Na podlagi določb 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93; ZGJS), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 in 76/08; ZLS-UPB2), 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/04), 5., 6. in 11. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 8/04) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 24. redni seji dne 3. 12. 2009 sprejel
O D L O K
o koncesiji za opravljanje izbirne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in upravljanja javne razsvetljave v Občini Ivančna Gorica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Vsebina
1. člen
Ta odlok predstavlja koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter urejajo druga vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesije za upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave na območju Občine Ivančna Gorica.
2. člen
V Občini Ivančna Gorica se gospodarska javna služba upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi zasebnega prava. Koncesijo gospodarske javne službe sestavlja eno koncesijsko razmerje.
Definicije
3. člen
Poleg pomenov, ki jih določajo veljavna zakonodaja v Republiki Sloveniji, Odloki Občine Ivančna Gorica ter drugi predpisi, imajo izrazi v tem odloku naslednji pomen:
– Gospodarska javna služba je lokalna izbirna gospodarska javna služba upravljanja in vzdrževanja javne razsvetljave v Občini Ivančna Gorica;
– Koncedent je Občina Ivančna Gorica, ki podeljuje koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe;
– Koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki jo bo koncedent izbral za izvajanje gospodarske javne službe v transparentnem postopku izbire, v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah;
– Javna razsvetljava zajema omrežje in vse objekte ter naprave javne razsvetljave, zlasti pa:
– svetilke na drogovih ob občinskih cestah, preostalih prometnih in drugih površinah v občinski lasti, so namenjene razsvetljavi javnih površin (državne ceste, kulturni spomeniki, športna igrišča …),
– drogove, ki so že postavljeni, vendar na njih še ni montiranih svetilk;
– mesta, kjer je instalacija že pripravljena, vendar drogovi še niso postavljeni.
Lastninska pravica
4. člen
Javna razsvetljava in drugi objekti gospodarske javne službe so objekti gospodarske javne infrastrukture, s statusom grajenega javnega dobra, v lasti Občine Ivančna Gorica, kolikor ni z zakonom ali tem odlokom drugače določeno.
Občina Ivančna Gorica prenese javno razsvetljavo in druge objekte gospodarske javne službe koncesionarju le v upravljanje in vzdrževanje, če ni z zakonom, tem odlokom ali kakšnim drugim predpisom drugače določeno.
II. PREDMET GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
Vsebina
5. člen
Gospodarska javna služba »upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave« obsega dobavo in postavitev, redno vzdrževanje in strokovni nadzor nad delovanjem javne razsvetljave ter drugih objektov gospodarske javne službe, v interesu trajnega nemotenega in brezhibnega delovanja javne razsvetljave in s tem povezane druge obveznosti občine, ki sodijo skladno s predpisi, ki urejajo javno razsvetljavo in drugimi predpisi v okvir gospodarske javne službe, ki zajema predvsem:
– dobavo, postavitev in zamenjavo svetilk ter sijalk;
– dobavo, postavitev in zamenjavo drogov javne razsvetljave, drugih naprav in svetlobnih znakov;
– popravilo oziroma menjavo sestavnih delov naprav javne razsvetljave;
– redno pregledovanje delovanja objektov in naprav javne razsvetljave (vsaj vsake 3 mesece);
– vzdrževalna dela in čiščenje drogov javne razsvetljave, drugih naprav ter svetlobnih znakov;
– intervencije na objektih in napravah javne razsvetljave;
– vodenje pripravljalnih del in investicij v nove objekte ter naprave;
– izvajanje kontrolnih meritev oziroma strokovni nadzor nad delovanjem omrežja;
– izdajanje strokovnih mnenj;
– pripravo predlogov letnih programov gospodarske javne službe v skladu s programi koncedenta, vključno s pripravo ukrepov za zmanjšanje porabe električne energije;
– priprava poročila o realizaciji letnega programa;
– izvedbo dodatnih obremenitev na objektih in napravah javne razsvetljave;
– vodenje evidence o porabljeni energiji po posameznih odjemnih mestih;
– obešanje zastav in drugih elementov na drogove svetilk (obešank, transparentov, novoletne in ostale okrasitve ter podobno), izključno z dovoljenjem koncedenta.
Potrebno je vodenje katastra in kontrolne knjige javne razsvetljave, ki ju bo vzpostavila občina.
Vsebina gospodarske javne službe obsega tudi druge storitve, ki jih določajo zakoni ali drugi podzakonski akti.
III. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER PODROČJE IZVAJANJA
Prostorska zasnova izvajanja JZP
6. člen
Predmet koncesije se izvaja v naseljih na celotnem območju Občine Ivančna Gorica.
Uporabniki storitev
7. člen
Uporabniki storitev gospodarske javne službe so vsi uporabniki javnih površin v Občini Ivančna Gorica. Uporaba dobrin, ki jih zagotavlja gospodarska javna služba iz tega odloka mora biti zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji.
Koncesionarjev pravni monopol
8. člen
Gospodarsko javno službo opravlja koncesionar, ki ima na podlagi upravne odločbe in koncesijske pogodbe na celotnem območju Občine Ivančna Gorica:
– izključno pravico opravljati gospodarsko javno službo;
– izključno pravico dobavljati, postavljati, vzdrževati in upravljati javno infrastrukturo gospodarske javne službe ter skrbeti za njen razvoj in jo vzdrževati kot dober gospodar;
– dolžnost zagotavljati nemoteno, trajno in brezhibno opravljanje gospodarske javne službe, skladno s predpisi in v javnem interesu.
Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec gospodarske javne službe na celotnem območju Občine Ivančna Gorica.
V izjemnih primerih, ko je potrebno zaščititi z ustavo zavarovane človekove pravice in temeljne svoboščine, lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve gospodarske javne službe na območju Občine Ivančna Gorica.
Podizvajalci
9. člen
Koncesionar dejavnosti gospodarske javne službe, razen v primeru iz tretjega odstavka 8. člena tega odloka, ne sme prenesti na tretje osebe oziroma podizvajalce.
Koncesionar mora tudi v izjemnem primeru prenosa dejavnosti gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka, v razmerju do koncedenta, uporabnikov in tretjih oseb v zvezi z dejavnostjo nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
IV. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
Dolžnosti koncesionarja
10. člen
Dolžnosti koncesionarja, za opravljanje katerih ima tudi javno pooblastilo Občine Ivančna Gorica, so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodo, zagotavljati uporabnikom enakopravno, kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative ter standarde, povezane z izvajanjem gospodarske javne službe in tehnične specifikacije za vzdrževanje, ki bodo sestavni del razpisne dokumentacije;
– kot dober gospodarstvenik vzdrževati in upravljati javno razsvetljavo in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
– po izgradnji prenesti v last koncedenta vso infrastrukturo, ki jo zgradi;
– podajati strokovna mnenja v zvezi s predmetom gospodarske javne službe;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni z javnim predpisom;
– vodenje evidenc in katastrov v zvezi z gospodarsko javno službo v skladu z določbami 5. poglavja tega odloka;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne plane gospodarske javne službe in letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije gospodarske javne službe;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe;
– obveščati pristojne organe (inšpekcije) o kršitvah;
– pri izvajanju gospodarske javne službe upoštevati določbe Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07 in 109/07).
Dolžnosti koncedenta
11. člen
Dolžnosti koncedenta so predvsem:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev;
– da zagotovi sankcioniranje nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve gospodarske javne službe na področju občine;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
Pravice in dolžnosti uporabnikov
12. člen
Vsak uporabnik ima poleg pravice uporabe gospodarske javne službe pod enakimi pogoji tudi naslednje pravice in dolžnosti:
– pravico in dolžnost izbranega koncesionarja opozoriti na kvaliteto opravljanja storitev, na napake na javni razsvetljavi in sporočiti vsa druga dejstva, pomembna za izvajanje gospodarske javne službe ter izbranemu koncesionarju posredovati predloge za boljše in učinkovitejše izvajanje gospodarske javne službe;
– vpogledati v evidence in zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj;
– dolžnost upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti opravljanje storitev gospodarske javne službe;
– omogočiti dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve gospodarske javne službe.
Koncesionar je dolžan uporabnikom na pobude pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor poslati v vednost koncedentu.
V. KATASTER IN KONTROLNA KNJIGA
Vodenje katastra javne službe
13. člen
S tem odlokom se koncesionarju podeli javno pooblastilo za vodenje katastra javne razsvetljave (v nadaljevanju: kataster).
Kataster mora biti voden ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe na objektih in napravah v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh. Kataster mora skladno z veljavno zakonodajo vzpostaviti občina.
Za vzpostavitev katastra mora koncesionar v enem mesecu po sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti koncedentu krajevno in časovno natančno opredeljen program.
