Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, s spremembami) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 27. redni seji dne 8. 4. 2010 sprejel

Občina Škofja Loka (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Binkelj, Bodovlje, Breznica pod Lubnikom, Brode, Bukov Vrh nad Visokim, Bukovica, Bukovščica, Crngrob, Dorfarje, Draga, Forme, Gabrk, Gabrovo, Gabrška Gora, Godešič, Gorenja vas - Reteče, Gosteče, Grenc, Hosta, Knape, Kovski Vrh, Križna Gora, Lipica, Log nad Škofjo Loko, Moškrin, Na Logu, Papirnica, Pevno, Podpulfrca, Pozirno, Praprotno, Pungert, Puštal, Reteče, Rovte v Selški dolini, Sopotnica, Spodnja Luša, Staniše, Stara Loka, Stirpnik, Strmica, Suha, Sv. Andrej, Sv. Barbara, Sv. Duh, Sveti Florijan nad Škofjo Loko, Sv. Lenart, Sv. Ožbolt, Sv. Petra Hrib, Sv. Tomaž, Ševlje, Škofja Loka, Trata, Trnje, Valterski Vrh, Vešter, Vincarje, Virlog, Virmaše, Visoko pri Poljanah, Zgornja Luša, Zminec.
Sedež občine je v Škofji Loki, Mestni trg 15.
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Občino predstavlja in zastopa župan.
Območje, ime in sedež občine se lahko spremenijo po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.

Na območju Občine Škofja Loka so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti kot ožji deli občine: Bukovica - Bukovščica, Godešič, Kamnitnik, Sv. Lenart - Luša, Log, Reteče - Gorenja vas, Stara Loka - Podlubnik, Sv. Duh, Škofja Loka Mesto, Trata in Zminec.
Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov občine so določeni s tem statutom.

Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine, in izvršuje posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva.

Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
Občani odločajo o lokalnih zadevah javnega pomena po organih občine, ki jih volijo na podlagi neposredne, splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem, ter po drugih organih v skladu s tem statutom.
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi neposredno – na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
Skladno z zakonom se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.

Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku, ki ju predpisuje zakon.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti ter lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.

Občina ima svoj grb, zastavo, praznik in pečat, katerih oblika, vsebina in uporaba se določijo z odlokom.
Občina podeljuje občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom.

Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), opredeljene s tem statutom in zakoni, še posebno pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut, odloke in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski in okoljski razvoj z integracijo prostorskih in okoljskih vidikov v vse ostale lokalne zadeve javnega pomena ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti,
– določi organizacijo in način dela občine v vojni.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– gospodari s stavbnimi zemljišči in določa pogoje za njihovo uporabo,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,
– pospešuje razvoj gospodarskih dejavnosti, obrti, turizma in kmetijstva,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti ter v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi v skladu s predpisi pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov,
– pomaga pri pripravah in organiziranju proizvodnje in storitev v vojni.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– sprejema in uresničuje stanovanjski program občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje na trgu najemnih stanovanj s ciljem izboljšanja stanovanjske oskrbe,
– zagotavlja gradnjo oziroma pridobivanje neprofitnih stanovanj in jih oddaja v najem,
– omogoča občanom najemanje stanovanjskih posojil.
5. Ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanovi vzgojno-izobraževalni oziroma zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kakovost življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi ter drugimi pristojnimi organi in institucijami.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije na način, da:
– omogoča dostopnost kulturnih in športnih programov ter projektov,
– spodbuja in zagotavlja pogoje za razvoj kulturnih in športnih dejavnosti na profesionalnem in ljubiteljskem področju,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– skrbi za varstvo kulturne dediščine v okviru svoje pristojnosti,
– usklajuje programe medobčinskega pomena,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v aktivnosti občine,
– z materialnimi in finančnimi sredstvi spodbuja izvajanje teh dejavnosti enakomerno na celotnem območju občine.
9. Zagotavlja varstvo okolja in učinkovito rabo energije tako, da:
– zagotavlja varstvo zraka, tal in vodnih virov,
– zagotavlja varstvo pred hrupom,
– zagotavlja zbiranje in odlaganje odpadkov ter opravlja druge dejavnosti varstva okolja,
– izvaja naloge, ki jih določa zakon, odloki, uredbe in drugi predpisi o varstvu okolja in učinkoviti rabi energije,
– pospešuje zanesljivo, varno in učinkovito rabo energije v smeri zniževanja izpustov toplogrednih plinov in zmanjševanja ostalih škodljivih emisij ter uporabo obnovljivih virov energije,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja in učinkovito rabo energije,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja in učinkovito rabo energije,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja in učinkovito rabo energije v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– občinske ceste, ulice in druge javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– objekte za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– spomenike in spominska obeležja na območju občine.
11. Zagotavlja požarno varnost in varnost občanov v primeru naravnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere naravnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema programe varnosti,
– ureja promet v občini in zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah,
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– organizira občinsko redarstvo,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.

