Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B in 108/09) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 96/08 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 29. seji dne 22. aprila 2010 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 101/09; v nadaljevanju OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju Mestne občine Novo mesto (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelalo podjetje GPI gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o., pod številko projekta OPPN-18/2009 v aprilu 2010.

(1) OPPN vsebuje tekstualni del (odlok), grafični del in priloge.
(2) Tekstualni del ima naslednje vsebine:
I. Splošne določbe
II. Opis prostorske ureditve
III. Ureditveno območje OPPN
IV. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor
V. Zasnova projektnih rešitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra s pogoji za priključevanje
VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
VII. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave
VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
IX. Načrt parcelacije
X. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
XI. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
XII. Prehodne določbe
XIII. Končne določbe.
(3) Kartografski del OPPN vsebuje naslednje grafične načrte:

1. Pregledna situacija s prikazom območja           M 1:50000
urejanja
2. Načrt namenske rabe in enot urejanja
prostora
- izsek iz Občinskega prostorskega načrta MONM      M 1:10000
3. DOF s prikazom območja urejanja                   M 1:5000
4. TTN s prikazom območja urejanja                   M 1:5000
5. DKN s prikazom območja urejanja                   M 1:1000
6. Geodetski načrt                                   M 1:1000
7. Geodetski načrt s prikazom območja urejanja       M 1:1000
8. Načrt ureditvenega območja                        M 1:1000
9. Načrt parcel in tehničnih elementov za            M 1:1000
zakoličbo
10. Načrt prometne in komunalno-energetske           M 1:1000
infrastrukture
11. Prikaz rešitev in ukrepov za varstvo okolja      M 1:1000
in kulturne dediščine
12. Prikaz vplivov na sosednja območja               M 1:5000
13. Vodohran Kij - pogled, prerez                     M 1:100
14. Karakteristični prečni prerez - tangenca z        M 1:100
državno cesto

(4) Priloge OPPN so naslednje:
1. Povzetek za javnost
2. Izvleček iz Občinskega prostorskega načrta MONM
3. Strokovne podlage z izvlečkom
4. Odločba o CPVO
5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
6. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
7. Seznam sektorskih aktov in predpisov ter sprejetih aktov o zavarovanju
8. Ocena stroškov za izvedbo OPPN
9. Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN.

(1) S tem prostorskim aktom se načrtuje prenova dela obstoječega sistema za oskrbo s pitno vodo na območju Mestne občine Novo mesto. Prenova je sestavni del projekta celovite prenove vodovodnih sistemov šestih dolenjskih občin (Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Mirna Peč, Straža, Šmarješke Toplice) in njihove povezave v enoten sistem, t.i. regionalni vodovod Dolenjske.
(2) Prenova je predvidena zaradi preombremenitve oz. poddimenzioniranosti omrežja, dotrajanosti, sporne sestave vodovodnih cevi, problema kakovosti vode, nepovezanosti vodovodnih sistemov občin in problema upravljanja lokalnih vodovodov. Cilj prenove je zmanjšanje vodnih izgub, okvar in obratovalnih stroškov, zagotavljanje zadostne količine zdravstveno ustrezne pitne vode na celotnem območju upravljanja ter preprečevanje potencialnih okužb pitne vode v omrežju.
Za doseganje ciljev je predvidena nadgradnja obstoječega vodovodnega omrežja v smislu hidravličnega uravnoteženja in dograditve vodovodnih sistemov vseh vključenih občin, vključno s povečanjem skupne kapacitete vodohranov, njihova povezava v enoten sistem (regionalni vodovod) ter vključitev perifernih vodnih virov in vodovodov, uporaba tehnološko dovršenih postopkov in vgrajevanje kvalitetnih materialov, postopno opuščanje onesnaženih lokalnih vodovodov oz. oporečnih vodnih virov, obnova lokalnih vodovodov z ustrezno vodo in prenos v upravljanje enotnemu upravljalcu.
(3) Predmet prenove v tem OPPN sta transportni in primarni vodovod po predpisih o oskrbi s pitno vodo, ki se po predpisih o graditvi objektov uvrščata med prenosne vodovode in pripadajoče objekte. OPPN tako obravnava gradnjo in posodobitev naslednjih objektov in odsekov prenosnega vodovodnega omrežja na območju Mestne občine Novo mesto:
a) objekti (vključno s pripadajočo prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo):
- VODOHRAN KIJ: povečanje z dodatnimi 4.000 m3 prostornine
b) odseki:
- ODSEK 2: vodohran KIJ - vodohran MAROF
Pododsek 2A: VH Kij - AC Lutrško selo
Pododsek 2B: odcep za Lutrško selo - viadukt Lešnica
Pododsek 2C: AC Lešnica - AC Mačkovec (Bajnof)
Pododsek 2D: AC Mačkovec - severna obvoznica
Pododsek 2E: severna obvoznica - odcep Bršljin
Na vseh navedenih pododsekih je premer načrtovanega vodovoda DN 500 mm.
- ODSEK 8: NOVO MESTO - STOPIČE
Pododsek 8B: Gotna vas
Pododsek 8C: Gotna vas - VH Dolnja Težka Voda
Na pododseku 8B je premer načrtovanega vodovoda DN 250 mm, na pododseku 8C pa DN 300 mm.
Odseka 2 in 8 s pododseki sta dva izmed odsekov v sklopu načrtovane prenove regionalnega vodovoda Dolenjske. Njihovo poimenovanje izhaja iz idejnega projekta, navedenega v petem odstavku tega člena.
(4) Trase pododsekov načrtovanega vodovoda praviloma potekajo vzporedno, a z odmikom približno 3 m od obstoječega vodovoda, ki se opusti. Na nekaterih odsekih se trasa vodovoda prestavi, in sicer na Otočcu izven obstoječega stanovanjskega naselja, v Ločni izven širitvenega območja Tovarne zdravil Krka, na odseku od Črmošnjic do Gotne vasi pa izven območja plazovitega terena.
(5) Podlaga za pripravo OPPN je izdelan idejni projekt Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju Dolenjske (GPI d.o.o., Novo mesto, št. proj. P-59/2007, julij 2008; v nadaljevanju idejni projekt), v katerem so bile preverjene dimenzije obstoječega in načrtovanega vodovodnega omrežja s pripadajočimi objekti.

