Občinski svet Občine Litija je na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) in 16. člena Statuta Občine Litija (Uradni list RS, št. 18/04, 33/06 in 139/06) ter sprejetega Sklepa o pripravi prostorskega načrta Občine Litija (Uradni list RS, št. 103/07) na 37. redni seji dne 8. 7. 2010 in 3. korespondenčni seji dne 14. 7. 2010 sprejel
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Litija
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(uvod)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Litija (v nadaljevanju: OPN), ki nadomešča do sedaj veljavni Dolgoročni in družbeni plan Občine Litija za obdobje 1986-90-2000 (Uradni list SRS, št. 4/89, 14/87 in Uradni list RS, št. 34/90, 40/92, 20/94, 63/99, 5/04, 51/04 in 126/04) ter Odlok o prostorskih ureditvenih pogojev za območje Litije in Šmartna (Uradni list SRS, št. 22/88, Uradni list RS, št. 89/02, 7/04, 51/04 in 100/06) za območje Občine Litija.
(2) Občinski prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor.
(3) OPN velja na celotnem območju občine.
2. člen
(vsebina in sestavine odloka)
(1) OPN sestavljata tekstualni in grafični del, ki se delita na strateški in izvedbeni del.
(2) Besedilo OPN obsega naslednja poglavja:
I. Uvodne določbe
II. Strateški del
III. Izvedbeni del
IV. Končne določbe
V. Priloge:
- Priloga 1 - Vrste dovoljenih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po namenski rabi stavbnih zemljišč namenjenim stanovanjem, centralnim dejavnostim, proizvodnim dejavnostim in posebnih območjih,
- Priloga 2 - Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja,
- Priloga 3 - Seznam enot urejanja prostora,
- Priloga 4 - Seznam enot urejanja prostora, ki ležijo delno ali v celoti na poplavnih območjih.
(3) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:
+-----------+-------------------------------------+------------+
|Številka |Karta |Merilo |
+-----------+-------------------------------------+------------+
|01 |2.1.1 Zasnova prostorskega razvoja |1:50.000 |
+-----------+-------------------------------------+------------+
|02 |2.1.2.1 Zasnova prometnega omrežja |1:50.000 |
+-----------+-------------------------------------+------------+
|03 |2.1.2.2 Zasnova gospodarske javne |1:50.000 |
| |infrastrukture | |
+-----------+-------------------------------------+------------+
|04 |2.1.2.3 Zasnova energetske |1:50.000 |
| |infrastrukture | |
+-----------+-------------------------------------+------------+
|05 |2.1.3 Zasnova okvirnih območij |1:50.000 |
| |razpršene gradnje in območij | |
| |razpršene poselitve | |
+-----------+-------------------------------------+------------+
|06 |2.1.4.1 Usmeritve za razvoj poselitve|1:50.000 |
+-----------+-------------------------------------+------------+
|07 |2.1.4.2 Usmeritve za razvoj v krajini|1:50.000 |
+-----------+-------------------------------------+------------+
|08 |2.1.4.3 Usmeritve za določitev |1:50.000 |
| |namenske rabe zemljišč in prostorskih| |
| |izvedbenih pogojev | |
+-----------+-------------------------------------+------------+
(4) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:
+------------+---------------------------------------+---------+
|Številka |Karta |Merilo |
+------------+---------------------------------------+---------+
|1 |Pregledna karta občine z razdelitvijo |1:50.000 |
| |na liste | |
+------------+---------------------------------------+---------+
|2 |Pregledna karta občine s prikazom |1:50.000 |
| |osnovne namenske rabe in ključnih | |
| |omrežij gospodarske javne | |
| |infrastrukture | |
+------------+---------------------------------------+---------+
|3 |Prikaz območij enot urejanja prostora, |1:5.000 |
| |osnovne oziroma podrobnejše namenske | |
| |rabe prostora in prostorskih izvedbenih| |
| |pogojev | |
+------------+---------------------------------------+---------+
|4 |Prikaz območij enot urejanja prostora |1:5.000 |
| |in prikaz javne gospodarske | |
| |infrastrukture | |
+------------+---------------------------------------+---------+
3. člen
(uporabljeni izrazi)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Atrijska hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem in z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori.
2. Bruto tlorisna površina (BEP) stavbe je skupna površina vseh etaž nad nivojem terena, s svetlo višino nad 2,20 m, izračunana po sistemu SIST ISO 9836. Pri izračunu BEP se ne upoštevajo površine nepokritih balkonov in odprtih teras.
3. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50% obstoječe BEP objekta. Dozidava ali nadzidava večja od 50% obstoječe BEP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni novogradnjo objekta. Dozidan oziroma nadzidan del objekta je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta.
4. Drevnina so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.
5. Dvojček je prosto stoječa stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve enaki stanovanjski hiši s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi (loči ju le skupni požarni zid) in imata ločeni parceli objekta in ločena vhoda.
6. Enodružinska hiša je prosto stoječ stanovanjski objekt, ki obsega največ dve stanovanji s skupnim vhodom, ter lahko ima do 50% BEP namenjene za okolje nemoteči poslovni dejavnosti in je po obliki in strukturi prilagojen gradbeni strukturi enodružinskih hiš.
7. Enota urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se določi namenska raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden.
8. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, ki ima višino obodnega zidu v najnižjem delu višjo od 1,20 m.
9. Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), mansarda (M), terasa (T) in nadstropje (N).
10. Faktor gradbene prostornine na parcelo, namenjeno gradnji (v nadaljevanju: FP) se določi kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek zazidane površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena.
11. Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji (v nadaljevanju: FI), se določi kot razmerje med bruto etažna površino objekta (BEP) in celotno površino parcele, namenjene gradnji.
12. Faktor odprtih javnih površin (v nadaljevanju: FJP) je razmerje med površino zelenih oziroma odprtih javnih površin (zelenice, parki, trgi), ki služijo skupni rabi prebivalcev obravnavanega območja (enote urejanja prostora, naselja) ter ne služijo kot javne prometne površine oziroma niso del odprtih bivalnih površin objektov, ter celotno površino obravnavanega območja.
13. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (v nadaljevanju: FZ) je razmerje med zazidano tlorisno površino vseh objektov (vključno z enostavnimi objekti) in celotno površino parcele, namenjene gradnji.
14. Faktor zelenih površin (v nadaljevanju: FZP) se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na faktor izrabe parcele, namenjene gradnji objekta. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).
15. Frčada je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov.
16. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla min. od 18-20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla min. 2,2 m.
17. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.
18. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti.
19. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.
20. Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.
21. Kap objekta je najnižja točka strešine objekta. V primeru, ko predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, se kot kap štejejo tudi vsi horizontalni lomi strešine, ki presegajo polovico celotne horizontalne dolžine najnižje kapi te strešine.
22. Klet (v nadaljevanju: K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in kjer je več kot 50% bruto volumna vkopanega.
23. Komunalna oprema so:
- objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,
- objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,
- objekti grajenega javnega dobra (občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine ...).
24. Legalno zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred 31. decembrom 1967.
25. Lice stanovanjske stavbe je fasada, kjer so odprtine dnevnih bivalnih prostorov stanovanja, kot so dnevna soba, kuhinja.
26. Mansarda (v nadaljevanju: M) je podstrešje namenjeno bivanju.
27. Nadstropja (v nadaljevanju: N) so vse etaže stavbe nad pritličjem. Nadstropje v zadnji etaži se lahko izdela tudi kot mansarda ali terasa.
28. Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.
29. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, kakor tudi da se objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisanem roku ni odstranil.
30. Nestanovanjska stavba je objekt v katerem ni stanovanjskih površin.
31. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
32. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi.
33. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.
34. Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, ki so arhitektonsko prilagojena starejšim in gibalno omejenim ljudem z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje.
35. Osnovna oskrba prebivalcev vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino, storitvene in servisne dejavnosti.
36. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
37. Parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji objekt vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu oziroma na katerem je predviden objekt vključno z urejenimi površinami, ki bodo služila temu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
38. Podstrešje je prostor pod poševno streho, z višino kapnega zidu največ 1,20 m. Če je kapni zid višji, se podstrešje šteje za etažo.
39. Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.
40. Praviloma - izraz pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka, da pa je dovoljeno odstopanje od njih, če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je potrebno obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
41. Pretežno pomeni najmanj 70%.
42. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča.
43. Pritličje (v nadaljevanju: P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najvišje kote terena ob objektu.
44. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
45. Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti.
- regulacijska linija (v nadaljevanju: RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpadajo z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra;
- gradbena meja (v nadaljevanju: GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;
- gradbena linija (v nadaljevanju: GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom - s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej črti;
- gradbena meja v nadstropju (v nadaljevanju: GMn) je črta nad pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;
- okvirno načrtovano območje javnega dobra je območje, praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.
46. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %.
47. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.
48. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.
49. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.
50. Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se jo nanjo lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov.
51. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 60 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju.
52. Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
53. Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
54. Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.
55. Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
56. Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
57. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
58. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
59. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
60. Vila blok je do šest stanovanjski objekt višine do P+2 (oziroma do P+1+M, P+1+T). Zasnova objekta in zunanja ureditev izražata individualne programske posebnosti (velika površina bivalnih prostorov, bogata stopnišča, balkoni in terase, oblikovan vrt ipd.). Vila ima poudarjen reprezentativni in simbolni značaj ter izraža arhitekturno-oblikovne značilnosti obdobja, v katerem je bila zgrajena.
61. Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe.
62. Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
63. Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.
64. Vrtiček je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe.
65. Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe, in se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.
66. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba. Pri vzdrževanju je potrebno ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente. Vzdrževanje obsega redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist.
67. Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.
68. Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
69. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
70. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
71. Zelene površine naselja so površine namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.
72. Zidanica je gospodarski objekt, maksimalne tlorisne površine 35 m2, za pridelavo in shranjevanje vina in na osnovi grozdja izdelanih produktov ter drugih kmetijskih pridelkov, predvsem sadja.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
II. STRATEŠKI DEL
II.1 Splošne določbe
4. člen
(vsebina strateškega dela)
Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:
1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine;
2. Zasnova prostorskega razvoja občine;
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture;
4. Usmeritve za razvoj poselitve in za prenovo;
5. Usmeritve za razvoj v krajini;
6. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč;
7. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
II.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
II.2.1 Izhodišča prostorskega razvoja občine
5. člen
(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)
V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:
- Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
- Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04);
- Programa razvoja podeželja 2004-2006 za Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 116/04);
- Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi;
- Dolgoročni razvojni program Občine Litija 2007-2015;
- Strategija razvoja turizma v Občini Litija;
- drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.
6. člen
(stanje in značilnosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini)
(1) Občina Litija leži v osrednjem delu Slovenije, v celoti na območju Posavskega hribovja. Spada v Osrednjeslovensko statistično regijo. Meji na Mestno občino Ljubljana, občine Dol pri Ljubljani, Moravče, Zagorje ob Savi, Radeče, Sevnica, Trebnje, Šmartno pri Litiji in Šentrupert. Občina Litija v današnjem obsegu obstaja od leta 2002, ko se je od enotnega ozemlja bivše občine odcepila novo nastala Občina Šmartno pri Litiji, skupaj s 55 naselji.
(2) Občina Litija meri 227 km2. Na območju Občine Litija je ustanovljenih 12 krajevnih in ena mestna skupnost: MS Litija, KS Breg - Tenetiše, KS Jevnica, KS Kresnice, KS Ribče, KS Sava, KS Spodnji Log, KS Hotič, KS Dole, KS Gabrovka, KS Konjšica, KS Polšnik in KS Vače. Položaj občine ob reki Savi, kjer potekata tudi pomembni prometni (cestna in glavna železniška) povezavi z vzhodom, vpliva na poselitev in gospodarski razvoj (zlasti osrednjega dela). Kaže se v večji gostoti poseljenosti na območju mesta Litije.
(3) Občina je imela po statističnih podatkih v letu 2006 14.664 prebivalcev. Gostota poselitve je znatno nižja od slovenskega povprečja, samo 64.59 prebivalca na km2. Demografske analize kažejo, da je v desetletnem obdobju 1991-2002 število prebivalstva naraslo za 669 prebivalcev. Rast se nadaljuje tudi v zadnjem obdobju (2003-2006), in sicer za 224 prebivalcev. Podatkov pa zaradi odcepitve dela ozemlja občine med seboj ni mogoče primerjati. V nasprotju od ostalih občin Osrednjeslovenske regije ima Litija najnižjo rast prebivalstva po letu 1991, ko je regija doživela in še doživlja največje valove priseljevanja predvsem v občine izven obroča Mestne občine Ljubljana. V občini prevladujejo prebivalci s srednješolsko izobrazbo. Trend naraščanja višje in visoke izobrazbe je opaznejši v zadnjih letih, precejšen pa je še vedno odstotek tistih, ki imajo končano samo osnovno šolo (35%).
