je nameščen vodomer;
5. interni hidranti, interni odštevalni vodomeri, oprema za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, oprema za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in druga oprema, ki je nameščena za obračunskim vodomerom.
Navedeni objekti in oprema so v lasti uporabnika, zato je uporabnik dolžan zagotoviti njihovo načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje in nositi vse s tem povezane stroške.
Vodomerni jašek z vodomerom mora biti za vse novogradnje nameščen izven stavbe, razen v primerih, ko to ni mogoče. Primeroma: strnjena gradnja ob ulici ali cesti oziroma vodotoku, vgradnja v že obstoječe stavbe.
Izvajalec v okviru izvajanja storitev javne službe vzdržuje vodovodne priključke oziroma dele vodovodnih priključkov v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo. Lastnik objekta, najemnik objekta oziroma oseba, ki ima objekt v posesti, mora izvajalcu dopustiti preverjanje izvedbe, delovanje ter vzdrževanje vodovodnega priključka.
Ceno za vzdrževanje vodovodnih priključkov oziroma delov vodovodnih priključkov plačujejo uporabniki skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev javne službe.

Lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta mora zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo vodovodnega priključka na sekundarni vodovod. Vodovodni priključek je last lastnika stavbe ali gradbeno inženirskega objekta. Vsaka stavba ali gradbeno inženirski objekt ima praviloma en vodovodni priključek.
Priključitev na javni vodovod lahko izvede samo izvajalec. Priključitev na javni vodovod je dovoljena na podlagi soglasja, ki ga izda izvajalec v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in s tem odlokom.
Izvajalec izda soglasje za priključitev, če:
– uporabnik predloži izvajalcu dokazila, ki jih določa zakonodaja in občinski predpisi,
– so zagotovljene zadostne zmogljivosti obstoječih vodnih virov,
– je zagotovljena ustrezna zmogljivost javnega vodovoda in
– se z izdajo soglasja ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo obstoječim uporabnikom.
Montažo vodomera sme izvesti le izvajalec. Prva namestitev vodomera na obstoječem vodovodnem priključku se izvede na stroške lastnika stavbe ali gradbeno inženirskega objekta.

Na območju, kjer je zgrajen, se gradi, obnavlja ali prenavlja javni vodovod, je priključitev stavbe na javni vodovod obvezna. Priključitev mora biti opravljena v roku šestih mesecev po obvestilu izvajalca. Izvajalec mora lastnike obstoječih stavb, kot bodoče uporabnike takoj po nastanku možnosti za priklop obvestiti, da je priključitev njegovih stavb na javni vodovod obvezna in jim določiti pogoje za izdajo soglasja za priključitev. Na obstoječem poselitvenem območju, ki ni opremljeno ali ni v celoti opremljeno z javnim vodovodom, je lastna oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena le, dokler ni zagotovljenih možnosti za priključitev stavb na javni vodovod.

Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja vodovodnega priključka mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, izvajalcu dovoliti prehod.
Če po posegu v zemljišče, kjer je položen vodovodni priključek, povrnitev v prvotno stanje ni uspešna in zaradi vzdrževanja vodovodnega priključka nastane škoda, jo trpi lastnik vodovodnega priključka oziroma jo lastniku zemljišča poravna lastnik vodovodnega priključka.

Izvajalec priključi stavbo na javni vodovod in začne dobavljati vodo, če lastnik stavbe:
– izpolnjuje vse pogoje iz soglasij in predloži predpisano dokumentacijo;
– predloži veljavno gradbeno dovoljenje za stavbo, razen če je bila stavba zgrajena pred letom 1967;
– predloži potrdilo o plačanem komunalnem prispevku, razen v primerih, ko se komunalni prispevek odmerja po uradni dolžnosti;
– poda naročilo za izvedbo priključitve.
Izvajalec ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na predvidenem poselitvenem območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
Izvajalec ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če bi se s tem poslabšali pogoji oskrbe z vodo obstoječih uporabnikov ali bi priključitev vplivala na skladnost in zdravstveno ustreznost vode v javnem vodovodu.