(1) Ureditveno območje OPPN je razdeljeno na več samostojnih ureditvenih enot, ki predstavljajo posamezne pododseke oz. trase vodovoda in imajo obliko koridorjev. Gre za ureditvene enote oz. pododseke z oznakami 2A, 2B, 2C, 2D, 2E ter 8B in 8C.
(2) Ureditvene enote OPPN potekajo po naslednjih enotah urejanja prostora, ki jih določa OPN: AC-1/DPN-c, AC-2/DPN-a, ČRS/2, ČRS/3-a, DTV/1-b, LUS/6, NM/11-OPPN-a, NM/11-OPPN-c, NM/11-OPR, NM/12-a, NM/12-OPPN-a, NM/20-a, NM/20-d, NM/20-OPR, NM/23-a, NM/8-OPR, NM/9-b, OPR-11, OPR-11, OPR-4, OTO/1-a, OTO/1-f, OTO/2-OPPN, OTO/3, OTO/4-OPPN-a, OTO/8, OTO-OPR-a.

(1) Posamezna ureditvena enota je široka približno 10 m, tako da obsega površine, ki so od osi načrtovanega vodovoda oddaljene na vsako stran približno 5 m. Gre za površine, potrebne za izgradnjo in obratovanje vodovoda z vsemi pripadajočimi funkcionalnimi objekti, prevezavo priključnih vodovodov (niso predmet OPPN) in ureditev pripadajoče prometne, energetske in komunalne infrastrukture ter površine, na katerih so predvideni trajni posegi (posodobitev vodohrana Kij). Potek meje ureditvenega območja je razviden iz grafičnega načrta 5 - DKN s prikazom območja urejanja.
(2) Skupna površina vseh ureditvenih enot je približno 10,47 ha, posamično pa obsegajo naslednja zemljišča in površine, ki so grafično določeni na geodetskem načrtu s prikazanim stanjem zemljiških parcel iz DKN december 2008:
- pododsek 2A: parc. št. 560/1, 560/2, 560/3, 560/4, 562/1, 569/2, 569/4, 569/5, 569/6, 569/7, 573/1, 573/2, 573/4, 577/1, 592/1, 600/5, 600/6, 601, 1109/2, 1109/6, 1109/33, 1149/3, 1201/1, 1201/5, 1201/6, 1201/7, vse k.o. Šentpeter, v velikosti 0,76 ha;
- pododsek 2B: parc. št. 78/3, 79/1, 79/3, 88/3, 89/1, 89/2, 89/9, 89/10, 108/4, 108/5, 121, 160/248, 175/2, 178/1, 178/3, 199/2, 202/1, 203/6, 209/3, 214, 218, 221/1, 223, 230, 231, 232, 235/2, 297/8, 297/9, 297/10, 297/34, 299/4, 306, 308/1, 308/3, 320, 323, 324, 325, 382/2, 382/3, 383/1, 383/5, 383/8, 383/9, 384, 386/2, 456, 458/1, 510, 511, 514/2, 612/2, 612/3, 612/4, 650, 651, 667, 669, 1072, 1073, 1074/9, 1074/10, 1075/2, 1083, 1085/2, 1088/25, 1089, 1092, 1101/1, 1101/3, 1101/4, 1101/5, 1101/6, 1101/7, 1101/8, 1101/9, 1101/10, 1101/11, 1101/12, 1102/1, 1102/2, 1121/1, 1123, 1124, 1151/3, 1227, vse k.o. Šentpeter, v velikosti 3,51 ha;
- pododsek 2C: parc. št. 160/1, 160/2, 167/2, 170, 171, 177, 178, 183, 190/1, 191, 208/2, 2828, 2831/5, vse k.o. Črešnjice in parc.št. 1693/1, 1701, 2266/4, 2266/5, 2266/6, 2268, 2269/1, 2269/2, 2271, 2277, 2278, 2279, 2280/1, 2280/2, 2292, 2465/2, vse k.o. Ždinja vas, v velikosti 1,19 ha;
- pododsek 2D: parc. št. 816/5, 816/7, 817/8, 862/8, 862/9, 862/13, 863/3, 863/4, 864/2, 865/7, 865/8, 865/10, 865/11, 865/13, 865/15, 865/16, 865/18, 866/3, 866/4, 869/8, 869/9, 872/5, 872/6, 875/4, 876/4, 882/1, 882/3, 882/5, 887/4, 887/5, 887/10, 888/2, 888/4, 888/8, 888/15, 889/14, 905/5, 906/11, 906/14, 906/15, 906/17, 906/19, 1116/3, 1128/1, 1132/2, 1136/3, 1138/3, vse k.o. Bršljin in parc. št. 70/2, 72, vse k.o. Novo mesto, v velikosti 1,47 ha;
- pododsek 2E: parc. št. 69, 70/1, 70/2, 73/4, 74/4, 79/4, 80, 81, 82, 83, 84, 87, 88/3, 93, 601, 602, 603, 604, 605, 735, 736, vse k.o. Novo mesto, v velikosti 0,71 ha;
- pododsek 8B: parc. št. 438/1, 439/3, 441/1, 441/4, 1221/3, 1221/4, 1221/5, vse k.o. Gotna vas, v velikosti 0,12 ha;
- pododsek 8C: parc. št. 455/4, 455/16, 550/1, 550/2, 550/3, 550/4, 550/14, 550/21, 552/1, 553, 554/2, 1221/3, vse k.o. Gotna vas, parc. št. 3, 7, 10, 11/1, 12/1, 13/1, 14, 26, 31/2, 1952, 1954, 1955/2, 2076/1, 2076/3, 2094/1, 2095/1, 2097/1, 2098/1, 2099/1, 2100, 2101/1, 2102, 2103, 2107/1, 2257/2, 2263/2, 2264, 2342/1, 2344/1, vse k.o. Stopiče, ter parc. št. *21, *26, *35, *115, 4/3, 4/4, 9, 13, 14, 16, 17, 19, 20/1, 20/2, 203, 203/3, 205, 207/1, 210, 214/2, 1345, 1349/1, 1349/3, 1349/4, 1349/5, 1349/6, 1354, 1365, 1368, 1393/3, 1393/6, 1399, 1400, 1426, vse k.o. Težka voda, v velikosti 2,71 ha.