(4) Gospodarstvo v občini je slabo razvito, po socialnih kazalcih pa močno podhranjeno, saj ne nudi dovolj zaposlitvenih možnosti, da bi samo vzpodbujalo rast prebivalstva. Model rasti, ki ga opazujemo v Občini Litija, tako ustvarja vse večje dnevne delovne migracije z negativnimi posledicami in je zato vprašljiv z vidika strategije razvoja občine. Z vidika socialno ekonomskih kriterijev je pomemben problem občine tudi premočna zastopanost tekstilne in pohištvene industrije v ponudbi delovnih mest, ker gre za delovno intenzivno panogo, bo le ta morala dvigniti produktivnost oziroma seliti proizvodnjo na območja z cenejšo delovno silo, kar pomeni, da lahko pričakujemo še nadaljevanje zniževanja delovnih mest, ki ga doslej ni nadomeščala rast v drugih dejavnostih.
(5) V Občini Litija je 107 naselij. Občinsko središče je naselje Litija, ki je s 6.420 prebivalci (popis 2002) tudi največje naselje v občini. Z odcepom dela občine je mesto Litija še vedno ostalo občinsko središče. V naselju so poleg sedeža občine in objektov družbene infrastrukture tudi poslovna cona, bančna ekspozitura ter številne obrtno-storitvene dejavnosti. Občina je širšem gravitacijskem območju Ljubljane ter z njim dobro povezana. Glede na trende preseljevanja iz mestnih središč (zlasti Ljubljane) na obrobja, je pričakovati delne pritiske na poselitev tudi v Občini Litija.
(6) V Litiji sta dve popolni devetletni osnovni šoli, prav tako pa je popolna devetletka organizirana tudi v Gabrovki, Vačah in Dolah pri Litiji. Pouk na osnovnih šolah se v dveh triadah izvaja še v Hotiču, Jevnici, Kresnicah, Savi pri Litiji ter Polšniku. Po statističnih podatkih SURS v Občini Litija trenutno delujejo 3 vrtci na 9 lokacijah. Od srednjih šol v Litiji deluje gimnazija. V Litiji obratuje zdravstveni dom, deluje še lekarna na dveh izpostavah, nekaj je privatnih ambulant. V drugih naseljih občine ne deluje nobeden od objektov zdravstvenega varstva. Društvena dejavnost je na območju Občine Litija dobro razvita, še posebej na področju kulture (zborovsko petje, različna druga kulturna društva) in športa (nogometni klubi, kolesarji, lokostrelci, planinci itd.), tudi turizma (4 društva) ter drugih dejavnosti (čebelarji, upokojensko društvo, radioamaterji).
(7) Na področju ljubiteljske kulture je registriranih 30 različnih kulturnih društev. Njihovo delo usmerjata in koordinirata Zveza kulturnih društev (ZKD) na občinskem nivoju in Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (OI JSKD) na medobčinski in državni ravni. Podeželski kulturni krajini dajejo poseben pečat zlasti vaška jedra s kmečko arhitekturo in arheološko najdišče v severozahodnem delu Slovenije (tudi geometrično središče Slovenije). V Litiji deluje Javni zavod za kulturo, ki med drugim skrbi in ureja muzejske zbirke, kulturno in naravno dediščino ter prireja likovne in druge razstave.
(8) Zaradi razgibanosti reliefa in geološke podlage je kmetijstvo skromno razvito. V občini je po popisu kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 (takrat še enotna občina skupaj s Šmartnim pri Litiji) skupaj 1093 kmetij, ki imajo v uporabi 17613,60 ha zemljišč, od tega je 6808,12 ha kmetijskih. Povprečna kmetija v Občini Litija ima v lasti 16,11 ha zemljišč, od tega 2,58 ha kmetijskih zemljišč. Po podatkih kmetijske svetovalne službe je v občini okrog 600 kmetij. Na upravni enoti pa jih je registriranih okrog 950. Kmečkega prebivalstva je po zadnjih podatkih okrog 10%, kar je višje od slovenskega povprečja (7,6%). Dopolnilne dejavnosti na kmetijah so slabo razvite.
(9) Izrazite vrednote naravne dediščine se na območju Občine Litija ne nahajajo. Še najbolj izstopa predlog za krajinski park - to je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima ekološko, biotsko in krajinsko vrednost - predlagano območje Žamboh - Ostrež (predlog za krajinski park, ROI - obvezno republiško izhodišče).
(10) Kot posebno varstveno območje - območje Nature 2000 pa je opredeljeno ostenje Posavskega hribovja - osrednji del Posavskega hribovja ob Savi z obsežnimi karbonatnimi sklanimi pobočji in pečinami ter bukovimi gozdovi, življenjski prostor ujed kot sta planinski orel in sokol selec.
(11) Kot potencialno posebno varstveno območje, ki ga je Slovenija opredelila na podlagi direktive o habitatih, ni pa še bilo sprejeto s strani Evropske komisije pa so opredeljeni še:
1. Reka Mirna - z mrtvimi rokavi, pritoki, poplavno ravnico in opuščenimi glinokopi v Mirnski dolini. Je življenjski prostor vidre, koščičnega škratavca, ozkega vrtenca, navadnega škržaka, platnice in sulca.
2. Čatež - zatočišče porodniške kolonije malih podkovnjakov v cerkvi na Čatežu z bližnjo okolico.
3. Polšnik - Širša okolica vasi Polšnik. Podstrešje in zvonik cerkve Sv. Matere božje je življenjski prostor netopirja malega podkovnjaka, v okolici pa so njegovi prehranjevalni habitati. Med temi tudi evropsko pomemben habitatni tip Ilirski bukovi gozdovi.
4. Dole pri Litiji - širša okolica kraja Dole pri Litiji. Podstrešje in zvonik cerkve Marijinega vnebovzetja so zatočišče netopirja malega podkovnjaka, v okolici so njegovi prehranjevalni habitati, med temi evropsko pomembni habitatni tipi. Dinarski gozdovi rdečega bora na dolomitni podlagi in Ilirski bukovi gozdovi.
(12) Območje Občine Litija je precej razgibano. Prepredenost krajine z ozkimi dolinami in rekreacijskimi (pohodniškimi in kolesarskimi) potmi vpliva na krajinsko pestrost, ki je nekoliko zmanjšana zaradi velikega deleža poraščenosti z gozdom.
(13) Občina Litija je z omrežjem državnih cest ustrezno povezana, je pa glavna cesta skozi dolino močno obremenjena. V prihodnosti se na območju regije predvideva tudi potek 3. razvojne osi, katere ena od variant poteka čez območje Občine Litija. Na področju občinskih cest so medobčinske povezave ustrezne. Ni pa ustrezna njihova voziščna konstrukcija, saj je več kot 50% občinskih cest v makadamski izvedbi. Problem se kaže tudi v ogroženosti posameznih cest pred plazovi in nerešenemu vprašanju mirujočega osebnega in tovornega prometa v mestu Litija.
(14) Preko občine poteka močan javni in tovorni železniški promet.
(15) Na področju oskrbe z javnim vodovodom je stanje neustrezno, saj je na javni vodovod priključena manjšina naselij. Obstoječi vodovodni sistemi so dotrajani in izkazujejo velike izgube. Podatkov o vodooskrbi naselij, ki niso priključeni na javni vodovod, ni.
(16) Področje oskrbe s kanalizacijskim omrežjem je neustrezno, saj celovitega kanalizacijskega sistema, ki bi vključeval tudi ustrezno čistilno napravo ni. Kanalizacija je vzpostavljena v naseljih Litija, Kresnice, Breg in Jevnica.
(17) Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov je urejeno v sklopu centra regionalnih odpadkov do leta 2022. Za odvoz komunalnih odpadkov skrbi komunalno podjetje.
(18) Z javno razsvetljavo so opremljena praktično vsa naselja, vendar je stanje javne razsvetljave neustrezno, saj je le ta zastarela. Kataster JR ne obstaja oziroma je v pripravi.
(19) Na področju varstva okolja se iz naslova delovanja gospodarskih javnih služb kaže dotrajanost vodovodnega sistema, neustrezna skrb za komunalne odpadne vode ter neurejena oskrba z energenti za ogrevanje (oskrba z zemeljskim plinom na območju občine še ni vzpostavljena).
(20) Oskrba z električno energijo je na celotnem območju občine ustrezna in sledi prostorskemu razvoju.
(21) Na področju izkoriščanja vodne energije je Vlada Republike Slovenije podelila koncesijo na delih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah. Na območju Občine Litija so predvidene HE Jevnica, HE Kresnice, HE Ponoviče, HE Renke.
(22) Preko območja občine potekata veljavna državna prostorska načrta za daljnovod 2x110 kV Beričevo-Trbovlje ter daljnovod 2x400 kV Beričevo-Krško.
7. člen
(težnje dosedanjega prostorskega razvoja v občini)
(1) Občina je neposredno vezana na glavno mesto Slovenije, Ljubljano. Značilne so močne vsakodnevne delovne, šolske in druge migracije, ki povzročajo gost avtomobilski in železniški promet, kar obremenjuje celotno območje ob Savi tako glede ekologije kot varnosti prebivalcev. Prednost je majhna oddaljenost od glavnega mesta, kjer so delovna mesta in institucije.
(2) Iz dosedanjega razvoja izhajajo naslednji problemi in težnje:
1. velik primanjkljaj delovnih mest, kar povzroča velike delovne migracije predvsem v smeri Ljubljane;
2. pomanjkanje razpoložljivih območij za obrtne in proizvodne dejavnosti, predvsem v naseljih, ki niso v dolini reke Save;
3. zaradi dnevnih migracij večja prometna obremenitev skozi nekatera naselja predvsem v dolini reke Save;
4. težnje po poselitvi s predvsem individualno stanovanjsko gradnjo ter individualnimi počitniškimi objekti ter posledično stalne težnje po širitvi poselitvenih območij na kmetijska in gozdna zemljišča;
5. slabša družbena infrastruktura, predvsem na podeželskem območju občine na področju predšolskega varstva, šolstva in zdravstva;
6. neustrezno vodenje nekaterih državnih cest skozi strnjena naselja in neustrezno stanje cest;
7. slabša komunalna in telekomunikacijska infrastruktura na podeželskem območju občine;
8. velik problem predstavljajo nezakonite gradnje iz preteklih let, ki so prostorsko v mnogih primerih prostorsko neustrezno umeščene in praviloma komunalno neurejene;
9. pomanjkanje kapacitet in neustrezna urejenost rekreacijske in športne infrastrukture;
10. neustrezna urejenost odvajanja odpadnih voda;
11. centralna naselja nimajo ustreznih celostnih urbanističnih rešitev;
12. stalno zniževanje ravni oskrbe v centralnih naseljih, ki s tem izgubljajo značaj oskrbnih centrov, kar je še posebej problematično za poselitev podeželskega dela občine;
13. neustrezen in nezadosten javni potniški promet;
14. neustrezno stanje na področju vodooskrbe iz nekaterih vaških vodovodov, za katere tudi ni urejeno upravljanje;
15. neustrezno reševanje poplavne varnosti občine (regulacije vodotokov) in neustrezno vzdrževanje vodotokov in pripadajočih retencijskih površin;
16. neurejene kolesarske poti na celotnem območju občine.
8. člen
(možnosti prostorskega razvoja ob upoštevanju predhodnih ugotovitev in razvojnih potreb v občini ter razvojnih potreb države in regije)
(1) Glede na ugodno geografsko lego, dobro prometno povezanost, ima Občina Litija zelo velike razvojne možnosti tako na področju prebivalstvene rasti, kakor tudi na področju razvoja gospodarskih in drugih dejavnosti. V naseljih razložene poselitve in težke dostopnosti bo treba vso pozornost posvetiti predvsem območju Polšnika, Dol pri Litiji, Gabrovki, kjer so možnosti za rast delovnih mest zlasti v samostojnem podjetništvu in obrtništvu. Na Vačah in Kresnicah pa je potrebno razvijati delovna mesta v terciarnem in kvartarnem sektorju, to je na področjih, ki so sedaj slabo razvita.