Izvajalec po izvedeni priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov, na podlagi zapisnika o priključitvi.
Razmerje med uporabnikom in izvajalcem je vzpostavljeno z vpisom uporabnika v evidenco uporabnikov, ali z dejansko uporabo vode, zato se pogodbe med izvajalcem in uporabnikom ne sklepajo, razen v primeru, ki ga določa ta odlok.
Na oskrbovalnem območju, kjer se oskrba s pitno vodo zagotavlja s storitvami javne službe, ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo. Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnega vodnega vira le, če sta vodovodni priključek in interna napeljava na javni vodovod in na lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave, in če ima uporabnik za oskrbo iz lastnega vodnega vira pridobljeno vodno dovoljenje. V takem primeru izvajalec in uporabnik skleneta pogodbo, ki mora določati posledice za uporabnika, če vodovodni priključek in interna napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir nista izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave.

Izvajalec lahko izvede začasni vodovodni priključek na javni vodovod za oskrbo z vodo za gradbišča, za javne prireditve, za začasne objekte, za vzdrževanje parkov, vrtov in nasadov in za podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti: pravnomočno gradbeno dovoljenje, kadar je gradbeno dovoljenje za tak poseg potrebno, prijavo prireditve ali dokument, ki upravičuje in potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod, opis dejavnosti z navedbo predvidene porabe vode in čas trajanja priključka in dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
Izvajalec dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Uporabnik za začasni vodovodni priključek plača pristojbino, ki jo določi občina.
Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je po navodilih izvajalca urejeno začasno odjemno mesto. Izvajalec lahko dovoli začasno priključitev na javni vodovod le za določeno dobo, ki ne sme biti daljša od dveh let.

Ukinitev vodovodnega priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključene stavbe ali v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora pri izvajalcu vložiti pisno vlogo za ukinitev vodovodnega priključka. Izvajalec izbriše uporabnika iz evidence uporabnikov po izvedeni ukinitvi vodovodnega priključka.
Ukinitev vodovodnega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.

Sprememba dimenzije vodovodnega priključka, trase, merilnega mesta, in zahteva za povečan odjem vode se obravnava na enak način, kot da gre za nov vodovodni priključek.
V primeru spremembe lastništva stavbe je uporabnik dolžan v roku 15 dni izvajalca pisno obvestiti o spremembi lastništva z odčitanim stanjem obračunskega vodomera na dan prenosa lastništva. Obvestilo o spremembi lastništva z odčitkom stanja obračunskega vodomera, mora biti podpisano s strani dotedanjega in novega uporabnika. Sprememba uporabnika velja od prvega dne naslednjega meseca po prejemu obvestila. Za vse obveznosti glede oskrbe s pitno vodo je do prejema obojestransko podpisanega obvestila zavezan dotedanji uporabnik.

Javni vodovod in vodovodni priključek z vodomernim mestom morata biti vedno dostopna izvajalcu. Na varovalnem pasu javnega vodovoda in nad potekom vodovodnega priključka se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala, odlagati odpadkov, saditi drevja ali izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na javnem vodovodu, povzročale nevarnost za onesnaženje pitne vode ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje.

Izvajalec meri količino porabljene vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri.
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za obračunski vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam izvajalca za vzdrževanje ali odčitavanje.
Vsakemu novemu uporabniku izvajalec določi odjemno mesto in namesti ustrezen obračunski vodomer na stroške uporabnika. Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje.
Obračunski vodomer mora biti vgrajen v jaških izven stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, pri daljših vodovodnih priključkih pa čim bližje javnemu vodovodu.
Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati, popravljati obračunskega vodomera, odstraniti plombe izvajalca na obračunskem vodomeru, odvzemati vode pred obračunskim vodomerom, oziroma izvajati aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera.
Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno izvajalec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov.
Uporabnik je dolžan nadzirati odjemna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo.
Število odjemnih mest je odvisno od vrste rabe vode pri uporabniku. Meritev porabe vode za stanovanjski in poslovni del mora biti ločena.

Vodomeri v interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno kontrolo porabe vode na različnih mestih in porazdelitev stroškov. Teh vodomerov izvajalec ne vzdržuje in ne odčitava.

Izvajalec uporabniku mesečno izstavi račun za porabljeno vodo na podlagi:
– odčitane količine porabljene vode, ali
– povprečne mesečne porabe v preteklem obračunskem obdobju, ali
– ocenjene količine porabljene vode v daljšem časovnem obdobju, če porabljena voda ni bila izmerjena z obračunskim vodomerom.
Izvajalec odčita obračunske vodomere najmanj enkrat letno.
Če izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz kakršnega koli razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem obračunskem obdobju.
Če še ni bilo nobenega obračuna ali če količina porabljene vode ni bila izmerjena (obračunski vodomer še ni nameščen), se določi povprečna poraba, ki za gospodinjstvo znaša 5 m³/osebo/mesec, za ostale uporabnike pa na osnovi primerljivih podatkov o porabi pitne vode.
Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera izvajalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
V primeru, da je izvajalcu onemogočena zamenjava vodomera, izvajalec lahko prekine dobavo pitne vode.