(1) Z načrtovanimi ureditvami se posega tudi v območja državnega in lokalnega infrastrukturnega omrežja, zato je potrebno upoštevati predpisane odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture ter usmeritve upravljalcev zaradi posegov v varovalni pas.
(2) V času izvajanja gradbenih del je potrebno zagotoviti varen promet in nemoteno energetsko-komunalno oskrbo objektov izven ureditvenega območja. Do nepremičnin, do katerih bodo zaradi gradnje obstoječi dostopi začasno prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni začasni dostopi, ki morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi obstoječih cest in ureditev ter bivalno in naravno okolje.
(3) Posegi na zemljišča izven ureditvenega območja, ki so po svoji naravi začasni posegi med gradnjo, so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditve začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z določili OPN.
(4) Poljska pot, ki poteka zahodno ob vodohranu Kij, se zaradi širitve vodohrana trajno prestavi na zahodni rob območja širitve.
(5) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbeno-tehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven ureditvenega območja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
(6) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven ureditvenega območja se po končanju del čimprej ustrezno sanirajo oziroma povrnejo v prvotno stanje.
(7) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi (npr. cementno mleko, goriva iz gradbene mehanizacije). V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je treba zagotoviti takojšnje ukrepe oz. posredovanje pristojnih služb.
(8) Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji so razvidni iz grafičnega načrta 12 - Prikaz vplivov na sosednja območja.

(1) V ureditvenem območju OPPN je v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05 - popr.) dovoljeno graditi naslednje gradbene inženirske objekte po CC-SI:
211 Ceste
221 Prenosne (transportne) cevovodi, prenosna komunikacijska omrežja in prenosne elektroenergetske vode
222 Distribucijske cevovode, distribucijske elektroenergetske vode in distribucijska komunikacijska omrežja.
Dopušča se sočasna gradnja infrastrukture.
(2) Dovoljena je še:
- gradnja manj zahtevnih podpornih zidov (le, če je to nujno potrebno zaradi strmega terena, sicer se teren ureja z brežinami);
- gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, opredeljenih v 10. členu odloka;
- dozidava in rekonstrukcija objekta, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta (redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist);
- sanacija vseh z gradnjo tangiranih površin.
(3) Ostale gradnje in objekti so dopustni skladno s pogoji iz 32. člena tega odloka.

(1) V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) so dopustne dejavnosti, ki so klasificirane kot:
E) OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA
- 36 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode
F) GRADBENIŠTVO
- 42 Gradnja inženirskih objektov (42.110 Gradnja cest, 42.210 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekočine in pline, 49.500 Cevovodni transport)
- 43 Specializirana gradbena dela (43.1 Pripravljalna dela na gradbišču, 43.2 Inštaliranje pri gradnjah).
(2) Ostale dejavnosti so dopustne skladno s pogoji iz 32. člena tega odloka.