Vsebina katastra
14. člen
Kataster javne razsvetljave mora vsebovati baze podatkov o objektih javne razsvetljave (prižigališča, jaški, oporišča, svetilke, signalni in krmilni vodi, priklopna mesta za potrebe raznovrstnih okrasitev …), njihovi lokaciji in tehničnih lastnostih ter stanju objektov.
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Ivančna Gorica. Vodi se tekstualno in grafično v obliki računalniškega zapisa, skladno z veljavnimi predpisi in usklajeno z uveljavljenimi strokovnimi standardi.
Kopijo ažuriranega katastra izroča koncesionar koncedentu najmanj enkrat letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa kataster v celoti brezplačno izroči v last in posest Občini Ivančna Gorica.
Kontrolna knjiga
15. člen
Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki mora vsebovati podatke, ki jih določajo veljavni predpisi ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja gospodarske javne službe, predvsem naslednje:
– naprava, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena;
– naprava na kateri je bilo delo opravljeno (po podatkih iz katastra);
– opis dela;
– popis porabljenega materiala z navedeno nabavno ceno;
– porabljen čas za opravljeno delo in skupna cena za opravljeno delo;
– podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja objektov in naprav skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.
Koncesionar je dolžan v kontrolno knjigo vpisovati tudi vse podatke iz prvega odstavka tega člena, ki se nanašajo na zamenjavo sijalk.
Kontrolno knjigo je dolžan koncesionar posredovati v potrditev koncedentu najkasneje do 5. dne v mesecu za pretekli mesec.
VI. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
16. člen
Koncesionar je lahko vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za izvajanje dejavnosti, ki je predmet gospodarske javne službe.
Na javni razpis se lahko prijavi tudi več oseb skupaj tako, da oddajo skupno ponudbo. V tem primeru morajo ponudniki ponudbi priložiti pravni akt, iz katerega je razvidno njihovo medsebojno razmerje.
Vsaka oseba lahko predloži le eno ponudbo, v primeru skupne ponudbe pa je vsaka oseba lahko udeležena le pri eni skupni ponudbi.
Dokazovanje izpolnjevanja pogojev
17. člen
Koncedent mora v postopku izbire koncesionarja preveriti, ponudnik pa na ustrezen način izkazati, da je ekonomsko, finančno, tehnično in kadrovsko sposoben prevzeti naloge koncesionarja, skladno z določbami Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08; ZJN-2).
Ponudnik mora dokazati:
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
– da je v primeru samostojne prijave samostojno, v primeru skupne prijave pa so vsi ponudniki skupaj sposobni zagotavljati vse dobrine, ki so predmet gospodarske javne službe na kontinuiran in kvaliteten način, ob upoštevanju veljavne zakonodaje, predpisov, normativov in standardov ter zagotavljati enotnost opreme;
– da zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob vsakem času, pri čemer mora biti v primeru intervencije na območju Občine Ivančna Gorica najmanj 1 delovna ekipa v roku 1 ure po sporočeni zahtevi za intervencijsko posredovanje;
– da je finančno in poslovno sposoben izvajati gospodarsko javno službo;
– da je usposobljen za vodenje katastra in ima tudi ustrezno opremo za izvajanje tega dela;
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči koncedentu, kateremu od uporabnikov ali tretji osebi;
– da ima ustrezne delovne izkušnje na področju upravljanja in vzdrževanja javne razsvetljave v zadnjih treh letih;
– da ni uvrščen na seznam poslovnih subjektov, s katerimi na podlagi določb Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04; ZPKor) ne sme poslovati naročnik;
– da ni na seznamu ponudnikov z negativnimi referencami, ki ga vodi Ministrstvo za finance Republike Slovenije v skladu z Zakonom o javnem naročanju;
– da izpolnjuje druge pogoje, potrebne za udeležbo v postopku podelitve koncesije, določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.
VII. JAVNI RAZPIS
Oblika in postopek javnega razpisa
18. člen
Koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe iz tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom.
Postopek podelitve koncesije za opravljanje gospodarske javne službe se začne s sklepom župana, ki vsebuje:
– predmet koncesije,
– predlagano ceno, ki predstavlja strošek koncedenta za izvajanje predmeta koncesije (predlagana cena),
– okvirni datum, v katerem morajo biti opravljene posamezne faze postopka.
Občinska uprava Občine Ivančna Gorica, z upravno odločbo po postopku iz tega odloka izbere koncesionarja za opravljanje gospodarske javne službe.
V postopku izbire mora Občina Ivančna Gorica kot koncedent zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje vseh ponudnikov.