Uporabniki so dolžni redno plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec. Uporabnik mora račun plačati v 15 dneh od dneva izdaje računa, razen v primeru, če zakon določa drugačen rok plačila.
Za nepravočasna plačila računov, izvajalec zaračuna zakonske zamudne obresti. Izvajalec zaračunava tudi stroške opomina po ceniku izvajalca.
Uporabniku, ki zamudi rok za plačilo računov, izvajalec pošlje pisni opomin in mu postavi rok za plačilo. Če uporabnik kljub opominu zapadlih računov in stroškov opominjanja v postavljenem roku ne plača, izvajalec začne s postopkom prisilne izterjave dolga. Postopek obsega: izterjavo glavnice, zakonskih zamudnih obresti, stroškov sodne izterjave in drugih stroškov, ki so posledica postopka prisilne izterjave neplačanih računov.

Uporabnik lahko poda pisni ugovor na izdani račun v 8 dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če izvajalec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora.

Uporabniku, ki zamuja s plačili računov, izvajalec pošlje pisni opomin pred prekinitvijo dobave vode. Če uporabnik kljub opominu zapadlih računov ne plača, izvajalec uporabniku pošlje pisno obvestilo, s katerim ga opozori, da mu bo dobava vode na njegove stroške začasno prekinjena.
Če uporabnik celotni znesek zapadlih računov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ne plača niti v 15 dneh po vročenem pisnem obvestilu, lahko izvajalec uporabniku začasno prekine dobavo vode.
Začasno prekinitev dobave vode, lahko izvajalec po postopku, določenem v tem členu izvede tudi v primeru, če v postopku sodne izterjave dolg uporabnika (glavnica, zamudne obresti, stroški postopka) ni bil oziroma ne bo v celoti poplačan.
Začasna prekinitev dobave vode traja toliko časa, da uporabnik plača vse zapadle račune s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, stroške prekinitve in ponovne vzpostavitve dobave vode in morebitne druge stroške, ki so nastali izvajalcu zaradi neplačevanja računov.

Če se uporabniki v stavbi z več stanovanji oskrbujejo s pitno vodo iz istega vodovodnega priključka, na katerem se meri poraba voda z enim obračunskim vodomerom, izvajalec izstavlja račune upravniku stavbe. Če taki uporabniki nimajo upravnika stavbe, morajo le-ti pisno sporočiti izvajalcu kdo je prejemnik in plačnik računov.
Interna delitev in zaračunavanje vode posameznim uporabnikom iz prejšnjega odstavka tega člena je obveznost upravnika oziroma lastnikov takih stavb.

Izvajalec na podlagi predhodnega obvestila prekine dobavo vode na stroške uporabnika v naslednjih primerih:
1. če je vodovodni priključek na javni vodovod izveden brez soglasja izvajalca ali v nasprotju s soglasjem izvajalca,
2. če interna napeljava in/ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik po opozorilu in v postavljenem roku ne odpravi ovire,
3. če uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave,
4. če uporabnik ne omogoči izvajalcu vzdrževanja vodovodnega priključka, kot to določajo predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javne službe, ter ta odlok,
5. če uporabnik ne omogoči izvajalcu odčitavanja, pregleda ali zamenjave obračunskega vodomera, kot določajo predpisi in ta odlok,
6. če uporabnik ne omogoči izvajalcu pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali meritve tlaka na internem omrežju,
7. če uporabnik svojevoljno odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo vodovodnega priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru ali napravah oziroma objektih, ki jih ima v upravljanju izvajalec,
8. če uporabnik ne uredi odjemnega mesta v skladu z zahtevami izvajalca,
9. če uporabnik ne dovoli prevezave vodovodnega priključka na nov oziroma obnovljen sekundarni vodovod,
10. če izvajalec ugotovi, da ima uporabnik tudi lastni vodni vir in le-ta ni ločen od javnega vodovoda,
11. če je pretekel rok za odstranitev začasnega priključka,
12. če uporabnik krši objavljene ukrepe glede varčevanja z vodo,
13. če uporabnik ne plača zapadlega/ih računa/ov, niti po prejemu obvestila pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je naveden na obvestilu,
14. če uporabnik z odvajanjem odpadne vode povzroča nevarnost za onesnaženje vodnih virov ali izvajanje storitev javne službe,
15. če stanje interne napeljave ali odjemnega mesta ogroža oskrbo s pitno vodo ali predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi, ali povzroči zdravstveno neustreznost vode v javnem vodovodu in
16. na podlagi odločbe inšpektorja.
Izvajalec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov, razen v primerih iz 14. in 15. točke tega člena.
Prekinitev oskrbe z vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik po ceniku izvajalca plačati izvajalcu vse stroške prekinitve in ponovne priključitve dobave vode.