SPLOŠNO:
(1) Načrtovani vodovodni sistem je treba projektirati skladno s tehničnimi predpisi ter ob upoštevanju naravnih omejitev.
(2) Za potrebe vzdrževanja vodovodnega omrežja po izgradnji mora biti zagotovljen nemoten dostop.
(3) Pri gradnji se uporabljajo le tehnično brezhibna transportna vozila in gradbeni stroji v skladu z emisijskimi normami.
CEVOVOD:
(4) Na odsekih, kjer odmik velikosti 3 m od osi obstoječega vodovoda ni mogoč, je dopusten tudi manjši odmik oziroma križanje z obstoječim vodovodom.
(5) V najnižjih vertikalnih lomnih točkah se v cevovod vgradi blatne izpuste ustreznih dimenzij, v najvišjih vertikalnih lomnih točkah pa kvalitetne avtomatske kombinirane do/odzračevalnike. Vse odcepe (navezave sekundarnih in primarnih cevovodov na transportni cevovod) se opremi s kvalitetnimi podzemnimi zasuni, pomembnejše odcepe pa tudi z meritvami pretoka z impulznim izhodom in daljinskim odčitavanjem oziroma s prenosom v nadzorni center. Na vseh odsekih se v jarek, na posteljico, s predpisanim odmikom od cevovoda, položi interni energetski kabel za napajanje merilnih mest in optični kabel za prenos podatkov v center vodenja iz vseh vmesnih odjemnih mest. Za morebitne poznejše potrebe po prenosu podatkov se ob optičnem kablu vgradi tudi polietilenska fleksibilna cev Ø 100 mm z gladko notranjo steno.
(6) Vodovodni jarek se lahko koplje po predhodno izvedeni geodetski zakoličbi in projektiranem naklonu dna jarka. Minimalna širina dna jarka mora znašati DN cevi + 40 cm, naklon bočnih sten pa sme biti največ 75°. Zagotovljeno mora biti minimalno 1,2 do 1,5 m nadkritja cevovoda.
(7) V nevoznih površinah se izkopani material lahko odlaga samo na eno stran, 2 m od roba jarka. Druga stran mora biti prosta za manipulacijo montažnega materiala in nemoteno gibanje delavcev.
(8) Po osi cevovoda se nad osnovni zasip položi PVC opozorilni trak z napisom POZOR VODOVOD in nato jarek do vrha zasuje z ustreznim materialom.
(9) Zapiranje in odpiranje obstoječega vodovoda ter povezave na obstoječi vodovod se sme izvajati le v soglasju z upravljavcem vodovoda.
VODOHRAN KIJ:
(10) Gradnja novega vodohrana je predvidena neposredno ob obstoječem vodohranu Kij. Dostop se uredi v makadamski izvedbi, po poti širine okrog 3,5 m z jugozahodne strani obstoječega vodohrana. Objekt se izvede v armirano-betonski izvedbi. Sestavljajo ga armaturna komora in dve vodni celici s prostornino po 2000 m3. Delno se vkoplje, delno pa obsuje z izkopanim materialom. Višina zasipa nad krovno ploščo vodne celice je približno 80-100 cm.
(11) Brežine okrog vodohrana se izvedejo v naklonu 1:2 in prilagodijo naklonu obstoječega terena. Celotno območje nad objektom in ob njem se zatravi. Ob dostopni poti se proti nasipu nad vodno celico obstoječega in novega vodohrana izvede oporni zid iz zloženega kamna (lahko tudi armirano-betonska konstrukcija). Območje obstoječega in načrtovanega objekta se ogradi z ograjo iz nerjavečega materiala.
(12) Objekt se priključi na nizkonapetostno električno omrežje iz obstoječega vodohrana, ki mora zagotavljati do 5 kW električne energije. Do oddajnega mesta je potrebno urediti prenos merjenih podatkov iz novega vodohrana, vse meritve pa se bodo prenašale po obstoječih zvezah v center vodenja.
(13) Okvirne dimenzije vodohrana so: notranji premer vodne celice 24 m, zunanji 24,6 m in svetla višina 5 m, tloris armaturne komore 6,8 x 5,6 m in svetla višina 6,25 m. Armaturna komora je sestavljena iz dveh etaž. V spodnji etaži je predvidena vodovodna napeljava za dotok, odtok in izpust ter poglobitev v tlaku dimenzij 60 x 60 x 50 cm za vgradnjo izpustnega cevovoda. V zgornji etaži je predviden poseben prostor za električne napeljave in krmiljenje, ki je od preostalega dela zgornje etaže ločen s predelno steno (zasteklitev). Detajlno se dimenzije objekta prikažejo v projektni dokumentaciji.
(14) Dotok in iztok iz vodohrana sta predvidena s cevjo DN 300, na enaki koti kot pri obstoječem vodohranu. Dovod zraka v objekt je po izpustnem cevovodu DN 300. V območju dostopne ceste je predvidena izvedba jaška za odtok vode iz izpusta v ponikovanje in odcep za dovod zraka v objekt (DN 300).

Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, če je njihova gradnja skladna z določili OPN in se za gradnjo pridobi soglasje upravljavca vodovodnega omrežja, ki se načrtuje na podlagi tega OPPN.

(1) Pri projektiranju vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi. Če načrtovano vodovodno omrežje posega v varovalne pasove, je v projektni dokumentaciji potrebno prikazati detajlne tehnične rešitve tangenc oz. križanj in prestavitev ob upoštevanju minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine infrastrukturnih vodov v skladu s predpisi in usmeritvami upravljalcev ter pridobiti njihova soglasja.
(2) Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del je potrebno pridobiti podatke oziroma ugotoviti položaj in globino obstoječe infrastrukture ter pravočasno obvestiti upravljalce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.
(3) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja.
(4) Če izvajalec del naleti na obstoječe infrastrukturno omrežje ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do morebitne poškodbe obstoječe infrastrukture, mora delo takoj prekiniti in obvestiti pristojnega upravljalca.
(5) Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavcev.