(2) Neugodni razvojni trendi imajo nekatere negativne posledice: pomanjkanje kapacitet družbene infrastrukture, slabšanje ekoloških pogojev bivanja, pritiski na kmetijska in gozdna zemljišča, slabo materialno stanje, socialne napetosti, prometna zasičenost, zato je potrebno v strategiji razvoja občine skrbno tehtati prednosti in slabosti intenzivnega razvoja in rasti prebivalstva. Temeljno izhodišče prostorskega razvoja občine temelji na usklajenem in uravnoteženem razvoju, ki se bo v bodoče odražal v načrtovani rasti števila prebivalcev s sprotnim zagotavljanjem vseh potrebnih oskrbnih funkcij ter zagotavljanjem zadostnega števila kvalitetnih delovnih mest.
(3) Z večanjem števila prebivalstva bo potrebno stalno spremljati potrebe po družbeni infrastrukturi, predvsem po kapacitetah predšolskega varstva in osnovnošolskega izobraževanja. Obstaja tudi velika potreba in interes po izgradnji doma za starejše občane na območju občine. Potrebno je najmanj vzdrževati stanje na področju zdravstvene oskrbe za vse občane.
(4) Občina Litija lahko še bolje izkoristi svojo izjemno prometno lego ob glavni železniški povezavi.
(5) Občina mora preusmeriti tokove dnevnih migracij izven osrednjih naselitvenih jeder. Potrebno je izboljšati prometno varnost, predvsem z izgradnjo kolesarskih stez in kolesarskih poti ter hodnikov za pešce.
(6) Potrebno je modernizirati obstoječe občinsko cestno omrežje. Spodbujati je potrebno javni železniški promet. Rešiti je potrebno mirujoči promet v mestu Litija.
(7) V vseh naseljih (skladno z veljavnim pravilnikom o oskrbi s pitno vodo) je potrebno zagotoviti dobavo tekoče pitne vode iz javnega vodovodnega omrežja in zmanjšati vodne izgube na sistemih.
(8) S kanalizacijskim omrežjem je potrebno skladno s operativnim programom opremiti vsa naselja v občini.
(9) Na območju naselij Kresnice in Litija ter tam, kjer je to ekonomsko upravičeno, je potrebno vzpostaviti daljinski sistem oskrbe z zemeljskim plinom ali drugim energentom.
(10) Občina Litija ima veliko neizkoriščenih turističnih potencialov. Manjkajo konkretne iniciative za turizem in sposobni turistični akterji z znanjem, idejami in kapitalom. Občina je k rešitvi vprašanj glede vizije turizma pristopila s sprejetjem Strategije razvoja turizma.
(11) Glede na stopnjo urbaniziranosti posameznih naselij je potrebno posvetiti pozornost sistemu javnih zelenih površin, ki jih je potrebno zagotoviti tako v odprtem prostoru ob naselju (ob vodotokih, gozdu in zelene površine med naselji), kot tudi povezana mikro omrežju javnih zelenih površin (parkov, otroških in športnih igrišč, poti ob vodotokih, manjših trgov ipd.) v Litiji in ostalih centralnih naseljih.
(12) Občina mora razvojno krepiti svojo gospodarsko vlogo, predvsem zaradi večanja števila delovnih mest in posledično zmanjševanja dnevnih delovnih migracij in zaradi krepitve gospodarske vloge občine v regiji.
(13) Za prepoznavnost občine je pomembna njena podeželska podoba, ki naj se v oblikovanju nove poselitve ohranja. Podeželski kulturni krajini Občine Litija daje poseben pečat bogata sakralna dediščina, vaška jedra s kmečko arhitekturo ter arheološka najdišča.
9. člen
(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Občina Litija je neposredno navezana na Ljubljano kot regionalno središče. Večina delovno aktivnega prebivalstva občine Litija je zaposlenega izven domače občine.
(2) Zaradi dobre prometne povezanosti bi bil v bodočnosti možen tudi vpliv širšega slovenskega in mednarodnega prostora na območje Občine Litija.
(3) Zaradi naravnih danosti, predvsem reliefa in vodotokov, Občina Litija z ostalimi mejnimi občinami, razen Občine Šmartno, ni neposredno poselitveno povezana.
(4) Za Litijo je ob dobri povezavi vzhod-zahod izrednega pomena izboljšanje prometne dostopnosti tudi sever-jug (Vače-Gabrovka) predvsem z navezavo na Dolenjsko, oziroma preko tretje razvojne osi ter do obstoječih sosednjih občinskih središč.
II.2.2 Cilji
10. člen
(cilji prostorskega razvoja)
(1) Prostorski razvoj se usmerja in načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Širitev naselja je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen. Nova poselitev se usmerja na komunalno opremljena, nepozidana zemljišča znotraj strnjenih kompleksov obstoječih naselij; z zelenimi barierami se preprečuje zlivanje naselij in se tako ohranja prostorska identiteta posameznih naselij ter se načeloma na umešča na enoto registrirane kulturne dediščine.
(2) Prostorsko razporeditev stanovanj in dejavnosti v občini razvijati policentrično v skladu z opredeljenim omrežjem naselij iz 11. člena tega odloka z upoštevanjem dejanskih potreb glede na stanje in razvojne težnje v prostoru.
(3) Zaradi neugodnih demografskih trendov se ciljna projekcija števila prebivalstva do leta 2021 oceni na 17 000 prebivalcev.
(4) Ciljna projekcija prebivalstvene rasti na območju Občine Litija
+-----------+------+-------+------+------+-------+------+------+
|LETO | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 | 2011 | 2021 |
+-----------+------+-------+------+------+-------+------+------+
|Število |11.528| 11.551|12.641|13.745|14.251 |15.561|17.000|
|prebivalcev| | | | | | | |
|Občina | | | | | | | |
|Litija | | | | | | | |
+-----------+------+-------+------+------+-------+------+------+
(5) Organizirana, urejena gradnja novih stanovanj in stanovanjskih objektov v Litiji, ki bo prilagojena lokalni tipologiji in bo zaokroževala naselje kot celoto.
(6) Izboljšati urbano podobo mesta Litija in ostalih centralnih naselij z ureditvijo javnih površin (mestnih trgov, ulic, urbano opremo), z arhitekturno/urbanistično prenovo ob upoštevanju ohranjene arhitekturne identitete starih vaških jeder.
(7) Obseg nove stanovanjske gradnje uravnotežiti s potrebami družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
(8) Nove družbene in oskrbne dejavnosti uravnoteženo locirati v oskrbne centre v skladu s predlaganim modelom omrežja naselij.
(9) Bolje izkoristiti izjemno prometno lego z lociranjem novih poslovnih, storitvenih in turističnih objektov ter površin in izboljšati ponudbo teh dejavnosti v občini.
(10) Določiti zadostne površine za izgradnjo potrebnih kapacitet za postopno zmanjševanje primanjkljaja delovnih mest. Indeks zaposlitvenih možnosti dvigniti vsaj na 60 (razmerje delovnih mest v odnosu na delovno aktivno prebivalstvo). Potrebno je vsaj ohranjati število delovnih mest v sekundarnem sektorju ter postopno povečevati število delovnih mest v terciarnem in kvartarnem sektorju.
(11) Do leta 2023 na območju občine zagotoviti 80% pokritost kapacitet predšolskega varstva.
(12) Spoštovati in zadržati podobo podeželske občine. Ohraniti krajinsko sliko občine z načrtnim oblikovanjem novogradenj na robovih naselij in v odprtem prostoru, ohranjanjem tipične strukture podolgovatih poljskih delitev ter usmerjanjem kmetijske dejavnosti v ohranjanje kulturne krajine.
(13) Izboljšati urbano podobo mesta Litija in ostalih centralnih naselij z ureditvijo javnih površin (mestnih trgov, ulic, urbano opremo), z arhitekturno/urbanistično prenovo ob upoštevanju ohranjene arhitekturne identitete v starih vaških jedrih.
(14) Določiti zadosten obseg in ustrezno razmestitev rekreacijskih, parkovnih, zelenih in odprtih javnih površin za potrebe vsega prebivalstva občine.
(15) Obnova in izgradnja ustrezne prometne infrastrukture, ki bo zagotavljala poleg hitrega in varnega dostopa do delavnih mest, upravnih in ostalih dejavnosti tudi možnost novega in hitrejšega razvoja vseh dejavnosti v prostoru. Prioritetni projekt je zato na področju prometne infrastrukture izgradnja obvoznice ob mestu Litija, ter nadalje zagotoviti ustrezno voziščno konstrukcijo tako državnih kot občinskih cest. Na območju mesta Litija je potrebno rešiti problem mirujočega osebnega in tovornega prometa, na območju celotne trase železniške proge pa je potrebno zagotoviti njeno varno obratovanje.
(16) Poskrbeti za postopno izgradnjo manjkajoče komunalne infrastrukture znotraj posameznih poselitvenih območij naselij, pri čemer je prioriteta oskrba s pitno vodo za vsa naselja v občini (skladno s pravilnikom o oskrbi s pitno vodo) zagotoviti oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja in zmanjšati obstoječe vodne izgube na sistemih.
(17) Zagotavljanje dostopnost, telesno oviranim in osebam z drugimi oblikami invalidnosti do prostorov družbene infrastrukture, kjer se odvijajo kulturne, izobraževalne, rekreativne in druge dejavnosti (knjižnice, šole, kulturni domovi, muzeji, športne dvorane …).
(18) Na področju kanalizacijska omrežja je potrebno v vseh naseljih zagotoviti ustrezen kanalizacijski sistem, ki se mora zaključiti z ustrezno čistilno napravo.
(19) Na področju ravnanja z odpadki je potrebno poiskati lokacijo za zbirni center za gradbene odpadke na območju litijske občine ter za dolgoročno rešitev problema z odpadki predlagati novo lokacijo deponije odpadkov.
(20) Preučiti možnosti izkoriščanja naravnih in alternativnih virov energije.
(21) Sanacija območij izkoriščanja mineralnih surovin.
(22) Zavarovanje in ureditev rudnika Sitarjevec za vodene oglede kot vzgojno izobraževalni program ter dodatna turistična atrakcija Litije.
(23) Na področju varstva okolja je potrebno dvigniti zavest prebivalcev in podjetnikov pri skrbi za okolje. V ta namen se sprejme strategija varstva okolja in posledično operativni programi.
(24) Izkoriščanje potencialov naravne in kulturne krajine obravnavanega območja (gozdna, kmetijska zemljišča, razgibanost v terenu in reliefu, obvodni prostor in habitati) in izkoristek izjemne prometne lege za potrebe športa, rekreacije in turizma ter njihova nadgradnja s sistemom pohodniških, kolesarskih in jahalnih poti, povezanih s površinami za določeno športno rabo.
(25) Ohranjanje in zagotavljanje ustreznega vključevanja naravnih in kulturnih kakovosti v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom.
(26) Ohranjanje kulturne dediščine in naravnih vrednot ter intenzivnejša vključitev in razvoj Geoss-a kot državnega spomenika ter večji izkoristek naravnega potenciala reke Save ob trajnem varstvu naravnih vrednost
(27) Ohranjanje in zagotavljanj raznolikosti kulturne krajine in naravnih pestrosti ter s tem tipično krajinsko sliko tega območja.
(28) Preprečevati zaraščanje in izboljšati obdelanost ter trajnostno rabo podeželskega prostora.
(29) Omogočati prostorske možnosti za razvoj turizma. Usmerjati razvoj turizma v kmečki in športno-rekreacijski turizem. Izkoristiti naravni potencial reke Save ob trajnem varstvu naravnih vrednot.
II.2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
11. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Prednostno se bodo razvijala predvsem gravitacijska (nosilna) naselja v katera se usmerja intenzivni razvoj poselitve in drugih dejavnosti. Mesto Litija kot urbano občinsko središče, ki poleg bivalnega in upravnega središča občine, prevzame vlogo tudi poslovnega središča. Razen intenzivnega razvoja poselitve in drugih dejavnosti, je potrebno hkrati izboljšati tudi kulturno in turistično vlogo v širšem gravitacijskem območju.
(2) S širitvijo oziroma zapolnitvijo poslovnih con v Litiji, Kresnicah, Hotiču in Gabrovki se zagotovi dodatne poslovne površine za nova delovna mesta v občini, za potrebe lokalnega podjetništva ter za dodatno rast gospodarstva v občini. Občina še vnaprej nadaljuje s selitvijo motečih dejavnosti izven stanovanjskih območij v nove gospodarske cone, predvsem v poslovno cono Litija ter poslovne cone v Zgornjem Hotiču in Moravčah pri Gabrovki.