Izvajalec ima pravico, brez odškodninske odgovornosti do uporabnikov, prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi:
– planiranih vzdrževalnih del, na podlagi predhodnih obvestil,
– odprave okvar na vodovodu, brez predhodnega obvestila,
– višje sile,
– naravnih ali drugih nesreč,
– onesnaženja vodnih virov,
– izpada električne energije in
– drugih nepredvidljivih dogodkov, katere izvajalec ni mogel preprečiti ali odkloniti.
O vzrokih, o času trajanja prekinitve ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo izvajalec obvesti uporabnike skladno s predpisi.
V primeru višje sile, naravnih ali drugih nesreč, onesnaženje vodnih virov, izpada energije, velike okvare in podobno, ima izvajalec pravico brez odškodninske odgovornosti do uporabnika prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
V izrednih primerih je na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij, izvajalec dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode.

V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodbe na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko izvajalec brez odškodninske odgovornosti do uporabnikov omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
V primeru pomanjkanja pitne vode v omrežju, župan občine na predlog izvajalca izda sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in posameznim skupinam uporabnikov omeji uporabo vode.
V primeru ugotovljene neustrezne kvalitete pitne vode, upravljavec obvesti uporabnike v skladu s predpisi.

Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod, so po potrebi in na zahtevo izvajalca dolžni zmanjšati rabo vodnega vira in omogočiti izkoriščanje njegove zmogljivosti za prednostno oskrbo osnovnih življenjskih potreb.

V okviru javnih pooblastil izvajalec:
– izdaja smernice in mnenja, skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju,
– izdaja projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam, skladno s predpisi o graditvi objektov,
– izdaja soglasja za priključitev na javni vodovod,
– sklepa pogodbe z uporabniki, v primerih določenih s tem odlokom,
– prekine ali omeji dobavo vode,
– posreduje informacije osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa, skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja,
– vodi evidence, za potrebe izvajanja javne službe.

Storitve javne službe se financirajo iz:
– cene storitev javne službe,
– proračuna občine in
– drugih virov.
Cene storitev javne službe se oblikujejo skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev javne službe. Predloge cen oblikuje izvajalec. Cene določi pristojni organ občine skladno s predpisi.

V okviru storitev javne službe mora izvajalec zagotoviti:
1. vsem uporabnikom, ki so oskrbovani s storitvami javne službe, oskrbo s pitno vodo pod enakimi pogoji, v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo v okviru razpoložljive kvalitete in količine pitne vode;
2. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda, s katerim upravlja, zaradi obračuna storitev javne službe;
3. vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda;
4. nadzor vodovodnih priključkov na sekundarni vodovod;
5. vzdrževanje delov vodovodnih priključkov na sekundarni vodovod v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo;
6. vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
7. izvajanje notranjega nadzora na javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
8. monitoring kemijskega stanja vodnih virov, skladno s predpisi za oskrbo s pitno vodo;
9. monitoring količine odvzete pitne vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
10. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;
11. izvajanje in priprava občinskega programa razvoja vodovodnega sistema;
12. občasno hidravlično modeliranje vodovodnih sistemov;
13. občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;
14. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
15. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod v katastru stavb na oskrbovalnem območju;
16. vodenje evidenc v skladu z določili pravilnika in drugih zakonskih in podzakonskih predpisov;
17. pripravo letnega poročila o izvajanju javne službe za preteklo leto;
18. druge naloge v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.