(1) Načrtovano vodovodno omrežje na nekaterih odsekih poteka znotraj koridorjev obstoječih cest in poti ter posega v varovalne pasove naslednjega državnega in lokalnega prometnega omrežja:
- pododsek 2A: javna pot JP 797491 Lutrško selo - Kij in avtocesta A2, odsek Novo mesto - Kronovo;
- pododsek 2B: javne poti JP 797481 Otočec - Prapreče, JP 797471 Otočec, JP 797472 Otočec, JP 797301 Krožna pot in JP 797311 Krožna pot, lokalni cesti LZ 298031 Šolska cesta, LC 295281 Otočec - Paha - Podturn in LC 295253 Lešnica ter regionalna cesta R2-448, odsek 0223 Novo mesto (Mačkovec) - Otočec;
- pododsek 2C: avtocesta A2, odsek Novo mesto - Kronovo ter JP 796181 Jelše pri Otočcu - Lešnica in gozdna cesta, odsek 072790 Mlekarna - odd 153;
- pododsek 2D: avtocesta A2, odsek Hrastje - Novo mesto - Kronovo, regionalna cesta R2-448, odsek 1512 Novo mesto (Ločna - Mačkovec), glavna cesta G2-105, odsek 0254 Novo mesto (AC) - Ločna, odsek 0257 Novo mesto (Ločna - Krka) in odsek 1511 Novo mesto (Krka) ter gozdna cesta, odsek 072791 Ločna - Bučna vas, javna pot JP 799251 Ločna in JP 799256 Ločna;
- pododsek 2E: javna pot JP 799373 Mestne njive;
- pododsek 8B: glavna cesta G2-105, odsek 0256 Novo mesto (Revoz) - Metlika;
- pododsek 8C: javne poti JP 799555 Belokranjska cesta, JP 793811 Črmošnjice pri Stopičah in JP 794001 Dolnja Težka Voda ter lokalni cesti LC 295131 Črmošnjice - Stopiče - Dolž in LC 295141 Dolnja Težka Voda - Stopiče.
(2) Za dostope na območja izvajanja del se uporablja, če je to le mogoče, obstoječe poti in ceste.
(3) Pri posegih v varovalne pasove državnih cest je treba v fazi priprave projektne dokumentacije upoštevati:
- Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Lešnica - Kronovo (Uradni list RS, št. 22/05 in 48/05 - popravek) z izdelano projektno dokumentacijo PGD (št. projekta 8-9/97-LK, september 2005, izdelovalec Projektivni atelje - Nizke gradnje, d.o.o., Ljubljana) in Uredbo o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Hrastje - Lešnica (Uradni list RS, št. 16/2003) z izdelano projektno dokumentacijo PGD (št. proj. 8-9/97-03, november 2003, izdelovalec Projektivni atelje Nizke gradnje, d.o.o., Ljubljana) in druge veljavne dokumente v zvezi s spremljajočimi prometnicami, objekti ter komunalno, telekomunikacijsko in energetsko infrastrukturo;
- variante koridorja 3. razvojne osi na odsekih 2C, 2D in 8C;
- projekt obnove glavne ceste G2-105, odsek 0256 Novo mesto - Metlika skozi Gotno vas, od km 0.860 do km 1.860 (Belokranjska cesta); št. projekta P-23/2006, julij 2006, izdelovalec KAB, d.o.o.
(4) Posegi v varovalni pas avtoceste (40 m od roba cestnega sveta na vsako stran) ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej ali povzročiti potrebe po dodatnih varstvenih ukrepih na zgrajeni cestni mreži.
(5) Zaradi gradnje vodovodnega omrežja ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega sveta oziroma nosilnost vozišča, kakor tudi ne ovirano obstoječe odvodnjavanje. Gradbena jama se izvede na način, ki ga predvidi geolog, in sicer tako, da posledično ne pride do poškodb vozišča oziroma cestnega sveta. Pri vseh posegih se izvaja geološko-geotehnični nadzor. Tehnologija izvajanja del mora biti razvidna iz projektne dokumentacije, prav tako tudi sanacija gradbenega posega z ustreznimi zaščitami.
Prometne površine (ceste, poti itd.) se sanira vsaj v enaki kvaliteti in obliki, kot so bile pred gradbenim posegom. Prečkanja lokalnih poti in cest so povsod, kjer to dopušča kategorija zemljine, predvidena s prebojem, sicer pa s prekopom. Minimalna globina vodovoda glede na nivo vozišča ceste mora biti v skladu s predpisi. Vzdolžnih posegov v vozišče obstoječih in predvidenih državnih cest se ne dovoljuje, dovoljeni so le odmiki v skladu s predpisi. Odmiki načrtovanega vodovoda od elementov cest so razvidni iz grafičnega dela OPPN.
(6) Zasaditev v območju vodovoda znotraj cestnega telesa ni dovoljena.
(7) Upravljavec komunalne infrastrukture na lastne stroške prestavi vode komunalne infrastrukture, če bo to potrebno v skladu s projektom 3. razvojne osi ali druge prometne obremenitve.

Zaradi gradnje načrtovanega vodovoda se lahko po potrebi odstrani obstoječe vodovodno omrežje (rušitev, prestavitev), ki se ga ustrezno nadomesti oziroma zagotovi prevezave omrežja. Če se ob tem prekinejo obstoječi vodovodni priključki, se le-ti na novo priključijo na novozgrajen vodovod.

(1) Načrtovani vodovod posega v varovalne pasove prenosnih in distribucijskih elektroenergetskih vodov in naprav.
(2) Distribucijski so tangirani na naslednjih pododsekih:
- pododsek 2B: 20 kV daljnovod, 20 kV kablovod (položen prosto v zemlji), 0,4 kV zemeljsko in prostozračno omrežje, jamborska betonska TP Dobrava pri Otočcu (parc. št. 297/24, k.o. Šentpeter);
- pododsek 2D: 20 kV kablovod (položen v elektro kabelsko kanalizacijo in prosto položen v zemlji), 0,4 kV zemeljsko in prostozračno omrežje;
- pododsek 2E: 20 kV daljnovod, 0,4 kV zemeljsko in prostozračno omrežje;
- pododsek 8C: 110 kV daljnovod, 20 kV daljnovod, 20 kV kablovod (položen prosto v zemlji), 0,4 kV zemeljsko in prostozračno omrežje.
(3) Prenosni so tangirani na naslednjih pododsekih:
- pododsek 2A: daljnovod 110 kV Brestanica - Hudo in daljnovod 2x110 kV Krško - Hudo (le z vplivnim območjem);
- pododsek 2C: daljnovod 110 kV Brestanica - Hudo.
(4) V primeru del v bližini 20 kV vodov je potrebno pred pričetkom posega v prostor naročiti varnostni odklop tangirane naprave. Kablovodi morajo biti pod povoznimi površinami zaščiteni z obbetoniranimi PVC cevmi Ø160 mm.

Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede upravljalec telekomunikacijskega omrežja. Odkaz in obeležbo kablov je potrebno naročiti najmanj 30 dni pred pričetkom del.

(1) Načrtovani vodovod posega v varovalne pasove prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja.
(2) Prenosno plinovodno omrežje:
Na odseku 2 posamezni pododseki tangirajo prenosne plinovode, in sicer M4, MRP Krško - MRP Novo mesto (premer 400 mm, tlak 50 bar), P462, MRP Novo mesto - MP IMV (premer 150 mm, tlak 20 bar), P461, MRP Novo mesto - Straža (premer 250 mm, tlak 6 bar) in P4611, od P461 v km 0+632 - MRP bolnica (premer 200 mm, tlak 6 bar).
Pri načrtovanju vodovoda bo potrebno upoštevati tudi načrtovana prenosna plinovoda M5, Novo mesto - Trebnje (premer 400 mm, tlak 50 bar) in M45, Novo mesto - Bela krajina ter veljavne predpise, smernice in pogoje upravljavca.
V pasu 2 x 5 m od osi vseh plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenca operaterja.
(3) Distribucijsko plinovodno omrežje:
Tangirano je v koridorjih pododsekov 2D, 2E in delno 8B. Na območju pododseka 2B je predvidena gradnja distribucijskega plinovoda po projektu PGD P7NMOT-B121/003A (IBE, d.d., maj 2007).
Na tangiranih odsekih, kjer bo potekala prenova vodovodnega omrežja, je dopustna sočasna gradnja vodovoda in distribucijskega plinovoda.
Upoštevati je potrebno naslednje usmeritve:
- Nadtlak zemeljskega plina v plinovodu znaša 1,0 bar.
- Posege na plinovodu (vključno s konstrukcijskimi elementi) sme opravljati le sistemski operater ali usposobljeno strokovno osebje, ki ima s sistemskim operaterjem sklenjeno pogodbo o izvajanju.
- Izvajalec del mora poslati pisno prijavo del sistemskemu operaterju najpozneje mesec dni pred pričetkom izvajanja del v zaščitnem pasu plinovoda, v primeru posega v ožji zaščitni pas plinovoda (2 x 2 m glede na os) pa najmanj 5 dni pred posegom.
- Podzemne dele plinovodnih naprav se mora odkopati ročno pod nadzorom sistemskega operaterja. Odkopani deli morajo biti zavarovani pred poškodbami (tudi proti zmrzovanju) in proti premikom.
- Vsako križanje plinovoda ali sprememba globine obstoječega plinovoda mora biti geodetsko posneta. Geodetski posnetek in risba detajla morata biti vnešena v projekt izvedenih del in predana sistemskemu operaterju.
- Po končani gradnji mora izvajalec del od sistemskega operaterja plinovodnega omrežja pridobiti pisno izjavo, da je upošteval in izpolnil pogoje iz soglasja.

(1) Načrtovani vodovod posega v naslednje enote kulturne dediščine:
- pododsek 2B: Otočec - območje gradu (EŠD 8759: vplivno območje), Otočec - gomilno grobišče Košenice (EŠD 22379: arheološko najdišče) in Otočec - arheološko najdišče Prapreče (EŠD 15008: arheološko najdišče);
- pododsek 2C: Trška gora - vinogradniško območje (EŠD 9263: spomenik), Sevno na Trški gori - kozolec na Bajnofu (EŠD 8696: spomenik z vplivnim območjem);
- pododsek 2D: Novo mesto - arheološko najdišče Brezovica (EŠD 15643: arheološko najdišče);
- pododsek 2E: Novo mesto - francosko znamenje na Mestnih njivah (EŠD 8669: vplivno območje), Novo mesto - arheološko najdišče Marof (EŠD 8710: spomenik).
(2) Znotraj ureditvenih enot 2B, 2D in 2E, ki posegajo na območja kulturne dediščine, se v času priprave projektne dokumentacije izvede arheološke raziskave v skladu z varstvenim režimom za arheološka najdišča, katerih obseg opredeli Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, pristojni minister pa izda kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev. Znotraj ureditvene enote 2C se gradbena dela izvajajo tako, da ne pride do poškodb kozolca na Bajnofu (spomenika z vplivnim območjem), ki se nahaja v bližini ureditvene enote. Pred začetkom del mora investitor pisno obvestiti območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(3) V primeru odkritja arheološke dediščine mora izvajalec del najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja ter obvestiti območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

(1) V času gradnje in obratovanja vodovoda emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so določene za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora v veljavnih predpisih.
(2) V času gradnje mora biti uporabljena tehnično brezhibna gradbena mehanizacija v skladu s predpisi. Na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim objektom, se izvajanje hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero. V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni ukrepi varstva pred hrupom.

(1) Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki mora z ukrepi zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen je treba med gradnjo izvajati naslednje ukrepe:
- preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu;
- preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine.
(2) Obremenitev zunanjega zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij oziroma mejnih vrednosti v skladu s predpisi.