(3) Površine za razvoj glavnih oskrbnih dejavnosti se razen v Litiji locirajo v obstoječih centralnih naseljih: Gabrovki, Kresnicah, Dolah pri Litiji, Polšniku, Savi, Vačah, Jevnici ter Zgornjem Hotiču.
(4) Razvoj turističnih dejavnosti se usmerja v območje naravnega potenciala reke Save, Geoss-a kot državnega spomenika ter obstoječih grajskih kompleksov, kot je grad Ponoviče in v ohranjena območja osrednjih delov vasi in naselij s prepoznavno kulturno dediščino in podeželsko identiteto, po končani ureditvi pa tudi v učno kulturno tehnični spomenik rudnik Sitarjevec.
(5) Stanovanjsko gradnjo se usmerja na že zazidljiva stavbna zemljišča. Dolgoročno se predvidijo širitve centralnih naselij ter širitve s katerimi je mogoče učinkovito izrabiti obstoječo in novo načrtovano prometno in komunalno infrastrukturo.
12. člen
(omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij)
(1) Omrežje naselij z vlogo naselij
+--------------------+-----------------------------------------+
|VLOGA/RANG NASELJA |NASELJE |
+--------------------+-----------------------------------------+
|medobčinska |Litija |
|središča in | |
|središča | |
|regionalnega pomena | |
+--------------------+-----------------------------------------+
|pomembnejše lokalno |Kresnice, Gabrovka |
|središče | |
+--------------------+-----------------------------------------+
|lokalna središča |Dole pri Litiji, Polšnik, Sava, Vače, |
| |Jevnica, Zgornji Hotič |
+--------------------+-----------------------------------------+
|ostala naselja |Podšentjur, Pogonik, Širmanski Hrib, |
| |Veliki Vrh pri Litiji, Zgornji Log, Breg |
| |pri Litiji, Tenetiše, Zagorica, Golišče, |
| |Kresniške Poljane, Zgornja Jevnica, |
| |Kresniški Vrh, Ribče, Vernek, Boltija, |
| |Cirkuše, Kandrše - del, Klenik, Laze pri |
| |Vačah, Mala sela, Podbukovje pri Vačah, |
| |Potok pri Vačah, Ržišče, Slivna, Široka |
| |Set, Tolsti Vrh, Vovše, Leše, Ponoviče, |
| |Spodnji Log, Bitiče, Jesenje, Konj, |
| |Spodnji Hotič, Zapodje, Berinjek, |
| |Bistrica, Čeplje, Dobje, Dobovica, |
| |Gorenje Jelenje, Gradišče - k.o. Št. |
| |Lovrenc, Hude Ravne, Jelenjska Reber, |
| |Ježevec, Kal pri Dolah, Ljubež v Lazih, |
| |Magolnik, Mala Goba, Prelesje, Prevale, |
| |Preženjske Njive, Radgonica, Selce, |
| |Slavina, Sopota, Spodnje Jelenje, Strmec,|
| |Suhadole, Velika Goba, Zagozd, Zavrh, |
| |Brezje pri Kumpolju, Brezovo, Brglez, |
| |Čateška Gora, Gabrska Gora, Gobnik, |
| |Gornje Ravne, Hohovica, Javorje pri |
| |Gabrovki, Kamni Vrh, Klanec pri Gabrovki,|
| |Kržišče pri Čatežu, Kumpolje, Laze pri |
| |Gobniku, Lukovec, Moravče pri Gabrovki, |
| |Moravška Gora, Nova Gora, Okrog, Pečice, |
| |Podpeč pod Skalo, Tihaboj, Tlaka, Vodice |
| |pri Gabrovki, Konjšica, Ravne, Borovak |
| |pri Polšniku, Dolgo Brdo, Mamolj, Preveg,|
| |Renke, Stranski Vrh, Šumnik, Tepe, Velika|
| |Preska, Zglavnica |
+--------------------+-----------------------------------------+
(2) Zagotavljanje funkcij in dejavnosti v naseljih oziroma gravitacijskih središč v Občini Litija.
+----------+---------------------+-----------------------------+
|NASELJE |ZAGOTAVLJANJE |ZAGOTAVLJANJE DEJAVNOSTI |
| |FUNKCIJE | |
+----------+---------------------+-----------------------------+
|Litija |stanovanjske, lokalne|sedež MS, gasilski dom, |
| |upravne, družbene, |župnišče, sedež občine, |
| |poslovne, |bankomat, posl. enot. bank, |
| |zdravstvene, |zavarovalnica, gostilna, |
| |izobraževalne, |gostilna / prenočišče, |
| |kulturne, prometne, |knjižnica, galerija, kino, |
| |športne in |več obrtnih delavnic, |
| |rekreacijske, |special. obrt, poslovne |
| |trgovske, gostinske |storitve, intelektualne |
| | |storitve, avtobusna postaja, |
| | |bencinska črpalka, pošta, |
| | |devet letna osnovna šola, |
| | |srednje šole, trgovina, več |
| | |spec. trg, blagovna hiša, |
| | |policija, upravna enota, |
| | |okrajno sodišče, vrtec, |
| | |center za socialo, |
| | |zdravstveni dom, lekarna, |
| | |spec. gost. lokal, hotel, |
| | |gledališče, telovadnica, |
| | |športni center |
+----------+---------------------+-----------------------------+
|Gabrovka, |stanovanjske, |sedež KS, gasilski dom, |
|Kresnice |oskrbne, poslovne in |župnišče, bankomat, |
| |storitvene, |podružnica banke, klubski |
| |zdravstvene, lokalne |prostori ali kulturni dom, |
| |izobraževalne, |več obrtnih delavnic, |
| |kulturne, športno- |avtobusna postaja, pošta, |
| |rekreacijske, |športna igrišča, devet letna |
| |trgovske, gostinske, |osnovna šola, trgovina, več |
| |kmetijstvo na obrobju|speci. trg, vrtec, gostilna, |
| |naselij |gostilna/prenočišče, |
| | |specializirana obrt, |
| | |intelektualne storitve, |
| | |bencinska črpalka, |
| | |telovadnica, krajevni urad, |
| | |zdravstvena postaja |
+----------+---------------------+-----------------------------+
|Dole pri |stanovanjske, |sedež KS, župnišče, |
|Litiji, |oskrbne, poslovne in |gostilna, obrtna delavnica, |
|Polšnik, |storitvene funkcije |avtobusna postaja oziroma |
|Sava, |sprejemljive za |postajališče, športna |
|Vače, |bivanjsko okolje, |igrišča, podružnična šola, |
|Jevnica, |lokalne |vrtec, gasilski dom, |
|Zgornji |izobraževalne, |bankomat, klub. prost. ali |
|Hotič |kulturne, športno- |kult. dom, trgovina |
| |rekreacijske, | |
| |trgovske, gostinske, | |
| |turistične, kulturne,| |
| |kmetijstvo na obrobju| |
| |naselij | |
+----------+---------------------+-----------------------------+
|ostala |stanovanjske, obrt, | |
|naselja |kmetijstvo | |
+----------+---------------------+-----------------------------+
13. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja)
(1) Glavna prometna povezava preko občine poteka v smeri V-Z in predstavlja glavno prometno žilo skozi spodnje savsko dolino in povezuje središča, kot so Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Sevnica ... Ostale ceste služijo regionalnemu in lokalnemu povezovanju.
(2) Kot opcija se predvideva izgradnja 3. razvojne osi, ki bi Občino Litija prešla v njenem vzhodnem delu.
(3) Preko občine poteka železniška proga, ki je del glavnega slovenskega železniškega omrežja (Koper-Ljubljana-Hrastnik-Celje-Maribor).
14. člen
(druga, za občino pomembna, območja)
(1) Območja opredeljena v Registru nepremične kulturne dediščine v Občini Litija v celoti prekrivajo 592,54 ha površin, vplivna območja predvsem cerkva pa 129,40 ha, kar skupno znaša 721,94 ha oziroma 3,2% površine celotne občine. V postopku za vpis v Register kulturne dediščine so objekti z območji, dodatnih 670,29 ha površin Občine Litija.
(2) Najpomembnejši območji dediščine sta arheološko območje Vač in arheološki kompleks Roje pri Moravčah.
(3) Kot naravna vrednota je v Občini Litija zavarovanih 28 vrednot. Od tega jih je 7 državnega pomena. V občini je 22 območij naravnih vrednot, od tega imata 2 državni pomen.
(4) Ključen cilj je ohranjanje naravnih vrednot najmanj v stanju v katerem so. Predvsem je potrebno skrbeti za ohranjanje biotske raznovrstnosti z ohranjanjem naravnega ravnovesja.
15. člen
(urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt)
(1) Urbanistični načrt je potrebno v prvi fazi izdelati za območje mesta Litije in za naselje Zgornji Hotič.
(2) Urbanistični načrt Litija obsega urbanizirano območje naselja Litija in strnjeni del poselitve naselja, ki obsega tudi dele naselij Zagorica ter Breg pri Litiji. V urbanistični načrt se vključijo tudi območja primarne rabe, ki tvorijo zaključeno območje mesta: kmetijska zemljišča, območje gozdov ipd. Urbanistični načrt se izdela z namenom dolgoročnega poselitvenega koncepta naselja Litija z usmeritvami za urbanistično/arhitekturno urejanje in prenovo, prometno urejanje vključno z urejanjem površin za mirujoči promet ter kolesarski in peš promet, formiranje omrežja javnih urbanih in zelenih površin, zagotavljanju dodatnih kapacitet za družbene in oskrbne dejavnosti, omogočanja nadaljnjega razvoja za mesto sprejemljivih poslovnih in storitvenih dejavnosti, športa in rekreacije, izboljšanju stanja na področju komunalnega opremljanja ipd.
(3) V nadaljnjih fazah urejanja urbanističnih dokumentov je zaradi čimbolj smotrnega usmerjenega razvoja potrebno izdelati urbanistične načrte še za naselja Gabrovka, Kresnice, Jevnica, Vače, Dole pri Litiji, Polšnik.
II.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
16. člen
(razvoj gospodarske javne infrastrukture)
Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.
17. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Na državnem cestnem omrežju je potrebno zagotoviti izgradnjo obvozne ceste za mesto Litija, naselji Zgornji in Spodnji Hotič in Gabrovko, ter dokončati rekonstrukcijo državne ceste na delih, kjer le ta še ni rekonstruirana oziroma se ne predvideva obvoznica.
(2) Na lokalnem cestnem omrežju je potrebno prioritetno zagotoviti modernizacijo neustreznih voziščnih konstrukcij (asfaltiranje cest).
(3) Na območju naselij je potrebno izvesti pogoje za varen peš promet.
18. člen
(telekomunikacijska infrastruktura)
Težiti je potrebno k vzpostavitvi najsodobnejših telekomunikacijskih povezav znotraj vseh naselij občine.
19. člen
(energetska infrastruktura)
(1) Skladno z razvojnimi potrebami je potrebno posodabljati obstoječi elektro energetski sistem. Vse novogradnje nizko napetostnega električnega omrežja se na območju naselij kablirajo.
(2) Obstoječa energetska infrastruktura občine zajema:
- naftno gospodarstvo zgolj za neposredno oskrbo s tekočimi gorivi,
- magistralni vod zemeljskega plina - 16 barov, ki se zaključi v Kresnicah, predviden je dovod plina v mesto Litija,
- obstoječe elektrodistribucijsko omrežje z RTP, TP, NN in prenosnim omrežjem,
- šest večjih kotlovnic na kurilno olje v Litiji, nekaj manjših kotlovnic na UNP, dve kotlovnici na biomaso v Gabrovki in na Vačah, nekaj kotlovnic na mazut in les v proizvodnih podjetjih za lastno oskrbo s toploto in tehnološko paro,
- majhen delež uporabe obnovljivih virov energije.
(3) Strategija rabe in oskrbe z energijo na območju Občine Litija je skladna z Nacionalnim energetskim programom in predvideva uporabo obnovljivih virov energije.
(4) Cilji pri izgradnji energetske infrastrukture:
- Kontinuirano posodabljanje elektro-energetskega sistema s ciljem zagotavljanja zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo predvsem industrijskih in poslovnih objektov (postavitev novih TP postaj, kabliranje NN kabla v območju naselij, ipd.) na območju celotne občine.