Uporabniki, ki so fizične osebe, nastopajo v razmerju do izvajalca kot gospodinjstvo. Praviloma je uporabnik lastnik objekta oziroma stanovanjske enote in/ali zemljišča. V primeru, da je objekt oziroma stanovanjska ali poslovna enota in/ali zemljišče v posesti tretje osebe (posestnika), sta posestnik in lastnik za obveznosti po tem odloku solidarno (nerazdelno) odgovorna.

Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca pravico:
– priključitve na javni vodovod,
– spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka, merilno mesto,
– izvesti dodatna dela na priključku,
– povečati odvzem vode,
– ukiniti priključek.

Uporabnik ima naslednje obveznosti:
1. predhodno pridobiti soglasje izvajalca za priključitev na javni vodovod,
2. priključiti se na javni vodovod ob upoštevanju pogojev iz soglasja izvajalca,
3. redno vzdrževati interno napeljavo, interno hidrantno omrežje in interne hidrante,
4. urediti odjemno mesto skladno z zahtevami izvajalca, ga vzdrževati in zagotoviti dostop,
5. omogočiti preverjanje izvedbe in delovanja vodovodnega priključka, ter njegovo vzdrževanje dopustiti in opravljene storitve javne službe plačati izvajalcu,
6. varovati vodovodni priključek in odjemno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi,
7. zagotavljati dostop izvajalcu za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,
8. sporočati izvajalcu okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru,
9. dovoliti pooblaščenemu predstavniku izvajalcu vstop v objekt in zagotoviti dostop do internih inštalacij zaradi pregleda, vzorčenja vode ali meritve tlaka na internem omrežju,
10. dovoliti pooblaščenemu predstavniku izvajalcu vstop v objekt in zagotoviti dostop za potrebe odčitavanja, pregleda ali zamenjave obračunskega vodomera,
11. zagotoviti dostop za izvajanje vzdrževalnih del ali obnove vodovodnega priključka in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustreznost odjemnega mesta, skladno z zahtevami izvajalca,
12. dovoliti prevezavo vodovodnega priključka na nov oziroma obnovljen sekundarni vodovod,
13. na podlagi poziva izvajalca ali občine posredovati podatke, potrebne za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe,
14. pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode, ki jih izvajalec upošteva šele po poravnavi vseh zapadlih obveznosti,
15. redno plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec,
16. urediti medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun na osnovi ene merilne naprave in izvajalcu posredovati naslov upravnika stavbe ali pooblaščene osebe, ki je prejemnik in plačnik računov, ki jih izdaja izvajalec,
17. pisno obvestiti izvajalca, da poleg vode iz javnega vodovoda, uporablja tudi vodo iz lastnega vodnega vira,
18. upoštevati varčevalne in druge ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi z vodo ali težav s kvaliteto vode,
19. pisno obveščati izvajalca o odvzemu vode iz hidrantov,
20. odgovarja za škodo, ki jo povzroči s svojim ravnanjem ali opustitvijo na javnem vodovodu, na pitni vodi ali pri oskrbi z vodo,
21. opravljati druge obveznosti iz tega odloka.

Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.
Voda iz hidranta na javnem vodovodu se sme brez predhodnega soglasja izvajalca uporabiti samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči, ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik v roku največ 7 dni pisno obvestiti izvajalca o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.
Na podlagi predhodnega soglasja izvajalca in, če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo odvzem vode, se sme odvzemati vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern.
V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena izvajalec in uporabnik skleneta pogodbo, s katero določita pogoje odvzema in plačila porabljene vode. Mesto odvzema (polnilno mesto) vode določi izvajalec.

Uporabnik iz 41. člena mora hidrante na javnem vodovodu uporabljati tako, da se ohrani uporabnost in brezhibno delovanje hidranta.
Če se hidrant na javnem vodovodu v primerih uporabe iz drugega odstavka 41. člena poškoduje, se stroški odprave poškodb in okvar krijejo iz proračuna.
Če se hidrant na javnem vodovodu poškoduje zaradi drugih primerih uporabe ali se poškoduje zaradi del ali vzdrževanja površin, ob katerih stoji hidrant, stroške odprave poškodb in okvar na hidrantu in javni vodovodni mreži krije uporabnik oziroma povzročitelj.

Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del interne vodovodne napeljave uporabnika, se mora meriti preko obračunskega vodomera.