(1) Načrtovani vodovod ob prečkanju vodotokov posega v vodno in priobalno zemljišče potoka Težka voda (pododseka 8B in 8C) ter potoka Klamfer (pododsek 8C), zato je potrebno pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju upoštevati predpise in usmeritve pristojne službe.
(2) Na delih, kjer pododsek 8C poteka vzdolž vodotoka, naj projektirani vodovod ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene ali je to smiselno zaradi racionalne izrabe prostora. Na teh odsekih in na lokacijah prečkanj vodotokov naj se posegi izvajajo na tak način, da ne bo prišlo do poslabšanja stanja vodnega režima in kakovosti voda ter obstoječe stabilnosti brežin vodotoka.
(3) V projektni dokumentaciji je treba prečkanja vodotokov predvideti pravokotno na smer toka tako, da bo teme vodovodne cevi od najmanj 0,80 do 1,50 m pod obstoječim dnom struge vodotoka, odvisno od posameznega primera. Globina vkopa cevi pod dnom struge potoka se določi glede na urejenost struge na mestu prečkanja. Če gre za stabilno (regulirano strugo), naj bo globina vkopa najmanj 0,80 m, v primeru naravne struge pa je treba presoditi glede na posamezni primer. Prečkanje ostalih manjših površinskih odvodnikov naj se izvede tako, da bo teme vodovodne cevi najmanj 1,20 m pod obstoječim dnom struge odvodnika oziroma najmanj 1,70 m od zgornjega roba nižje brežine odvodnika. Izvedbo talnih in prelivnih izpustov iz črpališč, vodohranov in ostalih izpustov na omrežju je treba predvideti tako, da ne bodo povzročali erozije in plazenja zemlje ter škode na zemljiščih in objektih. Po izvedbi del je treba poškodovano strugo na mestu prečkanja utrditi in zavarovati pred erozijo vode z ustreznim zavarovanjem oziroma vzpostaviti stanje struge pred posegom, na priobalnem zemljišču pa postaviti ustrezna trajna točkovna obeležja poteka vodovoda. V projektni dokumentaciji morajo biti prikazani tudi prečni prerez struge na mestu prečkanja, detajl zavarovanja struge v območju prečkanja ter detajli polaganja cevi v strugi in na priobalnih zemljiščih.
(4) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene začasne in pomožne objekte ter ostanke začasnih deponij, iz potoka in brežin pa odstraniti morebiten odvečni gradbeni material. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno sanirati in krajinsko ustrezno urediti oziroma vzpostaviti prvotno stanje (utrditev in zatravitev brežin ter travniških površin - lok ob potokih).
(5) V fazi priprave projektne dokumentacije je potrebno pridobiti vodno soglasje.

(1) Med gradnjo in v času obratovanja načrtovanih objektov je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki na splošno in s področja ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
(2) V času gradnje je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadke je treba oddajati pooblaščeni organizaciji, začasno pa jih hraniti na za ta namen urejeni deponiji s predhodno določeno lokacijo. Z neuporabnimi ter morebitnimi nevarnimi odpadki se ravna v skladu s predpisi o ravnanju z (nevarnimi) odpadki.
(3) Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala na varovana območja (vode, kulturna dediščina, naravne vrednote) ni dovoljeno, prav tako ne na druga občutljiva območja (brežine ipd., kjer lahko pride do zdrsa ali erozije).

(1) Pri posegih v gozd se je treba v največji možni meri izogniti odstranitvi gozdne in grmovne vegetacije, ki naj se nadomesti z avtohtono vegetacijo.
(2) Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov morata biti opravljena v skladu s predpisi. Drevje, predvideno za posek, je potrebno označiti. Označitev opravi pooblaščenec Zavoda za gozdove (krajevni enoti Gorjanci in Novo mesto) po pridobitvi potrebnih dovoljenj ter po detajlni zakoličbi trase. Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo.
(3) Morebitne štore ter odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip.
(4) Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju ter na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren je potrebno v delu, kjer ostaja gozd, vzpostaviti v prvotno stanje.

(1) Zemeljska in gradbena dela naj se časovno izvajajo tako, da bo čim manj prizadeta kmetijska proizvodnja.
(2) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
(3) Izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi oz. sanaciji gradbišča (humusiranje brežin ipd.).
(4) Zemeljska in gradbena dela je treba izvajati tako, da se omeji poškodbe tal na najmanjšo možno mero ter prepreči nekontrolirane izpuste nevarnih snovi na in v tla.

(1) Pododseka 8B in 8C posegata na območje naravne vrednote potoka Težka voda - desni pritok Krke z močnim kraškim izvirom pri Stopičah (ident. št. 8162: hidrološka in ekosistemska naravna vrednota državnega pomena), pododsek 8C pa tudi na območje naravne vrednote potoka Klamfer - naravno ohranjen vodotok s povirjem v Gorjancih (ident. št. 4514: hidrološka, ekosistemska in zoološka naravna vrednota lokalnega pomena).
(2) Pri projektiranju na obravnavanem območju je potrebno upoštevati splošne in podrobnejše varstvene usmeritve za posamezne zvrsti naravnih vrednot, podane v Naravovarstvenih smernicah za Prostorski red Mestne občine Novo mesto (št. 6-111-327/2-O-06/AŠP, oktober 2006).
(3) Na območju naravne vrednote je potrebno pri načrtovanju in izvajanju posegov upoštevati tudi naslednje varstvene usmeritve:
- dela na vodotoku se zaradi gnezdiIne sezone ptic ne izvaja od začetka meseca marca do konca meseca junija;
- pri prečkanju vodotokov naj se ohranja kar največ obrežne drevesne in grmovne zarasti;
- naklona brežin in kote terena bližnjih travnikov naj se z gradbenimi deli ne spreminja;
- dela na dnu potoka naj se izvaja na način, da se čim manj poškoduje obstoječo strukturo dna potoka.
(4) Investitor oziroma izvajalec del mora v primeru odkritja potencialne naravne vrednote (jame, brezna, zasiganosti) čimprej, sicer pa 14 dni pred pričetkom del obvestiti območno enoto Zavoda RS za varstvo narave.
(5) V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja se upošteva 105. člen Zakona o ohranjanju narave (ZON-UPB2, Uradni list RS, št. 96/04).