V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
– ugotavljanje javne koristi v primeru razlastitve za potrebe občine,
– določanje namenske rabe prostora,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– mrliško pregledno službo in
– urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena.

Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe na podlagi pisne zahteve v skladu z zakonom pridobiva ustrezne podatke od pooblaščenih organov.
Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom.

Organi občine so:
– občinski svet,
– župan in
– nadzorni odbor občine.
Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
Člani občinskega sveta, župan in podžupani so občinski funkcionarji.

Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom, odloki in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
Občinska uprava odloča o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe in organe ožjih delov občine.
Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
Občinsko upravo sestavljajo organi občinske uprave oziroma notranje organizacijske enote.
Občinsko upravo usmerja in nadzira župan. Delo občinske uprave vodi direktor, ki ga imenuje in razrešuje župan.

Če ni v zakonu, s tem statutom ali poslovniki drugače določeno, organi občine, ki delajo na sejah, veljavno sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina njihovih članov. Člani organa odločitve sprejemajo z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

Delo organov občine je javno.
Organi občine so dolžni na zahtevo poslanca Državnega zbora Republike Slovenije dati pojasnila, ki jih poslanec potrebuje pri svojem delu v volilni enoti.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine ter z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov. Uradno glasilo, v katerem se objavljajo splošni akti občine, je Uradni list Republike Slovenije.
Za objavo drugih pomembnejših odločitev organov občine, ki neposredno zadevajo občane, se uporabljajo tudi oglasna deska občine, ki je na sedežu občine, spletne strani občine in lokalna glasila.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine, oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe tajne narave oziroma tajne podatke določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico do vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.

Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet šteje 28 članov.
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta in traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji župan najpozneje v 20 dneh po izvolitvi članov sveta. Če je za izvolitev novega župana potreben drugi krog volitev, župan skliče prvo sejo občinskega sveta najpozneje v 20 dneh po drugem krogu volitev. Če seje ne skliče v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije. Do potrditve mandata novemu županu vodi sejo najstarejši član občinskega sveta.

Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.
Oblikovanje volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom opredeli občinski svet z odlokom.

Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge akte občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine.
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– na predlog župana sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta in ugotovi izvolitev župana ter ugotavlja razloge za predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora predčasno razreši člana nadzornega odbora,
– imenuje člane občinske volilne komisije,
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
– določi, kateri od članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen,
– na predlog organa, pristojnega za izvajanje proračuna, sprejme letni načrt pridobivanja in letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine,
– določi vrednost premičnega premoženja, nad katero je treba posamično premično premoženje uvrstiti v letni načrt razpolaganja,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštev,
– razpisuje referendume,
– ustanavlja, spreminja in ukinja ožje dele občine,
– s svojim aktom v skladu z zakonom določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, ter odloča o povračilih stroškov,
– v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti izvaja svoje pristojnosti na področju določanja plač direktorjev in drugih predstavnikov porabnikov občinskega proračuna,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
– v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi javnega zavoda imenuje oziroma daje soglasje k imenovanju direktorja oziroma ravnatelja javnega zavoda,
– imenuje člane ustanovitelja v svet javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina,
– imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
– določi program in načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ne sme biti v nasprotju z nacionalnim programom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni,
– odloča o pritožbi zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.

Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, pa tudi ne z delom v občinski upravi in službi v krajevni skupnosti ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, medtem ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, pa tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi eden od preostalih podžupanov. Če tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj šestkrat letno.
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta. Seja pa mora biti v 15 dneh po podani pisni zahtevi za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v 7 dneh po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Zahteva za sklic seje občinskega sveta vsebuje predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva.

Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.

Občinski svet dela in odloča na rednih in izrednih sejah.
Seje občinskega sveta so javne.
Občinski svet sklene, da se javnost izključi, če to zahtevajo razlogi, določeni v petem odstavku 13. člena tega statuta.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja, pobude in predloge ter odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta in se nanašajo na uresničevanje pristojnosti občine.
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanom, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje, če je tako določeno z zakonom, statutom ali poslovnikom občinskega sveta ali če tako sklene občinski svet.
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.

Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 37.b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, s spremembami) ni združljiva oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta.
Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alinejo prvega odstavka tega člena.
Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.
Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, določeni v prvem odstavku tega člena.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi naslednji seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Zoper ugotovitveni sklep občinskega sveta lahko član občinskega sveta, kateremu je prenehal mandat, vloži tožbo na upravno sodišče.
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.

Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.
Občinski svet s splošnim aktom ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.

Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. Predsednika odbora ali komisije občinskega sveta izvolijo člani odbora ali komisije izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora ali komisije.
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
Število, sestavo, pristojnosti in organizacijo delovanja odborov in komisij občinskega sveta določi občinski svet s sklepom.

Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

Občinski svet lahko razreši predsednika in posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
Mandatna doba župana je štiri leta.
Mandatna doba župana se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do prve seje novoizvoljenega sveta.
Do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi:
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po prenehanju mandata prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe,
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz katerega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.
Župan opravlja funkcijo nepoklicno oziroma poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.

Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovati.
Poleg tega župan:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem statut občine, poslovnik občinskega sveta, proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun in pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– sprejema posamične programe ravnanja s stvarnim premoženjem,
– skrbi za objavo statuta, poslovnika, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije,
– določi podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,
– odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive in o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter lahko pooblasti direktorja občinske uprave za te naloge,
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, predstojnike organov občinske uprave in skupaj z župani občin ustanoviteljic tudi predstojnike organov skupne občinske uprave,
– ustanavlja začasne komisije za posamična področja iz svoje pristojnosti in o tem seznani občinski svet na naslednji seji,
– odloča o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti na drugi stopnji,
– izmed članov občinskega sveta imenuje podžupane in jih razrešuje,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– v skladu s tem statutom opravlja naloge v krajevnih skupnostih,
– razpisuje volitve v svete krajevnih skupnosti,
– sklicuje zbore občanov,
– predlaga občinskemu svetu razpis referenduma,
– predlaga podelitev državnega odlikovanja,
– vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države pri Ustavnem sodišču RS, s katerim se posega v ustavni položaj in pravice lokalne skupnosti,
– v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo nadzor, in
– opravlja druge naloge, ki jih določata zakon in ta statut.
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.

Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. V tem primeru mora župan sklicati prvo naslednjo sejo občinskega sveta najpozneje v treh mesecih.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži na ustavno sodišče zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali če je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek na upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite, reševanja in pomoči, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za uresničevanje zaščitnih ukrepov in odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– skrbi za obveščanje prebivalcev ob nevarnostih in izvaja z zakonom določene naloge s področja alarmiranja prebivalcev ob nevarnostih,
– imenuje poveljnika civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne poveljnike in štabe civilne zaščite ter poverjenike za civilno zaščito,
– imenuje odbor za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi organizacije, ki opravljajo določene operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči, ter organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev na delovno dolžnost občinskih oziroma pokrajinskih delavcev, potrebnih za delo v vojni.

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu, takoj ko se ta lahko sestane.

Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje izmed članov občinskega sveta župan.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
V primeru županove odsotnosti ali zadržanosti župana nadomešča tisti podžupan, če ima občina več podžupanov, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan. Med nadomeščanjem opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do nastopa mandata novoizvoljenega župana podžupan. Če ima občina več podžupanov, pa tisti podžupan, ki ga določi župan, razen če je župan razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana, oziroma če je župan razrešen, odloči občinski svet, kateri od članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati o odločitvah občinskega sveta.
V soglasju z županom se lahko tudi podžupani odločijo, da bodo funkcijo opravljali poklicno.

Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupani ne morejo opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
Med nadomeščanjem opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za preučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti in o tem obvesti občinski svet.

Županu in podžupanu kot članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 37.b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, s spremembami) ni združljiva oziroma ni združljivo s funkcijo župana ali podžupana.
Župan oziroma podžupan kot član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alinejo prvega odstavka tega člena.
Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je o svojem odstopu pisno obvestil občinski svet in občinsko volilno komisijo.
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, kot jih določa prvi odstavek tega člena.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi naslednji seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko župan oziroma podžupan, ki mu je prenehal mandat, v 8 dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh.
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot 6 mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
Podžupanu oziroma podžupanom preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši, in z dnem nastopa mandata novoizvoljenega župana, če je prejšnjemu županu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razlogov, določenih v tem odstavku, ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.

Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor ima 7 članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najpozneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in zaželeno znanje iz finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kandidate za člane nadzornega odbora občine predlagajo politične stranke in liste, ki so zastopane v občinskem svetu ter sveti krajevnih skupnosti.
Člani nadzornega odbora opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, javni uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.

Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzoča večina članov.
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in podpredsednika nadzornega odbora.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzoča večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine v Škofji Loki, Mestni trg 15. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.
Nadzorni odbor pri svojem poslovanju uporablja pečat občine.

Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta za prihodnje leto predloži županu.
Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor:
– proračuna in zaključnega računa proračuna občine,
– finančnih načrtov in zaključnih računov krajevnih skupnosti,
– finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih), katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina.
V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom nadzorni odbor seznani občinski svet in župana.
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.
Nadzorni odbor po opravljenem nadzoru redno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

Na občini in pri občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor.
Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev ter po potrebi druge pridobljene dokumentacije.
Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna.

Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravita dva člana nadzornega odbora, ki ju je na predlog predsednika za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora ter navedbo nadzorovane osebe.
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Člana nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, imata pravico zahtevati vse podatke v okviru svoje zadolžitve, ki jih potrebujeta za izvedbo nadzora. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati.
Po opravljenem pregledu pripravita člana nadzornega odbora predlog poročila, v katerem so navedeni nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v 15 dneh od prejema predloga poročila izdelati odzivno poročilo in ga posredovati nadzornemu odboru. Nadzorni odbor mora v 15 dneh uskladiti končno poročilo z navedbami v odzivnem poročilu. Končno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine, določene z zakonom.

Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče Republike Slovenije ter občinski svet.
Če nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora ter v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je treba navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.

Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank, vključenih v postopek nadzora.
Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora.

Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo in organizacijo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov.

Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določita s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti druge uradne osebe občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.

Župan izvaja nadzor nad doslednim izvajanjem predpisov na področju upravnega postopka.
Direktor občinske uprave je dolžan zagotoviti, da upravno poslovanje v občinski upravi poteka v skladu s predpisi na področju upravnega postopka.

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.

O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi iz odločanja ali opravljanja posameznih upravnih dejanj v upravni zadevi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika organa občinske uprave o zadevi tudi odloči, če je pooblaščen za odločanje v upravnih zadevah.
O izločitvi direktorja občinske uprave odloča župan, o izločitvi župana pa občinski svet, ki v primeru izločitve o zadevi tudi odloči.

Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki ju določa ta statut za ljudsko iniciativo.
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom. Pred ustanovitvijo krajevne skupnosti ali pred spremembo njenega območja mora občinski svet ugotoviti interes prebivalcev te krajevne skupnosti, pri čemer se ta interes nanaša na ime in območje te krajevne skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na referendumu, ki se razpiše za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost, ali na zboru krajanov.