19. člen
Javni razpis za podelitev koncesije se objavi na portalu javnih naročil in vsebuje zlasti:
– navedbo in sedež koncedenta;
– predmet koncesije;
– območje izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe;
– dobo, za katero se podeljuje koncesija;
– dokazila o izpolnjevanju pogojev iz tega odloka;
– postopek izbire koncesionarja;
– merila za izbor koncesionarja;
– čas, kraj in naslov oddaje ponudb;
– čas in kraj javnega odpiranja ponudb;
– naslov na katerem je ponudnikom dostopna razpisna dokumentacija;
– naslov organa in ime osebe, ki nudi dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom;
– rok za izbiro koncesionarja;
– rok v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega razpisa;
– druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
Koncedent lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi glede na predmet koncesije tudi druge podatke.
Javni razpis mora določiti tudi način zavarovanja resnosti prijave.
Javni razpis se objavi tudi na spletnih straneh Občine Ivančna Gorica, vendar ne pred objavo na portalu javnih naročil.
20. člen
Za izvedbo javnega razpisa se pripravi razpisna dokumentacija, ki mora biti po vsebini enaka vsebini javnega razpisa. V njej morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili ponudniku izdelavo popolne ponudbe. Obvezna vsebina razpisne dokumentacije v skladu z navedenim je:
– povabilo k oddaji ponudbe;
– obrazec ponudbe z navodilom za njegovo izpolnitev;
– navedba pogojev iz tega odloka;
– obrazec za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev iz tega odloka z navodilom o njegovi izpolnitvi;
– obrazec izjave o sprejemu pogojev javnega razpisa;
– obrazec predračuna za izvedbo predmeta koncesije;
– predmet koncesije;
– območje opravljanja koncesije;
– vzorec koncesijske pogodbe;
– merila za ocenitev ponudb;
– tehnična dokumentacija in načrti;
– navedba vrste finančnega zavarovanja in podobno.
V oddani razpisni dokumentaciji se morajo označiti podatki ali dokumenti, ki so zaupne narave. Šteje se, da neoznačeni podatki niso podatki zaupne narave.
Razpisna dokumentacija je v času zbiranja ponudb objavljena na spletnih straneh Občine Ivančna Gorica in tako dostopna vsakomur vpogled vanjo.
Razpisni pogoji
21. člen
Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev (vsebino listin, organ, ki listino izda).
Z razpisnimi pogoji ni dopustno določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti gospodarske javne službe (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.
Merila za izbor koncesionarja
22. člen
– cena storitev 80%,
– dosedanje pozitivne reference na področju
primerljivih vzdrževalnih del 20%.
Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter navedena od najpomembnejšega do najmanj pomembnega, da je na njihovi podlagi mogoče razvrstiti prispele ponudbe.
VIII. IZBOR KONCESIONARJA, SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
Izbira koncesionarja
23. člen
Koncesijo podeli občinska uprava z upravno odločbo po postopku iz tega odloka.
Naloge v zvezi z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo opravlja strokovna komisija v sestavi treh članov, ki jo imenuje župan.
Strokovno komisijo sestavljajo predsednik in dva člana. Člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, ki je predmet koncesije, da lahko zagotovijo strokovno presojo prispelih ponudb.
Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s ponudnikom, njegovim zastopnikom, članom uprave nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni črti ali stranski črti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri ponudniku ali so zanj opravljale storitve na podlagi pogodbe, če od prenehanja zaposlitve oziroma sodelovanja še niso pretekla 3 leta.
Vsi člani komisije morajo izpolnjevanje pogojev potrditi s pisno izjavo.
24. člen
Odpiranje ponudb, ki ga izvede strokovna komisija na kraju in ob času, ki sta navedena v objavi javnega razpisa, je javno.
Za javno odpiranje ponudb in izvedbo ostalih dejanj v postopku javnega razpisa morajo biti prisotni vsi trije člani strokovne komisije.
Strokovna komisija odpira ponudbe po vrstnem redu njihove dospelosti.
Nepravočasno prispelo ponudbo strokovna komisija izloči in neodprto vrne ponudniku.
25. člen
Strokovna komisija pri pravočasno prispelih ponudbah ugotavlja ali vsebujejo vsa zahtevana dokazila o izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije.
Ponudba, ki ne vsebuje dokazil iz prejšnjega odstavka tega člena, je nepopolna in jo strokovna komisija izloči iz nadaljnje obravnave.
Pripombe na odpiranje ponudb lahko da le pooblaščeni predstavnik ponudnika.