- Vzpostavitev centralizirane proizvodnje toplote v mestu Litija; sistem daljinske oskrbe s toploto ali sistem daljinske oskrbe s plinom, s čimer se bodo ekološko nesprejemljiva goriva zamenjala.
- Uvedba daljinskega ogrevanja tam, kjer je gostota poselitve dovolj velika, da so izpolnjeni ekonomski in tehnični pogoji za investicijo.
- Spodbujanje soproizvodnje električne in toplotne energije v vseh možnih kombinacijah uporabe goriv ter z možnostjo uporabe tudi za hlajenje objektov (plinska kogeneracija, kogeneracija v kotlovnici na obnovljivi vir energije …).
(5) Znotraj lokalnega energetskega koncepta občine je potrebno izvajati:
- spodbujane izkoriščanja obnovljivih virov energije,
- spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije,
- spodbujanje razvoja (centralizirane) daljinske oskrbe s toplotno energijo za ogrevanje in hlajenje.
(6) Glede na naravne danosti v Občini Litija se prioritetno vzpodbuja uporaba obnovljivih virov energije:
- biomasa (les, odpadki, biogorivo, bioplin …),
- energija sončnega sevanja (fotovoltaični sistemi, solarni sistemi ...),
- geotermalna energija.
20. člen
(infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja)
(1) Prioritetno je potrebno težiti k širitvi območij javne službe oskrbe s pitno vodo, širitvi obstoječih omrežij, zmanjševanju vodnih izgub in posodobitvi obstoječih javnih vodovodnih sistemov.
(2) Občina bo za zmanjšanje vnosa škodljivih snovi v podtalnico na različnih območjih uvajala enega ali kombinacijo več različnih ukrepov, kot so:
- dogovor o čim manjšem gnojenju, izobraževanje za pravilno uporabo gnojil, poizkus uporabe organskih gnojil,
- redno spremljanje vsebnosti nitratov in če ni poslabšanja, neizvajanje dodatnih ukrepov,
- promocija ekološkega kmetovanja,
- prepoved uporabe umetnih gnojil in pesticidov v ožjem pasu varovanja vodnih virov,
- izdelava gnojilnih načrtov in upoštevanje omejitev iz Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla,
- raziskava virov onesnaženja s topili,
- uvajanje nasadov rastlin, ki ne potrebujejo gnojenja z dušikom (stročnice, metuljnice) in kolobarjenje za vzdrževanje primerne založenosti tal z dušikom,
- zasaditve industrijskih nasadov drevja (npr. topolov),
- spremembe namembnosti kmetijskih površin v športno-rekreacijske površine,
- sprememba namembnosti kmetijskih površin v zazidljiva zemljišča za dejavnosti, kjer se ne uporablja nevarnih snovi,
- neposredno ponikanje meteorne vode s streh ter ponikanje vode s povoznih površin s predhodnim čiščenjem na oljnih lovilcih in dodatno filtracijo (peščeni in ogleni filtri).
(3) Kanalizacijsko omrežje je trenutno vzpostavljeno zgolj na območju naselij Litija, Kresnice, Breg pri Litiji in Jevnica. Predmetna kanalizacijska omrežja še nimajo vzpostavljene ustrezne čistilne naprave. Prioritetno se zagotovi ustrezna čistilna naprava na že obstoječih kanalizacijskih sistemih, nadaljnje pa se gradijo novi sistemi, skladno z državnim operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda.
(4) Področje ravnanja z odpadki se nadgradi z izgradnjo zbirnega centra v naselju Litija. Dolgoročno se predvidi nova lokacija deponije.
21. člen
(pokopališka dejavnost)
V Občini Litija imamo 12 pokopališč, in sicer: Kresnice, Zgornji Hotič, Vače, Litija, Sava, Polšnik, Dole pri Litiji, Prelesje, Konjšica, Gabrovka, Velika Goba, Široka Set ter pokopališče Tihaboj, ki je še urejeno vendar se dejavnost pokopov ne izvaja več.
22. člen
(javna razsvetljava)
Omrežje javne razsvetljave je vzpostavljeno v večini naselij, vendar je zastarelo in ga je potrebno sanirati - predvsem v smislu ekološko sprejemljivih svetil.
II.4 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
23. člen
(določitev območij naselij)
(1) Območja naselij so: Bitiče, Boltija, Borovak pri Polšniku, Breg pri Litiji, Brezje pri Kumpolju, Brezovo, Brglez, Cirkuše, Čeplje, Dobje, Dobovica, Dole pri Litiji, Dolgo Brdo, Gabrovka, Golišče, Gorenje Jelenje, Gradišče - k.o. Št. Lovrenc, Javorje pri Gabrovki, Jelenska Reber, Jesenje, Jevnica, Ježevec, Kal pri Dolah, Kandrše - del, Klanec pri Gabrovki, Klenik, Konj, Konjšica - del, Kresnice, Kresniške Poljane, Laze pri Vačah, Leše, Litija, Lukovec, Magolnik, Mala Goba, Mala sela, Mamolj, Moravče pri Gabrovki, Moravška Gora, Okrog, Pečice, Podbukovje pri Vačah, Podšentjur, Polšnik, Ponoviče, Potok pri Vačah, Prelesje, Prevale, Preveg, Preženjske njive, Radgonica, Renke, Ribče, Ržišče, Sava, Selce, Slavina, Slivna, Sopota, Spodnje Jelenje, Spodnji Hotič, Spodnji Log, Stranski Vrh, Strmec, Široka Set, Tenetiše, Tepe, Tihaboj, Tlaka, Tolsti Vrh, Vače, Velika Goba, Velika Preska, Veliki vrh pri Litiji, Vernek, Vodice pri Gabrovki, Zagorica, Zagozd, Zapodje, Zgornji Hotič, Zgornji Log.
(2) Po celotnem območju občine se pojavljajo območij pretežno avtohtone razpršene gradnje, ki se je v večini primerov ne da sanirati, kot zaključeno območje zaradi izrazitega reliefa.
(3) V naselja se v minimalnem obsegu vključujejo posamezni objekti na neposrednem robu naselij. Na območjih naselij, kjer so predvidene širitve v skladu s strateškim delom OPN in konceptualnim delom urbanističnega načrta Litija, se v ta območje vključijo tudi posamični objekti razpršene gradnje.
(4) Razpršeno gradnjo/poselitev predstavljajo posamični objekti kmetijske ali druge rabe in obstoječi stanovanjski objekti ter opuščeni objekti. Širitve razpršene gradnje za stanovanjske potrebe z novim OPN niso dovoljene. Dovoljene so le gradnje v obsegu parcel za širitev obstoječih dejavnosti oziroma saniranja objektov.
II.5 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
24. člen
(določitev območij razpršene poselitve)
(1) Območja razpršene poselitve se pojavljajo predvsem na hribovitem območju, kjer gre za območje redke avtohtone razpršene poselitve s še živečo primarno dejavnostjo. Kot takšno je opredeljeno večji del območja naselij Čateška Gora, Gabrska Gora, Gobnik, Gornje Ravne, Gradišče - k. o. Št. Lovrenc, Hohovica, Hude Ravne, Kamni Vrh, Kresniški Vrh, Kržišče pri Čatežu, Laze pri Gobniku, Ljubež v Lazih, Nova Gora, Podpeč pod Skalo, Ravne, Suhadole, Širmanski hrib, Šumnik, Vovše, Zavrh, Zglavnica, Zgornja Jevnica, Kumpolje, Pogonik, Berinjek, Bistrica, preostalo območje naselij pa je po večini opredeljeno tudi kot razpršena poselitev.
(2) V manjšem obsegu oziroma izjemoma se razpršena poselitev pojavlja tudi v dolinskem delu poselitve v okolici strnjene poselitve.
II.6 Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo
II.6.1 Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo
25. člen
(razvoj naselij)
(1) Razvoj naselij v Občini Litija se prvenstveno zagotavlja z dvigom kakovosti naselij z notranjim razvojem - z zgostitvami, z delnimi prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij, v skladu z razvojnimi potrebami pa tudi s širitvami in zaokrožitvami obstoječih naselij.
(2) Naselja v občini so omejena z izrazitimi naravnimi robovi ter vodotoki, zato je potrebno širitve naselij še posebej skrbno načrtovati, načrtovane dolgoročne širitve pa urejati s podrobnim prostorskim načrtovanjem, ki vsebuje vse vidike urejanja prostora.
(3) Nova poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja urbanih naselij in na njegove robove. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo namembnosti obstoječih objektov in namenske rabe zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je potrebno zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja.
(4) Glede na strateške usmeritve občine ter poselitvene trende in razvojne potrebe so predvidene širitve naselij s poudarkom na širitvi občinskega središča na podlagi urbanističnega načrta Litija ter urbanističnega načrta Zgornji Hotič, kakor tudi v manjšem obsegu širitve vseh ostalih naselij.
(5) V občini tako geografsko kot tudi funkcionalno dominira naselje Litija z okoliškimi vasmi, ki se nekatere že zlivajo skupaj. Na jugovzhodnem delu občine, kjer je nekoliko manj poselitve dominira naselje Gabrovka, ki je opremljeno s trgovino, pošto, vrtcem ter osnovno šolo. Na severu občine dominira naselje Vače, ki je opremljeno s podobnimi oskrbnimi funkcijami. V zahodnem delu občine dominira naselje Kresnice, ki je opremljeno z več družbenimi in oskrbnimi funkcijami ter proizvodnjo, hkrati pa razpolaga z precejšnjimi površinami namenjenimi industriji. Litija je pomembno zaposlitveno in gospodarsko središče občine, ter ima vse možnosti potrebne za krepitev njene funkcije v občini in tudi širše. Hkrati se Litija Smiselno krepi tudi kot kulturno-turistično-rekreacijski center.
(6) V Litiji se zagotavlja dovolj velike proste površine za stanovanjsko gradnjo, tako za zagotovitev boljšega bivanjskega standarda sedanjim prebivalcem v naselju, kot tudi za priseljevanje ter območja za krepitev družbene infrastrukture. Del teh zemljišč se zagotavljala z izrabo prostih kapacitet obstoječih nezazidanih stavbnih zemljišč, del pa z načrtno in trajnostno zasnovano širitvijo poselitvenih območij znotraj meje urbanističnega načrta, ki so prostorsko omejena ter jih je možno komunalno navezati na obstoječe sisteme javne komunalne infrastrukture. Ohranjajo se meje poselitve na komplekse najboljših kmetijskih površin, predvsem južno in zahodno od osrednjega dela naselja.
(7) Zaradi dobre strateške lege ter načrtovane izgradnje obvoznice ob naselju Zgornji in Spodnji Hotič so predvidene tudi večje širitve na vzhodni strani naselja Zgornji Hotič predvsem za zagotavljanje površin za malo gospodarstvo in zagotavljanje delovnih mest.
(8) Območja širitev in zaokrožitev naselij je potrebno načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.
(9) Gradnja na robovih naselij na robu kmetijskih zemljišč se načrtuje tako, da se z gradnjo čim manj omejuje primarna raba kmetijskih zemljišč ter da se omogočajo možnosti za razvoj kmetijstva in uvajanje intenzivnejše kmetijske proizvodnje. V ta namen se na določenih robovih naselij določi posebna namenska raba za stanovanja in kmetije in/ali za kmetijsko proizvodnjo. Posebej se varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij. Preveriti je potrebno možnosti za preselitve aktivnih kmetij, ki so s svojo dejavnostjo v centrih naselij omejene in na obstoječi lokaciji nimajo možnosti širitve za razvoj dejavnosti hkrati pa delno povzročajo tudi okoljske probleme.
(10) Pri razvoju naselij se načeloma ne širi na območja registrirane kulturne dediščine oziroma se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti. Na vplivnih območjih kulturne dediščine se vse prostorske ureditve načrtujejo s podrobnim prostorskim načrtom.
26. člen
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) V naseljih stanovanja prevladujejo nad drugimi dejavnostmi. Večji stanovanjske površine se načrtujejo v Litiji, Gabrovki, Kresnicah, Dolah pri Litiji, Polšniku, Savi, Vačah, Jevnici in Zgornjem Hotiču. V ostalih naseljih in vaseh je možna gradnja znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnost.
(2) Območja počitniških hiš so predvidena na Goliščah, Jelenski Rebri, Kalu pri Dolah, Polšniku, Prevegu in Slivni.
(3) Preplet stanovanjskih površin z družbenimi in storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se načrtuje v centralnih naseljih, v ostalih naseljih pa se načrtuje prevladujoča stanovanjska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi.