V primerih, ko na podlagi predpisov o opremljanju zemljišč za gradnjo, vodovodno omrežje ali del omrežja gradi fizična ali pravna oseba (investitor je oseba zasebnega prava in ne občina) in na podlagi pogodbe po končani gradnji prenese zgrajene objekte in naprave v last občine, se to opravi pod splošnimi pogoji predpisov o graditvi objektov. Zasebni investitor je ob predaji zgrajenega objekta občini dolžan predložiti in izročiti v originalih:
– vsa predpisana soglasja in dovoljenja, kot jih določa zakonodaja o graditvi objektov,
– potrebno dokumentacijo s podatki o vgrajenih materialih z atesti in izjavami o ustreznosti ter dokumentacijo o investicijah in predvideni življenjski dobi naprav in objektov,
– garancijo in garancijske izjave za odpravo napak v garancijski dobi,
– geodetski elaborat zgrajenega objekta (kataster) s podatki, potrebnimi za vpis objekta v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,
– dokazila o vpisu služnosti v zemljiško knjigo za vsa zemljišča, na katerih se nahaja javni vodovod ali njegov del, ki je predmet prenosa,
– vso ostalo dokumentacijo s podatki o številu priključkov in hidrantov, tehnični izvedbi in uporabi javnega vodovoda,
– predhodne raziskave vodnega vira, vodno dovoljenje, dokumentacijo o kvaliteti pitne vode in dokumentacijo o potrebni količini vode.
Primopredaja zgrajenega objekta se opravi zapisniško. Občina zgrajeni in prevzeti objekt javnega vodovoda preda izvajalcu v upravljanje.

Občina novozgrajene sisteme oziroma dele in odseke javnega vodovoda, objekte oziroma naprave preda v upravljanje in v najem izvajalcu na način in pod pogoji 44. člena s sklenitvijo pogodbe o prenosu v upravljanje in v najem. Primopredaja se opravi po pridobitvi uporabnega dovoljenja, če je bilo za objekt potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Če uporabnega dovoljenja za določene objekte ni potrebno pridobiti, se primopredaja opravi na podlagi tehničnega prevzema (investitor, nadzor, izvajalec gradbenih del).
V primerih, ko je sočasno z gradnjo sekundarnega vodovoda potrebno tudi sprotno priključevanje uporabnikov, izvajalec postopek priključitve izvede na podlagi pooblastila občine.

Za prenos obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki so v lasti oseb zasebnega prava, v upravljanje izvajalcu, ki se izvede na podlagi sklenjene pogodbe o prenosu v upravljanje, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. Vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, izdelan geodetski elaborat, evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja, dokazila o vpisu služnosti v zemljiško knjigo za vsa zemljišča, na katerih se nahaja vodovod ali njegov del, ki je predmet prenosa, predhodne raziskave vodnega vira, vodno dovoljenje, dokumentacijo o kvaliteti pitne vode, dokumentacijo o potrebni količini vode in akt pristojnega organa o zaščiti vodnega vira);
2. Vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in overjeni skladno s predpisi;
3. Izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom;
4. Sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema in zanj izdelan predračun, vključno z ukrepi za zagotovitev potrebne količine in ustrezne kvalitete pitne vode;
5. Izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki izvajalcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav;
Postopek prenosa mora biti izpeljan dokumentirano. Po predaji dokumentacije iz 1. točke predhodnega odstavka izvajalcu, se opravi terenski ogled vodovoda in sestavi zapisnik o morebitnih pomanjkljivostih. Pogodbene stranke pogodbe o prenosu v upravljanje so: lastnik/i vodovoda, izvajalec javne službe in občina. Zapisnik o terenskem ogledu je sestavni del pogodbe o prenosu vodovoda v upravljanje.

Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb vodovodne infrastrukture. Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje v območju, kjer je vgrajena vodovoda infrastruktura, si mora vsak izvajalec vzdrževalnih in gradbenih del pri izvajalcu pridobiti podatke o poteku vodovoda in pridobiti soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti. O nameravanem pričetku del je treba izvajalca obvestiti najmanj 30 dni pred začetkom del.
Izvajalci del iz predhodnega odstavka morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali vodovodni priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca in površino posega vrniti v prvotno stanje.
Stroški nadzora bremenijo izvajalca del vzdrževalnih del ali gradnje.
V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali vodovodnega priključka pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu in poravnati vse stroške popravila.

Investitorji komunalne infrastrukture, ki v času gradnje neposredno posegajo v vplivno območje ostalih komunalnih vodov in naprav, so dolžni pripraviti uskladitveni načrt komunalnih vodov in naprav in dela opraviti po usklajenem načrtu.