26. člen
Strokovna komisija vodi zapisnik o odpiranju ponudb (v nadaljnjem besedilu: zapisnik), ki vsebuje:
– podatke o naročniku,
– naslov, datum in čas začetka postopka odpiranja ponudb,
– imena navzočih članov strokovne komisije,
– imena drugih navzočih,
– navedbo o vrstnem redu prispelih ponudb,
– navedbo o nepravočasno prispelih ponudbah,
– navedbo o nepopolnih ponudbah,
– navedbo o popolnih ponudbah,
– naziv ponudnika,
– ponujeno višino stroška za izvedbo predmeta koncesije,
– morebitne pripombe pooblaščenih predstavnikov,
– podpise članov strokovne komisije,
– podpise pooblaščenih predstavnikov,
– čas zaključka postopka odpiranja ponudb.
Zapisniku morajo biti priložena pooblastila navzočim predstavnikom ponudnikov.
27. člen
Zapisnik podpišejo vsi člani strokovne komisije in pooblaščeni predstavniki. Če pooblaščeni predstavnik odkloni podpis zapisnika, se to navede v zapisniku skupaj z razlogom, zakaj je odklonil podpis.
28. člen
Zapisnik se mora poslati ponudnikom v treh dneh od odpiranja ponudb. Po končanem odpiranju ponudb lahko pooblaščeni predstavniki dobijo kopijo zapisnika, kar potrdijo s svojim podpisom.
29. člen
Strokovna komisija opravi analizo prispelih ponudb in izdela pisno poročilo o vseh obravnavanih ponudbah, ki mora vsebovati zlasti:
– ime in naslov koncedenta,
– predmet koncesije in vrednost za njegovo izvedbo,
– popisni list za izpolnjevanje pogojev,
– ime ponudnika z navedbo razloga za izločitev,
– ime ponudnika z navedbo razloga za izbor.
30. člen
Strokovna komisija posreduje poročilo iz prejšnjega člena tega odloka skupaj z ostalim gradivom občinski upravi.
31. člen
Če na javni razpis ne prispe nobena ponudba, ali če ponudnik ne izpolnjuje pogojev iz javnega razpisa, se javni razpis ponavlja do izbire koncesionarja.
Do izbire koncesionarja opravlja javno službo izvajalec na podlagi pogodbe.
Sklenitev koncesijske pogodbe
32. člen
Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
Za vse dejavnosti gospodarske javne službe po tem odloku se z izbranim koncesionarjem sklene ena koncesijska pogodba.
Izbrani koncesionar je dolžan podpisati koncesijsko pogodbo v roku 14 dni po njenem prejemu s strani koncedenta. Pogodba stopi v veljavo s podpisom obeh pogodbenih strank.
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe
33. člen
Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 5 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije), z možnostjo podaljšanja.
Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo v roku, določenem v koncesijski pogodbi.
Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela koncesijskega razmerja.
IX. VIRI FINANCIRANJA IN DRUGA POSLOVNO-FINANČNA DOLOČILA
Letni program izvajanja gospodarske javne službe
34. člen
Gospodarska javna služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja gospodarske javne službe. Predlog letnega programa je dolžan pripraviti koncesionar, in ga vsakokrat najkasneje do 30. 11. v tekočem letu za prihodnje leto predložiti pristojnemu organu.
Letni program sprejme občinski svet.
Viri financiranja
35. člen
Gospodarska javna služba se financira iz sredstev proračuna Občine Ivančna Gorica na podlagi letnega programa izvajanja gospodarske javne službe in iz drugih virov. Plačila koncedenta morajo biti vsebinsko vezana na izvajanje dejavnosti oziroma odvisna od količine in kakovosti storitev.
Način pridobivanja finančnih virov se natančneje uredi s koncesijsko pogodbo.
Izhodiščne tarife in njihovo spreminjanje
36. člen
Izhodiščne tarife in pogoji za njihovo spreminjanje se določijo s koncesijsko pogodbo, pri čemer se morajo upoštevati morebitni predpisani okviri oziroma ukrepi cenovne politike.
Obveznosti in zavarovanja odgovornosti koncesionarja
37. člen
Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar.
Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni izvajalci koncedentu, lokalni skupnosti, uporabnikom ali tretjim osebam.
Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire) z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči z nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarske javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist koncedenta.
V primeru, da se ugotovi, da naprave predstavljajo nevarnost za osebe in premoženje, sanacija pa zaradi omejenih finančnih virov ni mogoča, je vzdrževalec naprav dolžan vzpostaviti takšno stanje naprav ali odstraniti naprave, da le-te v nobenem primeru ne predstavljajo nevarnosti.