(4) Družbena javna infrastruktura še nadalje ostaja v dosedanjih območjih, kjer se ohranja možnost razvoja. V smislu upravnih funkcij, šolstva ter dejavnosti varstva predšolskih otrok se te še nadalje razvijajo oziroma spodbujajo v lokalnih središčih (Gabrovka, Kresnice, Dole pri Litiji, Polšnik, Sava, Vače, Jevnica, Zgornji Hotič). Centralne funkcije (pošta, bančništvo, lekarne ipd.) pa se, razen v Litiji kot občinskemu središču, grupirajo še v pomembnejši lokalni središči.
(5) Površine športno-rekreacijskih dejavnosti se načrtujejo v naseljih Litija, Sava pri Litiji, Kresnice, Jevnica. V ostalih naseljih se primerno uredijo obstoječe športno-rekreacijske površine.
(6) Gradnja za potrebe poslovno proizvodnih dejavnosti se usmerja v gospodarske cone predvsem že vzpostavljeno cono na vzhodu mesta Litije - Zagorica in v Kresnice ter v poslovne cone v Zgornjem Hotiču in Moravčah pri Gabrovki.
27. člen
(notranji razvoj naselij)
(1) Za nosilna naselja Litija, Kresnice, Vače, Zgornji Hotič, Sava, Gabrovka, Jevnica, Dole pri Litiji, Polšnik, ter ostala naselja Breg pri Litiji, Ribče, Kresniške Poljane, Ponoviče, Spodnji Hotič, Moravče pri Gabrovki, Boltija, Brezovo, Golišče, Kal pri Dolah, Preveg, Slivna, Veliki Vrh pri Litiji, Prelesje, Renke, Sopota, Zapodje, Gradišče - k.o. Št. Lovrenc, Jelenjska Reber, Konj, Mamolj, Moravška Gora, Radgonica, Spodnje Jelenje, Spodnji Log, Stranski Vrh, Široka Set, Tepe, Tihaboj, Tlaka, Zagozd, Bitiče, Borovak pri Polšniku, Brezje pri Kumpolju, Brglez, Cirkuše, Čeplje, Dobje, Dobovica, Dolgo Brdo, Gorenje Jelenje, Javorje pri Gabrovki, Jesenje, Ježevec, Kandrše - del, Klanec pri Gabrovki, Klenik, Konjšica - del, Laze pri Vačah, Leše, Lukovec, Magolnik, Mala Goba, Mala Sela, Okrog, Pečice, Podbukovje pri Vačah, Podšentjur, Potok pri Vačah, Prevale, Preženjske Njive, Ržišče, Selce, Slavina, Strmec, Tenetiše, Tolsti vrh, Velika Goba, Velika Preska, Vernek, Vodice pri Gabrovki, Zagorica, Zgornji Log se zagotavlja notranji razvoj naselij.
(2) Kvaliteto bivanja v naseljih se dviga z zagotavljanjem in ureditvijo javnih prostorov in urbane opreme. Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja predvsem v nosilnih naseljih se upošteva ohranjena identiteta naselja ali njegovega dela. Ohranjajo ter prenovijo se predvsem center naselja, osrednji starejši del vaškega jedra, osrednja ulica naselja oziroma kvalitetna ulična poteza.
(3) Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami. Zagotavlja se tako prostorsko razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče povezati v zeleni sistem, le te pa povezati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zavarovana in rekreacijska območja ter učne in ostale tematske poti v odprtem prostoru se bolje navežejo na poselitvena območja še posebej na območja namenjena športno-rekreativni in turistični dejavnosti v občini.
(4) Potrebno je zagotoviti varne kolesarske in peš povezave med naselji v občini za kar se ureja omrežje javnih cest ter tudi poljskih poti.
(5) Zagotavlja se boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino.
(6) V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenja gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev in sicer za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. Ob tem je s primerno podrobnejšo namensko rabo namenjeno kmetijam, še posebej potrebno varovati robove med stavbnimi zemljišči in kompleksi kmetijskih zemljišč. Možno je tudi izvajanje obrtnih dejavnosti povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje obstoječih kulturnih in krajinskih kvalitet.
(7) V naselja se umešča različne dejavnosti, s čimer se zagotavlja delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s stanovanjskimi območji.
(8) Proizvodne dejavnosti se umešča v gospodarske cone. V taka območja se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi.
(9) Okoljsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjši proizvodni obrati se lahko umeščajo v podeželska naselja.
(10) Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene javne infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi ter s kolesom ali peš.
(11) Stanovanja se umešča v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. V podeželskih območjih se zaradi preprečevanja emisijskih vplivov poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš (objektov) od kmetijskih objektov.
(12) Največje širitve se načrtujejo za naselji Litija in Zgornji Hotič, kjer se ustvarja novo območje stanovanjsko gradnjo ter obrtno dejavnosti. Obenem se v starih jedrih načrtuje prenova.
(13) V manjšem obsegu večinoma za individualne potrebe in pretežno v obliki zapolnitev in zaokrožitev stavbnega tkiva, se širijo ostala predvsem gravitacijska naselja v občini.
(14) Večjih strnjenih površin stavbnih zemljišč, ki se vrnejo v primarno rabo v občini ni. V večini primerov gre za manjše popravke v preteklosti neustrezno planiranih površin (npr. na reliefnih robovih, robove kmetijskih kompleksov), ki se nadomestijo z bolj ustreznimi površinami.
28. člen
(usmeritve glede sanacije razpršene gradnje)
(1) V občini je velik problem glede razpršene gradnje. Obstoječe objekte razpršene gradnje se lahko sanira, dogradi ali nadgradi po pogojih, ki se določijo s prostorskimi izvedbenimi pogoji.
(2) Območje razpršene gradnje, ki se sanira kot območje sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje, je na območju občine neizrazito, oziroma ne gre za območja ampak za posamezne objekte, ki se priključijo naselju.
(3) Območja razpršene gradnje, ki se predvsem komunalno sanira je širše območja Gabrovke z Moravčami pri Gabrovki, Gobnikom, Hohovico, Moravško goro in Klancem pri Gabrovki. Območij, ki se sanirajo kot posebno zaključeno območje in se opredelijo kot poselitve v Občini Litija ni.
(4) Ostala območja razpršene gradnje se oblikovno in komunalno sanira. Pogoji sanacije se določijo s prostorskimi izvedbenimi pogoji.
29. člen
(usmeritve glede ohranjanja poselitve)
(1) V območjih ohranjanja poselitve - to so območja razpršene poselitve - se praznjenje preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva in razvoj dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, kmetije odprtih vrat ...).
(2) Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben.
(3) V centralnih naseljih se za ohranjanje poselitve zagotavljajo površine in vzpodbujajo umestitve vseh vrst oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
30. člen
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Zlivanje naselij v občini se prepreči z zelenimi cezurami. Pri razvoju poselitve se za naselja Litija, Kresnice, Gabrovka, teži k večji urbanizaciji, naselja Vače, Zgornji Hotič, Sava, Jevnica, Dole pri Litiji, Polšnik, Breg pri Litiji, Ribče, Kresniške Poljane, Ponoviče, Spodnji Hotič, Moravče pri Gabrovki in Spodnji Log bomo razvijali kot območje zmerne urbanizacije, v ostalih naseljih v občini pa bomo ohranjali ruralen tip poselitve.
(2) Za naselja, kjer se bo izdelal urbanistični načrt, se upoštevajo usmeritve urbanističnega oblikovanja iz konceptualnega dela urbanističnega načrta.
II.6.2 Usmeritve za razvoj v krajini
31. člen
(splošne usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Razvoj krajine v Občini Litija bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja.
(2) Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč in v skladu z usmeritvami in pogoji iz okoljskega poročila.
(3) Na območjih, ki so spoznana za vrednejša zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kvalitet, bo zagotovljeno skupno varovanje.
(4) Kot intenzivna kmetijska krajina se bodo razvijala ravninska območja, ki imajo pridelovalni potencial tal.
(5) Kot urbana krajina se bo razvijalo dolinsko območje občine, kjer so že sedaj locirana naselja.
(6) Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine se bodo znotraj posameznih krajin v skladu s prostorskimi potenciali, načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami razvijale tudi turistično rekreacijske dejavnosti ter gospodarjenje z vodami.
(7) Občina bo usmerjala razvoj turizma v kmečki in športno-rekreacijski turizem v povezavi s številnimi rekreacijskimi potmi (pohodniške, kolesarske, konjeniške) ob prioritetnem upoštevanju trajnega varovanja krajine. Obiskovalce privabljajo redke, že uveljavljene turistične točke in posamezne prireditve enkratnega značaja (Vače z GEOSS-om ter Levstikov pohod od Litije do Čateža). Izhodiščne turistične in rekreativne točke oziroma rekreacijski centri občine so Litija, Dole pri Litiji, Polšnik, Sava, Konjšica, Vače, Jevnica, Zgornji Hotič, Gabrovka, Kresnice, kjer se omogoča širitve namestitvenih zmogljivosti (poslovni, tranzitni turizem). Pomemben segment razvoja turizma je razvoj turističnih kmetij na celotnem območju občine. Občina bo sledila sprejeti Strategiji razvoja turizma v Občini Litija.
(8) Obstoječim kopom mineralnih surovin se predvidi sanacijske ukrepe po končani eksploataciji, nezakoniti kopi mineralnih surovin se sanirajo v primarno rabo.
II.6.2.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
32. člen
(kmetijstvo)
V Občini Litija kmetijska zemljišča zavzemajo približno četrtino vseh površin. Najboljša kmetijska zemljišča predstavljajo 27% kmetijskih zemljišč. Kmetijska dejavnost se bo prvenstveno usmerjala na strnjene komplekse kmetijskih zemljišč.
33. člen
(gozdarstvo)
(1) V Občini Litija gozdovi zavzemajo približno 67% vseh površin. Od tega je 11% gozda s posebnim namenom in 5% varovalnega gozda. V gozdovih hribovitega dela občine bomo spodbujali sonaravno lesno proizvodnjo. V gozdovih, ki imajo velik krajinski, ekološki in rekreacijski pomen, bomo gospodarjenje prilagajali tem pogojem.
(2) Gozdove ob robovih naselij, ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, bomo večinoma ohranili in vključili v zelene sisteme naselja s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
34. člen
(vode)
(1) Vode v občini se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene ob hkratni skrbi za varstvo njihove kakovosti ter njihovega krajinskega in doživljajskega pomena.
(2) Dejavnosti se usmerjajo izven potencialno poplavnih, erozijskih in plazovitih območij oziroma se prilagajajo naravni dinamiki prostora. Na poseljenih območjih je treba zagotoviti varstvo ljudi in premoženja.
(3) Območje občine sodi v porečje Save s pritoki. Glavno vodno žilo predstavlja reka Sava, njeni pritoki so večinoma hudourniške narave. Ob hudournikih gradnja objektov ni ustrezna. Gradnja objektov ni ustrezna tudi ob stožcu hudournika, pred izlivom v nižinske potoke ali reke. Vse te omejitve so nujne zaradi preprečevanja erozije bregov in poplavne varnosti.
(4) Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima se upošteva naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne obstoječe zadrževalne (retenzijske) sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.
(5) Na erozijsko ogroženih območjih se pred posegom v prostor zagotovi ustrezne protierozijske ukrepe.
(6) Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.-2. razred po kategorizaciji pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu se izvzamejo iz vsakršne gospodarske rabe.
(7) Na vseh poselitvenih območjih se zagotavlja okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
(8) Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje.
(9) Spodbuja se varčno in smotrno rabo pitne vode.
35. člen
(turizem in rekreacija)
(1) Razvoj turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora ter preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem poselitvijo in kmetijstvom.
(2) Na turističnih ter športno-rekreacijskih območjih je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremljenost ter v skladu z razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne in parkirne površine.
(3) Nastanitvene kapacitete je treba v urbanih naseljih zagotavljati v penzionih, v podeželskih območjih pa v apartmajskih in gostinskih objektih, v okviru turističnih kmetij ter v kampih.
(4) Glavno športno-rekreacijsko območje za rekreacijo v naravi predstavlja hribovit svet z vmesnimi dolinami na obeh straneh Save. Območje je (v povezavi s sosednjimi občinami) močno prepleteno s kolesarskimi, pohodniškimi in konjeniškimi potmi, ki vodijo mimo zanimive naravne, kulturno-zgodovinske in etnološke dediščine. Primerne so tako za rekreativne kolesarje kakor tudi za družine z otroki, ki si bodo vzeli čas še za ogled pokrajine.