Uskladitveni načrt so na poziv občine dolžni pripraviti vsi investitorji, ki nameravajo na neki lokaciji obnavljati obstoječo ali zgraditi novo komunalno infrastrukturo. Izvajalca uskladitvenega načrta določijo sporazumno. Vsak investitor je dolžan poravnati stroške izdelave uskladitvenega načrta, ki se obračunajo sorazmerno dolžini posameznega voda.

Investitorji, ki sodelujejo pri izvedbi skupne komunalne infrastrukture morajo najkasneje do pričetka gradnje:
– pripraviti projektno dokumentacijo,
– pridobiti potrebna soglasja in dovoljenja,
– pridobiti soglasje za poseg v zemljišča.
Investitorji, ki sodelujejo pri izvedbi skupne komunalne infrastrukture, morajo poravnati sorazmerni delež morebitnih odškodnin zaradi trajne uporabe zemljišč ter za posege na zemljišča v času gradnje in stroške povrnitve zemljišč v prvotno stanje.

Investitor, ki kljub pozivu občine ni pristopil k izdelavi uskladitvenega načrta, ne more sodelovati pri izgradnji oziroma obnovi svojih komunalnih vodov in naprav, razen v primeru:
– če do pričetka gradnje izpelje postopek spremembe uskladitvenega načrta in ostale projektne dokumentacije ter v zvezi s tem prevzame tudi vse finančne obveznosti,
– prevzame tudi vse ostale obveznosti iz 49. in drugega odstavka 50. člena tega odloka.

Investitor, ki ne izpolnjuje pogojev za pričetek gradnje na trasi, predvideni za izvedbo, se brez odškodnine izloči iz nadaljnjih postopkov. Temu lastniku in upravljavcu infrastrukture se zaradi prostorskih ali funkcionalnih razlogov v času do naslednje skupne obnove infrastrukture omeji oziroma prepove morebiten samostojen poseg v prostor v varovanem pasu komunalnih vodov, ki se skupaj obnavljajo in na njih vplivnem (prispevnem) območju.
Investitorji, ki pristopijo k skupni izgradnji komunalne infrastrukture pripravijo terminski plan s katerim določijo predvideni pričetek del in rok izvedbe.

Pri izgradnji ulične infrastrukture se zaradi prostorskih in časovnih omejitev določi skupnega izvajalca zemeljskih in gradbenih del. Za montažna in ostala dela pa posamezni investitor lahko določi izvajalca po lastni izbiri.

Če kateri od investitorjev ostalih komunalnih vodov in naprav v času gradnje zaradi pomanjkanja prostora poseže v profil izkopa javnega vodovoda, se stroški izvedbe porazdelijo tako, da vsak od udeležencev poravna sorazmerni del stroškov skupnega izkopa in zasipa. V skupnih stroških se ne upoštevajo: izkop in zasip zunaj profila skupnega izkopa, planiranje in utrjevanje dna gradbene jame, izvedba posteljice, polaganje cevovodov in montažna dela, ki jih morajo posamezni investitorji v celoti poravnati z lastnimi sredstvi.

Nadzor nad izvajanjem določb, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana globa, opravlja medobčinski inšpektorat oziroma državne inšpekcijske službe.

Varstvo pravic uporabnikov storitev javne službe se zagotavlja zlasti z:
– možnostjo vložitve pritožb zoper odločitve izvajalca, ki jih le-ta izda pri izvajanju javnih pooblastil;
– možnostjo vložitve ugovora zoper dejanja ali opustitve izvajalca, skladno z določbami tega odloka, naslovljenega na izvajalca;
– ukrepi, določeni z zakonodajo o varstvu potrošnikov in drugimi predpisi.

Z globo 5.000 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec:
– če ne zagotovi storitev javne službe po določbah 37. člena.
Z globo 5.000 evrov se kaznuje za prekršek upravljavec zasebnega vodovoda:
– če ne zagotovi oskrbo na celotnem oskrbovalnem območju po določbah 7. člena.
Izvajalec ne stori prekrška po tem členu, če dokaže, da je storitev ali opustitev posledica izpolnjevanja določb pogodbe, po kateri izvaja storitve javne službe in na stanje nima možnosti vpliva.

Z globo 5.000 evrov se kaznuje izvajalec del vzdrževanja ali gradnje kot pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
– če s storitvijo ali opustitvijo ravna v nasprotju z določbami 47. člena;
z globo 800 evrov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali lastnik/i zemljišča:
– če s storitvijo ali opustitvijo ravna v nasprotju z določbami 47. člena.