V primeru ugotovljenih naravnih omejitev je potrebno v fazi priprave projektne dokumentacije predvideti ustrezne tehnične rešitve gradnje ali predhodno izdelati hidrološke in geološke raziskave glede poplavnosti, visoke podtalnice, erozivnosti ali plazovitosti, ki se jih upošteva pri projektiranju.

(1) Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani v skladu s predpisi o požarni varnosti objektov. V novem objektu vodohrana Kij se namesti gasilni aparat za gašenje električnih napeljav.
(2) Ob načrtovanih objektih na območju OPPN morajo biti zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara (SIST DIN 14090, površine za gasilce) ter urejeno hidrantno omrežje.
(3) Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik, omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov.

Načrtovani objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS (Mercali-Cancani-Seiberg) in v skladu s predpisi.

(1) Načrt parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo je prikazan na grafičnem načrtu 9 - Načrt parcel in tehničnih elementov za zakoličbo.
(2) Pri urejanju območja so možna tudi odstopanja v skladu z določili 30. člena tega odloka.

(1) Izvajanje posegov po posameznih ureditvenih enotah OPPN se v splošnem izvaja na naslednji način:
- začetna gradbena dela (priprava terena, odstranitev vegetacije, izkop gradbene jame ipd.);
- osrednja gradbena dela (gradnja objektov in naprav vodovodnega omrežja oziroma infrastrukturno urejanje posamezne ureditvene enote);
- zaključna gradbena dela (zunanje ureditve, sanacija površin ipd.).
(2) Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah OPPN se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge ureditvene enote. Faze oziroma etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote. Podrobnejša opredelitev poteka gradnje se določi v projektni dokumentaciji.

(1) Dopustna so naslednja odstopanja:
- sprememba nivelete dna jarka cevovoda za ± 30 cm, horizontalnih in vertikalnih gabaritov vodohrana za ± 10%, horizontalne lege osi cevovoda do 1 m od meje ureditvenega območja OPPN;
- izvedba drugih križanj infrastrukturnih vodov, ki niso določena s tem OPPN, če se pri projektiranju ali gradnji za to izkaže potreba, pri čemer mora investitor k projektni rešitvi takega križanja pridobiti soglasje upravljavca infrastrukturnega voda;
- postopna izvedba, zakoličba ali parcelacija s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev, vendar v sklopu zaključenih funkcionalnih celot;
- gradnja objektov, ki so predmet tega OPPN, brez predhodno izvedene parcelacije v primeru, da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega OPPN, da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta OPPN, da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za obratovanje tega objekta oziroma bo le-ta zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega OPPN;
- prestavitev določenih odsekov tras izven meje ureditvenega območja OPPN izjemoma v primeru odkritja pomembnejših arheoloških ostalin skladno z usmeritvami območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS in z upoštevanjem spremembe v projektni dokumentaciji.
(2) Odstopanje od potekov predvidenih tras oziroma tehničnih rešitev je mogoče tudi v primeru, da se v fazi priprave PGD dokumentacije ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov.
(3) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.

Poleg vseh obveznosti, ki so navedene v tem OPPN, so obveznosti investitorjev in izvajalcev pri posegih v prostor še naslednje:
- investitor mora za dovoljene gradnje po 37. členu Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in 57/08) preko vodnega in priobalnega zemljišča skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih Stvarnoopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02), če je lastnik zemljišča RS. Pogodba služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti države in jo je treba skleniti pred pridobitvijo vodnega soglasja. Pogodbe ni potrebno skleniti v primeru, če je za obravnavani objekt že podeljena vodna pravica z vodnim dovoljenjem ali koncesijo ali če je investitor Republika Slovenija kot pravna oseba oziroma v njenem imenu upravni organi in organi v sestavi le-teh;
- investitor oz. izvajalec del mora pristojnim službam s področja gospodarske javne infrastrukture ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja in naravnih virov, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine omogočiti spremljanje stanja na terenu oz. opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.

Na celotnem območju OPPN so poleg gradenj in dejavnosti, navednih v 7. in 8. členu tega odloka, dopustne gradnje in dejavnosti:
- pod enakimi pogoji, kot jih določa OPN na dan pred uveljavitvijo tega OPPN, s tem da je v primeru gradenj potrebno pridobiti soglasje upravljalca prostorskih ureditev, načrtovanih s tem OPPN;
- če so namenjene prestavitvam ali prilagoditvam prostorskih ureditev, ki so potrebne zaradi gradnje prostorskih ureditev, načrtovanih s tem odlokom.

Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo. Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve evidentirati v katastru gospodarske javne infrastrukture, opredeliti območje varovalnega pasu za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu ter v posebnem elaboratu prikazati predlog spremembe namembnosti tistih zemljišč, ki bodo pretežno namenjena izključni rabi načrtovanih prostorskih ureditev. Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določbe veljavnega OPN.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto.

OPPN je stalno na vpogled na Oddelku za prostor Mestne občine Novo mesto.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.