(5) Pomembnejše rekreacijsko in turistično izhodišče z osnovno infrastrukturo (gostišče, prenočišča, informacijska točka, parkirišča, prireditve) je Slivna v povezavi z Vačami.
(6) Športno rekreacijska ponudba Litije temelji predvsem na naravnih kakovostih. Spodbuja se razvoj športno-rekreacijske in turistične dejavnosti v povezavi z naravnimi in kulturnimi kakovostmi območja ob hkratni skrbi za njihovo ohranjanje in s čim manjšo potrebo po poseganju v prostor. Gradnja potrebne infrastrukture se usmerja na vidno neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediščine. Posodablja se obstoječa turistična, športna in rekreativna ponudba. Uredijo (sanirajo) se točke, kjer se ljudje že sedaj zbirajo (parkirišča, piknik prostori, razgledišča, pešpoti …). Ureditve morajo biti take, da ne ogrožajo virov pitne vode. Turistične točke, ki omogočajo daljše zadrževanje večjih skupin ljudi se ne ureja v neposredni bližini naravnih vrednot. Športno rekreacijska ponudba je podprta s ponudbo ekoloških in turističnih kmetij ter z etnološko dediščino območja.
36. člen
(mineralne surovine)
V občini je evidentiranih 70 peskokopov oziroma drugih nahajališč mineralnih surovin predvsem apnenca ter dva dolomita, od teh nahajališč je devet perspektivnih ter pet potencialnih, ostala so neperspektivna. Sanacija ni potrebna samo v 25 primerih, za vsa ostala nahajališča, tako zakonita kot nezakonita, je potrebna sanacija po končani eksploataciji.
II.6.2.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
37. člen
(prepoznavne kvalitete prostora)
(1) Pobočja nad Savo - Vače: Pobočja so dokaj položna in zato gosto poseljena, vendar je zasnova poselitve kakovostna in vpeta v kmetijske površine. Z vidika simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin ima državni pomen (geometrično središče Slovenije).
(2) Območje Žamboh - Ostrež: Območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima ekološko, biotsko in krajinsko vrednost - (predlog za krajinski park, ROI - obvezno republiško izhodišče).
(3) Moravška dolina: Vredno krajinsko območje z ohranjenim reliefom, rastjem, dobro strukturiranostjo kmetijskih površin in ohranjenostjo vodnega sveta. Vendar enoti znižujejo oceno peskokop Roje pri Moravčah kot tudi agromelioracije v dolini. Z vidika simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin ima regionalni pomen.
(4) Janče - Trebeljevo: Vredno krajinsko območje z naravno ohranjenim reliefom in rastjem ter naselij na grebenih. Z vidika simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin ima regionalni pomen.
(5) Kum: Naravna ohranjenost, izjemne krajinske vrednote, vidna izpostavljenost prepoznavnih reliefnih oblik so prvine, ki uvrščajo to enoto zelo visoko. Z vidika simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin ima regionalni pomen.
(6) Izrazite vrednote naravne dediščine se na območju Občine Litije ne nahajajo. Še najbolj izstopa predlog za krajinski park - to je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima ekološko, biotsko in krajinsko vrednost. Predlagani sta območji Žamboh in Ostrež v severovzhodnem delu občine, južno od Save. Ostrež je območje naravnih vrednot lokalnega pomena z geomorfološko in botanično vrednostjo. Preko Ostreža, ki je botanično zanimiva dolomitna vzpetina s cerkvico sv. Katarine, poteka tudi planinska pot. Žamboh s cerkvico sv. Lovrenca se nahaja zahodno od Ostreža in je prav tako botanično zanimiva.
(7) Povodje Spodnje Sopote: Kljub ponekod razvrednotenemu spodnjemu delu doline Sopote (urbanizacija, regulacija), je zgornji del doline izjemno slikovit in naravno ohranjen. Zaradi slikovitosti in vpetosti v krajino izstopa naselje Svibno. Z vidika simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin ima lokalni pomen.
(8) Hribovje pod Kumom: Naravno ohranjeno krajinsko območje. Mikroreliefne poteze, rastje in oblika naselij na grebenih je ostala praktično nespremenjena. Večjih razvrednotenj ni, ni pa tudi izjemnih vrednosti. Z vidika simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin ima lokalni pomen.
II.6.2.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
38. člen
(ocena ogroženosti za posamezne nesreče)
(1) Glavni cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in drugih posledic nesreč. Možne naravne in druge nesreče v občini so zemeljski plazovi, poplave ob reki in hudournikih ter potres do 8 stopnje po MSK lestvici, ekološke nesreče (ogroženost občine z nevarnimi snovmi: Bencinski servisi ter plinovod, ki v občini predstavlja nevarnost zaradi morebitnega izpusta zemeljskega plina), požarne nesreče, viharji in ujme s točo, žled, suša ter nesreče v prometu.
(2) Poplavna območja se nahajajo ob reki Savi in njenih večjih pritokih in so odvisna od količine padavin. Zaradi ravninskih območij so poplave pogoste. Poplave se v Občini Litija pojavljajo od KS Jevnica, Kresnice, Hotič, Mestna skupnost Litija, KS Sava do KS Spodnji Log.
(3) V občini so erozijska območja z nizko stopnjo ogroženosti. Na teh območjih je treba zagotavljati, da se bodo prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtovali in izvajali ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov. Na poplavnih in erozijskih območjih ne načrtujemo prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oziroma poslabšajo.
(4) Na območju Občine Litija predstavljajo zemeljski plazovi velik varnostni, materialni in ekološki problem. Plazovita območja so v KS Jevnica, Kresnice, Hotič, Vače, Polšnik in Dole pri Litiji ter so pretežno v hribovitih predelih.
(5) V primeru, da je načrtovanje in urejanje novih poselitvenih območij na potencialno ogroženih območjih neizogibno, moramo nujno uveljavljati prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč.
(6) Ogrožena območja so razvidna iz priloge prostorskega akta z naslovom »Prikaz stanja prostora« ter iz dokumenta »ocena ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
39. člen
(zaščita in reševanje)
(1) Prva medicinska pomoč je organizirana preko osnovnega zdravstvenega varstva v splošni ambulanti v Litija. V ostalih naseljih ni organizirane nujne medicinske pomoči, kar je velik problem predvsem za prebivalce odročnejših krajev. Reševalci morajo na to področje iz Litije oziroma Zagorja.
(2) V primeru pomanjkanja pitne vode ob suši bi bilo potrebno oskrbovati predvsem Litijo, Kresniški vrh in Gabrovko, oziroma ostala v naselja občini, če se izkaže potreba.
(3) V primeru rušilnega potresa, bi po predvidevanju, potrebno razseliti in zagotoviti najnujnejše pogoje za približno 6000 oseb. Takoj po nesreči je možno organizirati nastanitve prebivalcev v športnih parkih ter pri osnovnih šolah. Če osnovne šole ne bi utrpele ob nesreči večjih poškodb, bi bilo možno tudi v njih nastaniti ogrožene prebivalce. Prav tako bi bile na razpolago dvorane kulturnih in gasilskih domov.
(4) V Občini Litija se v primeru naravnih katastrof oziroma vojne aktivirajo površine predvidene za različne namene. Za pokop ljudi se aktivirajo proste površine ob pokopališču v Litiji in Kresnicah, za ruševine se aktivira v prostorskih aktih opredeljeno območje odlagališča v konjski dolini.
(5) Na območju občine se nahaja kafilerija na Bregu.
(6) V občini ni deponije za odlaganje kontaminiranih materialov.
II.6.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
40. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Obstoječa stavbna zemljišča ohranjamo. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini.
(2) Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tam, kjer je bil za to izkazan interes lastnikov zemljišč in je to sprejemljivo tudi z vidika prostorskega razvoja občine. Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tudi na območjih, ki so se na podlagi analiz izkazala kot za gradnjo neustrezna zemljišča.
(3) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na območjih, kjer je zaradi racionalnega prostorskega razvoja najbolj smotrno širiti naselja, na kmetijskih zemljiščih znotraj naselij, na manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje, na robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko stanje območja ter kadar ni pričakovati bistveno negativnih vplivov na funkcije gozdov in funkcije niso poudarjene na 1. stopnji. Pri tem se v največji možni meri upošteva kvaliteto kmetijskih zemljišč in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo. Pri spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča je treba upoštevati tudi naravne kakovosti posameznih območij.
(4) Kmetijska zemljišča se lahko v stavbna spreminjajo tudi za potrebe širitev funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter drugih obstoječih dejavnosti.
(5) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture ter turizma in rekreacije.
(6) Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso mogoče.
(7) V občini je opredeljeno območje za zbiranje kosovnih odpadkov ter območja za pridobivanje mineralnih surovin. Odlagališča komunalnih odpadkov niso predvidena.
(8) Vodna zemljišča se ohranja v obstoječem obsegu.
(9) Stavbnim zemljiščem določamo tudi podrobnejšo namensko rabo, kjer gre v notranji strukturi za preplet posameznih dejavnosti.
(10) Obstoječa stavbna zemljišča na poplavnih območjih praviloma ohranijo status stavbnih zemljišč, vendar gradnja na teh zemljiščih ni dovoljena do izdelave hidrološko hidravlične presoje z določitvijo razredov nevarnosti, ki ugotovi možnost gradnje na poplavnem zemljišču.
II.6.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
41. člen
(usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev)
(1) V novih poselitvenih območjih pretežno urbaniziranega območja, predvsem v Litiji, Kresnicah in Gabrovki se usmerja gradnja večjih gostot do 60 preb./ha. Vsa takšna območja se urejajo s podrobnimi prostorskimi načrti.
(2) V območjih zmerne urbanizacije ostalih nosilnih naselij se usmerja gradnja zmernih gostot do 40 preb./ha.
(3) V poselitvenih območjih ostalih ruralnih naselij se usmerja gradnja manjših gostot do 25 preb./ha.
(4) Na območjih delov naselij z ohranjeno strukturo vaškega jedra je potrebno z delno prenovo, v soglasju in s sodelovanjem s službami za varstvo kulturne dediščine, še poudariti obstoječe stavbne kvalitete. Prav tako je potrebna nadaljnja prenova upravnega in oskrbnega centra Litije, športnih igrišč in urejanje novih javnih površin (tržnica, park, otroška igrišča, rekreacijske površine), ki naj se načrtujejo z variantnimi rešitvami ali natečaji ter s podrobnimi prostorskimi načrti.
(5) Opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo se rešuje v skupnem sistemu. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo.
(6) Na ogroženih območjih se zagotavljajo varstveno zaščitni ukrepi, na območjih obremenjenih s hrupom (predvsem ob železnici in regionalnih cestah) pa protihrupne ukrepe.
III. IZVEDBENI DEL
42. člen
(vsebina izvedbenega dela)
(1) Izvedbeni del določa:
- območja namenske rabe prostora,
- prostorske izvedbene pogoje,
- območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN), in usmeritve za izdelavo OPPN.
(2) Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja.
43. člen
(stopnja natančnosti mej)
(1) Meje enot urejanja prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot urejanja prostora ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje enote urejanja prostora ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja prostora odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.
(3) Drugi grafični prikazi iz 2. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(5) V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja izvedenca geodeta.
44. člen
(členitev prostora)
(1) Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na naslednje prostorske enote:
- prostorske enote stavbnih zemljišč v naseljih,
- enote odprtega prostora izven naselij vključno s stavbnimi zemljišči razpršene poselitve in stavbišči objektov razpršene gradnje.
(2) Prostorske enote so nadalje členjene na enote urejanja prostora. Enota urejanja prostora (EUP) je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP. Prikazane so na kartah »3 - Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Enote urejanja prostora se lahko v izjemnih primerih, ko so za izvedbene pogoje potrebne posebne določbe, členi v podenote, kar se posebej opredeli v posebnih določbah tega odloka.