Z globo 1.500 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
– če na pisni poziv izvajalca ne posreduje podatkov, potrebnih za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe po določbah tega odloka in pravilnika,
– če ravna v nasprotju z določbami 34. člena.

Z globo 800 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik:
– če ne poveri priključitev vodovodnega priključka in/ali vodomera izvajalcu (15. člen),
– če se oskrbuje z vodo iz lastnega vira v nasprotju z določbo tretjega in četrtega odstavka 19. člena,
– če uporablja začasni vodovodni priključek na javni vodovod v nasprotju z dovoljenjem izvajalca (20. člen),
– če ravna v nasprotju z določbo 23. člena in z gradnjo objektov, nasipanjem materiala, odlaganjem odpadkov, sajenjem drevja ali drugimi aktivnostmi ogroža javni vodovod ali ovira vzdrževanje,
– če odvzema vodo pred obračunskim vodomerom (peti odstavek 24. člena),
– če ne upošteva sklepa o varčevanju in o omejitvi uporabe vode po določbah 33. člena,
– če odvzema in uporablja vodo iz hidrantov na javnem vodovodu v nasprotju z določbami 41. člena,
– če ravna v nasprotju z določbami: 4., 13., 16., 17. in 18. točke, 40. člena,
– če v roku ne zagotovi priključitev na javni vodovod samo preko odjemnega mesta (vgraditev obračunskega vodomera), (64. člen),
– če nepooblaščeno in neupravičeno prekine dobavo vode drugemu uporabniku.

Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik:
– če prestavi, zamenja, popravlja obračunski vodomer, odstrani plombe izvajalca na obračunskem vodomeru, oziroma izvaja aktivnosti, ki vplivajo na pravilnost delovanja vodomera (peti odstavek 24. člena),
– če ne poveri zamenjavo in vzdrževanja izključno izvajalcu (šesti odstavek 24. člena),
– če ne sporoči izvajalcu prejemnika in plačnika računov po določbah prvega odstavka 30. člena – v tem primeru se oglobi vsak priključeni uporabnik,
– če ravna v nasprotju z določbami: 1., 5., 8., 14. in 19. točke, 40. člena.

Za prekrške po tem odloku so pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, odgovorni za prekršek osebe ali oseb, ki so pri njih zaposlene (delovno razmerje) ali zanje opravljajo storitve na podlagi pogodbenega razmerja ali naročila.
Kolikor se globa izreka odgovorni osebi pravne osebe, se kot znesek določa znesek po tem odloku, ki je predviden za uporabnike, ki so fizične osebe.
Globa za prekrške, določene s tem odlokom, se predpiše in izreče kot glavna sankcija. V primeru, da je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica, se za tak prekršek namesto globe izreče opomin.
Kot postopkovni predpis in materialni predpis za primere, ki s tem odlokom niso določeni, se uporablja zakon o prekrških.

Izvajalec najkasneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega odloka pripravi predlog tehničnega pravilnika, s katerim se dodatno razčleni in določi tehnične pogoje in standarde za izvajanje tega odloka. Pravilnik kot splošni pravni akt potrdi Občinski svet Občine Škofja Loka.

V roku 12 mesecev po uveljavitvi tega odloka, morajo vsi uporabniki zagotoviti, da bo interno vodovodno in interno hidrantno omrežje priključeno na javni vodovod samo preko odjemnega mesta (vgraditev obračunskih vodomerov).

Ne glede na določbe tega odloka, da se na javni vodovod priključujejo stavbe in gradbeno inženirski objekti, so dolžni obveznosti iz tega odloka izpolnjevati vsi lastniki objektov oziroma uporabniki vode iz javnega vodovoda, ne glede na to ali je na koncu vodovodnega priključka stavba, gradbeno inženirski objekt, drug objekt, ali pa objekta sploh ni.

V roku 12 mesecev po uveljavitvi tega odloka, morajo lastniki vseh zasebnih vodovodov, ki so po pravilniku dolžni izbrati upravljavca za svoj vodovod, to storiti in zagotoviti izvajanje oskrbe s pitno vodo skladno z določbami državnih predpisov in tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o javnih vodovodih v Občini Škofja Loka (Uradni vestnik Gorenjske, št. 37/82).

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati 1. januarja 2010.