Na območju Občine Škofja Loka so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti, ki obsegajo območja naslednjih naselij oziroma ulic:
– Bukovica - Bukovščica: Sv. Tomaž, Praprotno, Spodnja Luša od hišne številke 1 do 13 in hišna številka 38, Stirpnik, Bukovica, Ševlje, Knape, Pozirno, Bukovščica, Strmica;
– Godešič: Godešič;
– Kamnitnik: Cesta talcev – del s hišnimi številkami 4, 4a, 6, 6a, 10 in 12 ter hišne številke 41, 42, 43, 44 in 45, Demšarjeva cesta, Kamnitnik, Kidričeva cesta – del do hišne številke 22 ter hišni številki 22a in 23a, Koširjeva cesta, Ljubljanska cesta – del do hišne številke 8, Partizanska cesta, Potočnikova ulica, Sorška cesta, Stara cesta, Suška cesta, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica, Kapucinski trg – del hišne številke 4 in od 6 do 9, Pod Plevno;
– Sv. Lenart - Luša: Rovte v Selški dolini, Spodnja Luša – del od hišne številke 14 dalje brez hišne številke 38, Sv. Lenart, Zgornja Luša;
– Log: Brode, Bukov Vrh nad Visokim, Gabrk, Gabrška Gora, Kovski Vrh, Log nad Škofjo Loko, Na Logu, Valterski Vrh, Visoko pri Poljanah;
– Reteče - Gorenja vas: Gorenja vas - Reteče, Reteče;
– Stara Loka - Podlubnik: Binkelj, Crngrob, Križna Gora, Moškrin, Papirnica, Pevno, Stara Loka, Cesta talcev – del brez hišnih številk 4, 4a, 6, 6a, 10 in 12 ter brez hišnih številk 41, 42, 43, 44 in 45, Groharjevo naselje, Podlubnik, Trnje, Vešter, Virlog;
– Sv. Duh: Dorfarje, Forme, Grenc, Sv. Duh, Virmaše;
– Škofja Loka Mesto: Sv. Andrej, Sv. Ožbolt, Podpulfrca, Puštal, Sv. Barbara, Blaževa ulica, Cankarjev trg, Grajska pot, Studenec, Fužinska, Klobovsova ulica, Kopališka ulica, Mestni trg, Novi svet, Kapucinski trg – del brez hišne številke 4 in od 6 do 9, Poljanska cesta, Spodnji trg, Vincarje;
– Trata: Draga, Gosteče, Hosta, Lipica, Pungert, Trata, Suha, Frankovo naselje, Hafnerjevo naselje, Kidričeva cesta – hišna številka 23 in del od hišne številke 24 dalje, Ljubljanska cesta – del od hišne številke 9 dalje;
– Zminec: Bodovlje, Breznica pod Lubnikom, Gabrovo, Sv. Petra Hrib, Sopotnica, Staniše, Sveti Florijan nad Škofjo Loko, Zminec.

Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se večinoma nanašajo na prebivalce območja krajevne skupnosti, zlasti pa naloge, ki se nanašajo na:
– lokalne javne službe,
– vzdrževanje krajevnih cest in drugih javnih površin,
– upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva,
– pospeševanje kulturne in drugih društvenih dejavnosti.
Podrobneje se naloge, ki se prenesejo v izvajanje krajevnim skupnostim, določijo z odlokom, ki ga občinski svet sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.
Občinski svet mora pred vsako odločitvijo, ki se nanaša na posamezno krajevno skupnost, obvezno pridobiti mnenje te krajevne skupnosti. Če krajevna skupnost ne poda mnenja v 30 dneh, lahko občinski svet odloči brez tega mnenja.

Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava. V pravnem prometu nastopa v svojem imenu in za svoj račun v okviru nalog, določenih s tem statutom in posebnim odlokom.
Krajevna skupnost je lahko delodajalec ob predhodnem soglasju občinskega sveta.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
Krajevno skupnost predstavlja in zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.
Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja župana, so nični. Lahko pa predpis občine, ki je potreben za izvršitev občinskega proračuna, določi, kateri pravni posli in do katerega zneska so ti posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana.

Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta krajevne skupnosti določa zakon.
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. Redne volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v Občinski svet Občine Škofja Loka.
Število članov sveta krajevne skupnosti in volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti določi občinski svet z odlokom.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je nezdružljiva s funkcijo župana, podžupana, s članstvom v nadzornem odboru občine in s funkcijo javnega uslužbenca v občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta krajevne skupnosti.
Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je nepoklicna.

Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče dotedanji predsednik sveta krajevne skupnosti najpozneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
Svet krajevne skupnosti ima predsednika in podpredsednika, ki ju izmed sebe izvolijo člani sveta.
Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje sveta krajevne skupnosti ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti. Podpredsednik sveta krajevne skupnosti nadomešča predsednika med njegovo odsotnostjo in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.

Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom in posebnim odlokom naloge krajevne skupnosti. Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov, pri čemer naloge župana opravlja svet krajevne skupnosti.

Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.

Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve ter prihodki od premoženja ožjega dela občine.
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet.
Občina subsidiarno ne odgovarja za finančne obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajete v finančnem načrtu krajevne skupnosti tako, kot je to določeno v prejšnjem odstavku tega člena.
Za izvrševanje finančnega načrta krajevnih skupnosti je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti imajo svoje transakcijske račune.
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe, in določbe odloka o proračunu občine.
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevnih skupnosti opravljajo župan, pristojni oddelek občinske uprave in nadzorni odbor občine.

Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane, oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov, ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.
Preden občinski svet izda sklep o razpustitvi sveta krajevne skupnosti, mora opozoriti krajevno skupnost na njeno nezakonito ravnanje ter ji predlagati, kako naj v primernem roku te nezakonitosti odpravi. Če krajevna skupnost ravna v skladu z opozorilom, občinski svet postopek o razpustitvi sveta krajevne skupnosti s sklepom ustavi.
Občinski svet razpusti svet krajevne skupnosti, če ugotovi, da razlogi niso odpravljeni, da so bili uporabljeni vsi milejši zakoniti ukrepi ter da je predčasna razpustitev sveta krajevne skupnosti v danem primeru primeren in nujen ukrep za zagotovitev samouprave te krajevne skupnosti.

Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom in zakonom.

Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.

Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij in imen ulic,
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom in varovanja življenjskega okolja,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine, ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan primerno in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti ali za posamezno naselje.
Zbor občanov lahko skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini. Župan mora sklicati zbor občanov v krajevni skupnosti ali naselju na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti ali naselju.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek vsakega volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter podpis volivca. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo dovolj volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najpozneje v 30 dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način.

Zbor občanov vodi župan, od njega pooblaščeni podžupan ali pooblaščeni delavec občinske uprave. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 5 odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve, in vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.

Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občani lahko odločajo na referendumu tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. V tem primeru se tak referendum opravi v skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, s spremembami) ter Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, s spremembami), če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5 odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.

Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najpozneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najpozneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

Če je sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.

Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj sto volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v 8 dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v 8 dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v 8 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem ali podpisovanjem na seznamu.
O načinu dajanja podpore odloči župan z aktom, s katerim določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem oziroma obrazec seznama, ki vsebujeta jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom dovolj volivcev.

Občinski svet razpiše referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v 15 dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
Referendum se izvede najprej 30 in najpozneje 45 dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo, oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo »ZA« oziroma »PROTI«, dan razpisa, dan glasovanja in referendumsko območje.
Če občinski svet meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko občinski svet vloži od dne vložitve zahteve in najpozneje do izteka roka za razpis referenduma.
Akt o razpisu referenduma se objavi tako, kot je s tem statutom določeno za objavo splošnih aktov občine.

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu in ga objavi tako, kot je v statutu občine določeno za objavo splošnih aktov občine.

Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

Najmanj 5 odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najpozneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najpozneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

Občina zagotavlja opravljanje obveznih javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave,
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
Zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega izvajanja javnih služb lahko občina skupaj z drugimi občinami ustanovi javni zavod ali javno podjetje.

Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom javnega zavoda ali javnega podjetja iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega statuta ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb občinski sveti udeleženih občin ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani.
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina na podlagi zakona javne službe naslednje dejavnosti:
– vzgojo in izobraževanje,
– zdravstvo,
– socialno varstvo,
– kulturo,
– šport.

Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja opravljanje dejavnosti, ki so z zakonom določene kot obvezne lokalne gospodarske javne službe, ter dejavnosti, ki so kot lokalne javne službe s tem statutom in odlokom občine določene predvsem na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
– zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
– dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (SODO),
– urejanje in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– gasilstvo,
– upravljanje pokopališč in pogrebna dejavnost,
– javna razsvetljava,
– urejanje ulic, trgov in cest,
– upravljanje parkirišč.

Občina lahko z odlokom določi kot javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Odsvojitev delov premoženja občine je dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja občine.
Nepremično in premično premoženje se lahko pridobita brezplačno, razen če bi taka pridobitev povzročila večje stroške ali če bi bilo lastništvo povezano s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za občino glede na koristi brezplačne pridobitve. Neodplačna pridobitev finančnega premoženja občine je dovoljena v skladu z določili predpisov na področju javnih financ.
Za prodajo ali zamenjavo nepremičnin in premičnin v lasti občine se smiselno uporabljajo prepisi, ki veljajo za prodajo in zamenjavo državnega premoženja, če ni z zakonom drugače določeno. Za prodajo ali zamenjavo finančnega premoženja občine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance.
Občinski svet na predlog župana sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine.
Župan sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja s premičnim premoženjem občine v rokih, določenih za pripravo in spremembo proračuna za določeno časovno obdobje.
Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega finančnega premoženja.
O pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja odloča občinski svet, če ni z zakonom drugače določeno.

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

Financiranje občine, sestava proračuna in finančnega načrta, priprava proračuna in finančnega načrta, sprejemanje proračuna, izvrševanje proračuna, upravljanje in razpolaganje z občinskim premoženjem, zadolževanje, upravljanje z dolgovi, poroštva države in občine ter zadolževanje javnega sektorja, računovodstvo, zaključni račun proračuna in proračunski nadzor so urejeni z določbami zakona, ki ureja področje javnih financ, zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za posamezno leto, uredbe oziroma akta o prodaji, oddaji ali zamenjavi nepremičnin in premičnin v lasti Republike Slovenije, zakona na področju financiranja občin ter z drugimi zakoni in akti.

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet v skladu z zakonom. Postopek sprejemanja proračuna občinski svet natančneje uredi s poslovnikom.
Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev 1. januarja leta, za katerega se sprejema.
Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
Župan predloži občinski proračun ministrstvu, pristojnemu za finance, v 30 dneh po njegovem sprejetju.

Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi.
V splošnem in posebnem delu proračuna in v načrtu razvojnih programov se prikažejo: ocena realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo in tekoče leto ter načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. Predmet sprejemanja v občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.

Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu. Za finance pristojen organ občinske uprave mora redno spremljati izvrševanje proračuna in o tem, če je treba, obveščati župana.
V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, ki so določena s predpisi, ki urejajo področje javnih financ in ki so določena s splošnimi akti občine, sprejetimi na podlagi takih predpisov.
Župan je odgovoren za vzpostavitev notranjega nadzora javnih financ, kot to določa zakon, ki ureja področje javnih financ.
Župan je v skladu z zakonom pristojen za prevzemanje obveznosti, verifikacijo obveznosti, izdajo odredbe za plačilo v breme proračunskih sredstev občine in ugotavljanje pravice izterjave ter izdajanje nalogov za izterjavo v korist proračunskih sredstev. Župan lahko s pooblastilom prenese posamezna upravičenja na podžupana ali posamezne javne uslužbence občinske uprave.
Župan poroča občinskemu svetu v tretjem četrtletju koledarskega leta o izvrševanju tekočega proračuna.

Proračun občine se sprejme skupaj z odlokom o proračunu občine.
V odloku o proračunu se določijo obseg zadolževanja in vseh predvidenih poroštev občine, posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna ter drugi elementi, ki jih določa zakon, ki ureja področje javnega financiranja.
Pri izvajanju ukrepov za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, zagotavljanje proračunskega ravnovesja in drugih ukrepov, določenih z zakonom, so pristojni organi dolžni ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.
Rebalans proračuna predlaga župan pod pogoji in na način, kot določajo predpisi na področju javnega financiranja.
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.

Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se financirane nalog občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot preteklo leto.
Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme župan ter o tem obvesti občinski svet in nadzorni organ. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v uradnem glasilu občine.
Začasno financiranje se izvaja za obdobje, na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi na področju javnih financ.

Sredstva proračuna se uporabljajo za financiranje funkcij občine, za izvrševanje njenih nalog in za druge namene, ki so opredeljeni z ustavo, zakoni ali splošnimi akti občine, ter v višini, ki je nujna za delovanje in izvajanje njenih nalog in programov.
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, ki jih določa zakon ali odlok o proračunu občine.
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, vključi župan te obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prejemkov in obsega zadolžitve, ki je določen s proračunom ali prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev.
Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo. Če se proračunski uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug proračunski uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v splošno proračunsko rezervacijo.
Župan mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati občinskemu svetu.

V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo in proračunsko rezervacijo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon.

Zaključni račun proračuna občine je akt občine, v katerem so prikazani predvideni in realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za preteklo leto.
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga v skladu s predpisanimi roki predloži občinskemu svetu v sprejem.
Župan o sprejetem zaključnem računu obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po njegovem sprejemu.

Občina se lahko zadolži in izdaja poroštva v skladu s pogoji, določenimi v zakonu in statutu.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva samo, če je z zakonom, ki ureja financiranje občin, to dovoljeno, in pod pogoji, ki jih določi občinski svet.
Pravne osebe, v katerih ima občina odločujoči vpliv na upravljanje, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Skupna višina zadolžitve in izdanih poroštev se določi z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun.

Naloge finančnega poslovanja občine izvršuje finančna služba občine.
Nadzor nad finančnim poslovanjem izvaja župan, nadzorni odbor in občinski svet, vsak v okviru svojih pristojnosti.

Nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, pravilniki, odredbe in navodila.
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov, potrjuje uradna prečiščena besedila aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom in statutom občine.

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga po postopku, ki velja za sprejem odloka, sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredijo organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

Z odlokom občina na splošen način ureja zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.

Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

Statut, odloki in drugi splošni akti občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine, ki je Uradni list Republike Slovenije, in začnejo veljati 15. dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
Interni akti občine, ki urejajo notranje delovanje občinske uprave, se lahko objavijo le na oglasni deski občinske uprave in na intranetu občine.

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti na način in pod pogoji, ki jih določa zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine.

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi v nasprotju z zakonom ureja razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko ravna, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

Občina lahko v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko občina sproži tudi zoper nosilce javnih pooblastil v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon.

Občina ima v postopku, v katerem se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov in organizacij, pred državnimi organi položaj stranke, če so s temi akti neposredno prizadete njene pravice in koristi, določene z ustavo in zakoni.
Občina ima pravico biti obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine.

Državni zbor mora pred sprejemom zakonov in drugih predpisov, ki se v skladu z ustavo tičejo koristi občine, pridobiti njeno mnenje.

Krajevne skupnosti so dolžne uskladiti svoje statute z določbami tega statuta v 9 mesecih in jih posredovati županu, da jih objavi.
Organi občine so dolžni odloke in druge splošne akte uskladiti z določbami tega statuta v 9 mesecih.
Peti odstavek 59. člena tega statuta se v delu, ki se nanaša na nezdružljivost funkcije člana sveta krajevne skupnosti s funkcijo javnega uslužbenca v občinski upravi, in drugi odstavek 17. člena tega statuta se v delu, ki se nanaša na nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z delom v službi krajevne skupnosti, začneta uporabljati na način in pod pogoji, določenimi v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 60/07).

Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati Statut Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95, 47/98) in na njegovi podlagi sprejeti statutarni sklepi. Slednji se uporabljajo do izdaje predpisov, izdanih na podlagi tega statuta, če niso z njim v nasprotju.

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.