Ločeno računovodstvo
38. člen
Koncesionar mora za gospodarsko javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 60/06 in naslednji; ZGD) in Slovenskega računovodskega standarda 35. Smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno gospodarsko javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.
X. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE
Nadzor nad zakonitostjo ter strokovni in finančni nadzor
39. člen
Nadzor nad zakonitostjo izvajanja gospodarske javne službe ter strokovni in finančni nadzor urejajo odloki o načinu izvajanja gospodarske javne službe in koncesijski akt.
Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
Nadzor izvaja strokovna služba občine.
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi medobčinska inšpekcija, ki je pristojna tudi za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
Izvajanje nadzora
40. člen
Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja koncedent na podlagi sprejetih splošnih zahtev in standardov upravljanja in vzdrževanja javne razsvetljave. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo.
Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze), v kataster gospodarske javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo, ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.
Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
Koncesionarjeva poročila
41. člen
Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih ter kvaliteti izvajanja koncesije.
Koncesionar je dolžan koncedentu do 31. marca tekočega leta podati za preteklo leto letno poročilo o izvajanju koncesijske pogodbe. Poročilo mora vsebovati zlasti podatke o:
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh,
– spremembah v podjetju koncesionarja,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe.
Nadzorni ukrepi
42. člen
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
Obveščanje o kapitalskih spremembah
43. člen
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka razdre koncesijsko pogodbo.
XI. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
Načini prenehanja koncesijskega razmerja
44. člen
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
Zaradi enotnosti koncesijskega razmerja lahko to preneha zgolj za vse gospodarske javne službe, ki so predmet koncesije hkrati.
XII. PRENEHANJE KONCESIJSKE POGODBE
Trajanje koncesijske pogodbe
45. člen
Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 5 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe.
Prenehanje koncesijske pogodbe
46. člen
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi ali razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
Potek roka koncesije
47. člen
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
Razdrtje koncesijske pogodbe
48. člen
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek;
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere se utemeljeno dvomi v nadaljnje pravilno izvajanje koncesije;
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev po prejšnjem odstavku tega člena lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi, če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, dokončna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih okoliščin.
Odstop od koncesijske pogodbe
49. člen
Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
Kot kršitev koncesijske pogodbe ne šteje akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja ter je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
Sporazumna razveza
50. člen
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije koncesijsko pogodbo tudi sporazumno razvežeta. V pisnem sporazumu določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze in tudi postopek prevzema objektov in naprav.
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
XIII. PRENEHANJE KONCESIONARJA
51. člen
Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih), ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo, ali od koncesijske pogodbe odstopi.
XIV. ODVZEM KONCESIJE
52. člen
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko koncesionarju odvzame koncesijo:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe v roku, določenim s koncesijsko pogodbo;
– če je v javnem interesu, da se dejavnosti prenehajo izvajati kot gospodarske javne službe ali kot koncesionirane gospodarske javne službe.
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje gospodarske javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije, koncesionar pa mora še naprej opravljati koncesijo, katere dejavnost je treba v javnem interesu izvrševati nepretrgoma.
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
XV. ODKUP KONCESIJE
53. člen
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo gospodarske javne službe možno učinkoviteje opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme biti daljši od treh mesecev.
XVI. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
Višja sila
54. člen
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje gospodarske javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirane gospodarske javne službe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju gospodarske javne službe v takih pogojih.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane gospodarske javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
Neposredno škodo, ki je bila povzročena tretjim osebam kot posledica višje sile s strani objektov, ki so predmet koncesije, po predloženi dokumentaciji krije koncedent.
Spremenjene okoliščine
55. člen
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja, in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe pogodbena tveganja nepravično prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Uporaba prava in pristojnost za reševanje sporov
56. člen
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se uporabljajo izključno določbe pravnega reda Republike Slovenije.
Vse spore, ki bi izhajali iz gospodarske javne službe oziroma sklenjenega koncesijskega razmerja bodo udeleženci reševali sporazumno in po mirni poti. Kolikor to ne bo mogoče, je za reševanje sporov pristojno sodišče v Ljubljani.
Objava javnega razpisa
57. člen
Javni razpis za podelitev koncesije mora biti objavljen najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka.
Začetek veljavnosti odloka
58. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0007/2009
Ivančna Gorica, dne 3. decembra 2009
Župan
Občine Ivančna Gorica
Jernej Lampret l.r.