45. člen
(prostorske enote)
(1) Prostorske enote stavbnih zemljišč v naseljih so naslednje:
+----------+----------------------+
|Oznaka |Ime naselja |
|naselja | |
+----------+----------------------+
|BE |BERINJEK |
+----------+----------------------+
|BI |BISTRICA |
+----------+----------------------+
|BT |BITIČE |
+----------+----------------------+
|BL |BOLTIJA |
+----------+----------------------+
|BP |BOROVAK PRI |
| |POLŠNIKU |
+----------+----------------------+
|BR |BREG PRI LITIJI |
+----------+----------------------+
|BK |BREZJE PRI |
| |KUMPOLJU |
+----------+----------------------+
|BZ |BREZOVO |
+----------+----------------------+
|BG |BRGLEZ |
+----------+----------------------+
|CI |CIRKUŠE |
+----------+----------------------+
|ČG |ČATEŠKA GORA |
+----------+----------------------+
|ČE |ČEPLJE |
+----------+----------------------+
|DJ |DOBJE |
+----------+----------------------+
|DB |DOBOVICA |
+----------+----------------------+
|DL |DOLE PRI LITIJI |
+----------+----------------------+
|DR |DOLGO BRDO |
+----------+----------------------+
|GA |GABROVKA |
+----------+----------------------+
|GG |GABRSKA GORA |
+----------+----------------------+
|GO |GOBNIK |
+----------+----------------------+
|GL |GOLIŠČE |
+----------+----------------------+
|GJ |GORENJE JELENJE |
+----------+----------------------+
|GR |GORNJE RAVNE |
+----------+----------------------+
|GE |GRADIŠČE-K. O. |
| |ŠT. LOVRENC |
+----------+----------------------+
|HO |HOHOVICA |
+----------+----------------------+
|HR |HUDE RAVNE |
+----------+----------------------+
|JG |JAVORJE PRI |
| |GABROVKI |
+----------+----------------------+
|JR |JELENSKA REBER |
+----------+----------------------+
|JE |JESENJE |
+----------+----------------------+
|JV |JEVNICA |
+----------+----------------------+
|JC |JEŽEVEC |
+----------+----------------------+
|KD |KAL PRI DOLAH |
+----------+----------------------+
|KM |KAMNI VRH |
+----------+----------------------+
|KN |KANDRŠE – DEL |
+----------+----------------------+
|KG |KLANEC PRI |
| |GABROVKI |
+----------+----------------------+
|KK |KLENIK |
+----------+----------------------+
|KO |KONJ |
+----------+----------------------+
|KS |KONJŠICA – DEL |
+----------+----------------------+
|KR |KRESNICE |
+----------+----------------------+
|KL |KRESNIŠKE |
| |POLJANE |
+----------+----------------------+
|KV |KRESNIŠKI VRH |
+----------+----------------------+
|KČ |KRŽIŠČE PRI |
| |ČATEŽU |
+----------+----------------------+
|KU |KUMPOLJE |
+----------+----------------------+
|LG |LAZE PRI GOBNIKU |
+----------+----------------------+
|LV |LAZE PRI VAČAH |
+----------+----------------------+
|LE |LEŠE |
+----------+----------------------+
|LI |LITIJA |
+----------+----------------------+
|LJ |LJUBEŽ V LAZIH |
+----------+----------------------+
|LU |LUKOVEC |
+----------+----------------------+
|MA |MAGOLNIK |
+----------+----------------------+
|MG |MALA GOBA |
+----------+----------------------+
|MS |MALA SELA |
+----------+----------------------+
|MM |MAMOLJ |
+----------+----------------------+
|MO |MORAVČE PRI |
| |GABROVKI |
+----------+----------------------+
|MR |MORAVŠKA GORA |
+----------+----------------------+
|NG |NOVA GORA |
+----------+----------------------+
|OK |OKROG |
+----------+----------------------+
|PČ |PEČICE |
+----------+----------------------+
|PD |PODBUKOVJE PRI VAČAH |
+----------+----------------------+
|PS |PODPEČ POD SKALO |
+----------+----------------------+
|PŠ |PODŠENTJUR |
+----------+----------------------+
|PG |POGONIK |
+----------+----------------------+
|PL |POLŠNIK |
+----------+----------------------+
|PN |PONOVIČE |
+----------+----------------------+
|PV |POTOK PRI VAČAH |
+----------+----------------------+
|PJ |PRELESJE |
+----------+----------------------+
|PE |PREVALE |
+----------+----------------------+
|PR |PREVEG |
+----------+----------------------+
|PŽ |PREŽENJSKE NJIVE |
+----------+----------------------+
|RD |RADGONICA |
+----------+----------------------+
|RV |RAVNE |
+----------+----------------------+
|RN |RENKE |
+----------+----------------------+
|RB |RIBČE |
+----------+----------------------+
|RŽ |RŽIŠČE |
+----------+----------------------+
|SA |SAVA |
+----------+----------------------+
|SC |SELCE |
+----------+----------------------+
|SL |SLAVINA |
+----------+----------------------+
|SI |SLIVNA |
+----------+----------------------+
|SP |SOPOTA |
+----------+----------------------+
|SE |SPODNJE JELENJE |
+----------+----------------------+
|SH |SPODNJI HOTIČ |
| | |
+----------+----------------------+
|SO |SPODNJI LOG |
+----------+----------------------+
|ST |STRANSKI VRH |
+----------+----------------------+
|SR |STRMEC |
+----------+----------------------+
|SU |SUHADOLE |
+----------+----------------------+
|ŠH |ŠIRMANSKI HRIB |
+----------+----------------------+
|ŠS |ŠIROKA SET |
+----------+----------------------+
|ŠM |ŠUMNIK |
+----------+----------------------+
|TN |TENETIŠE |
+----------+----------------------+
|TP |TEPE |
+----------+----------------------+
|TI |TIHABOJ |
+----------+----------------------+
|TL |TLAKA |
+----------+----------------------+
|TV |TOLSTI VRH |
+----------+----------------------+
|VČ |VAČE |
+----------+----------------------+
|VG |VELIKA GOBA |
+----------+----------------------+
|VP |VELIKA PRESKA |
+----------+----------------------+
|VV |VELIKI VRH PRI LITIJI |
+----------+----------------------+
|VR |VERNEK |
+----------+----------------------+
|VO |VODICE PRI GABROVKI |
+----------+----------------------+
|VE |VOVŠE |
+----------+----------------------+
|ZA |ZAGORICA |
+----------+----------------------+
|ZG |ZAGOZD |
+----------+----------------------+
|ZP |ZAPODJE |
+----------+----------------------+
|ZV |ZAVRH |
+----------+----------------------+
|ZL |ZGLAVNICA |
+----------+----------------------+
|ZE |ZGORNJA JEVNICA |
+----------+----------------------+
|ZH |ZGORNJI HOTIČ |
+----------+----------------------+
|ZO |ZGORNJI LOG |
+----------+----------------------+
| | |
+----------+----------------------+
(2) Enote odprtega prostora izven naselij vključno s stavbnimi zemljišči razpršene poselitve in stavbišči objektov razpršene gradnje:
+-----------------------------+--------------------------------+
|Enote odprtega prostora |Opis enote odprtega prostora |
+-----------------------------+--------------------------------+
|KE1 |Območje nad Savo - Vače |
+-----------------------------+--------------------------------+
|KE2 |Območje doline reke Save |
+-----------------------------+--------------------------------+
|KE3 |Območje Janče - Trebeljevo |
+-----------------------------+--------------------------------+
|KE4 |Območje Kuma |
+-----------------------------+--------------------------------+
|KE5 |Območje hribovja pod Kumom |
+-----------------------------+--------------------------------+
|KE6 |Območje Krških goric |
+-----------------------------+--------------------------------+
(3) Natančni seznam vseh enot urejanja prostora je v prilogi 3 - Seznam enot urejanja prostora.
46. člen
(enote urejanja prostora)
(1) Celotno območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora.
(2) Enota urejanja prostora v naseljih so prikazana na kartografskem delu izvedbenega dela OPN ter označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:
- oznake naselja,
- zaporedno številko EUP znotraj naselja,
- podrobnejšo namensko rabo EUP v naselju.
Primer: LI-01 SS
(3) Enote urejanja prostora razpršene poselitve so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:
- oznake osnovne namenske rabe razpršene poselitve - A,
- zaporedno številko EUP razpršene poselitve v celotni občini,
- podrobnejšo namensko rabo, če je le ta različna od SK (v primeru če namenska raba ni navedena, velja, da je predpisana namenska raba enote urejanja prostora razpršene poselitve SK).
Primer: A (CDk) 278
(4) Enote urejanja odprtega prostora so označene z enolično oznako enote odprtega prostora.
Primer: KE1
47. člen
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora)
(1) Za vsako enoto urejanja prostora ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:
- splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.2. poglavju tega odloka,
- podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.3. poglavju tega odloka in
- morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne enote urejanja prostora, določene v III.4. poglavju tega odloka.
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja prostora, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.
(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni pogoji.
(4) Za posamezno enoto urejanja prostora so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni pogoji.
(5) Za enote urejanja prostora, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III.5. poglavju tega odloka.
48. člen
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Na območju, kjer so sprejeti državni prostorski načrti, veljajo določbe iz Uredbe državnega prostorskega načrta.
(2) Za načrtovanje prostorskih ureditev iz pristojnosti občine na območju sprejetih in veljavnih državnih prostorskih aktov je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.
(3) Državni prostorski načrti ter območja sprejetih začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora so prikazani v prikazu stanja prostora.
49. člen
(območja podrobnih prostorskih načrtov)
(1) Enote urejanja prostora, ki se urejajo s podrobnimi načrti, so območja, na katerih je s tem odlokom predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) ali državnih prostorskih načrtov (DPN).
(2) Območja, ki se urejajo z OPPN so določena v grafičnem delu izvedbenega dela OPN na karti »3 - Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Meja OPPN, ki je določena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave, na stavbnih zemljiščih, lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na mejah območja predvidenega OPPN odstopa od načrtovanega (nove parcelacije zemljišč, neskladnost katastrskih načrtov z dejanskim stanjem ipd.) ali pa je s predvideno mejo OPPN onemogočena realizacija investicijske namere, ki je v splošnem javnem interesu. Spremembo meje sprejme občina, ter obvesti o spremenjeni meji vse lastnike novo vključenih parcel pred javno razgrnitvijo OPPN.
(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se OPPN lahko izdela tudi za posamezno enoto urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora, ki niso določena v karti 3 izvedbenega dela OPN, oziroma gre za preseganje določb podanih v izvedbenem delu OPN, če se takšna potreba izkaže po sprejetju občinskega prostorskega načrta. Potreba je izkazana s sprejetjem sklepa o pričetku izdelave takšnega OPPN-ja.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena se meja OPPN določi v postopku izdelave OPPN.
(6) Z OPPN se lahko spreminja členitev podrobnejše namenske rabe prostora, opredeljene v tretjem stolpcu tabele iz četrtega odstavka 50. člena tega odloka.
50. člen
(nadomestna kmetijska zemljišča)
(1) Za enote urejanja prostora VČ-09 SSe, T, ZH-10 IG, ZH-11 IG, ZH-13 SS, BL-03 ZS, DL-08 IG, MO-05 IG, MO-04 SK, je potrebno zagotoviti nadomestna kmetijska zemljišča.
(2) Nadomestna kmetijska zemljišča se zagotavlja na naslednjih enotah urejanja prostora K 613, K 614, K 615, K 616, K 617, K 618, K 619, K 620,K 621, K 623 in K 622.
(3) Usposobitev nadomestnih zemljišč za kmetijsko rabo zagotovi investitor.
III.1 Namenska raba prostora
51. člen
(vrste namenske rabe prostora)
(1) Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe.
(2) V posameznih območjih urejanja morajo površine, namenjene osnovni dejavnosti, obsegati pretežni del (najmanj 70%) vseh površin. Spremljajoče dejavnosti so možne ob upoštevanju te omejitve.
(3) Namenska raba prostora je prikazana na kartah »3 - Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(4) Vrste namenskih rab določa naslednja preglednica:
+----------+-----------------------+---------------------------+
|OSNOVNA |PODROBNEJŠA NAMENSKA |ČLENITEV PODROBNEJŠE |
|NAMENSKA |RABA |NAMENSKE RABE |
|RABA | | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
|I. OBMOČJA| | |
|STAVBNIH | | |
|ZEMLJIŠČ | | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |S – OBMOČJA STANOVANJ | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |SS – stanovanjske | |
| |površine | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| | |SSa – območje |
| | |stanovanjskih površin |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| | |SSe – območja stanovanjske |
| | |prostostoječe gradnje |
| | |pretežno enodružinskih hiš |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| | |SSv – območja |
| | |večstanovanjske gradnje |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |SK – površine | |
| |podeželskega naselja | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| | |Skj – območja historičnega |
| | |oziroma funkcijskega jedra |
| | |podeželskega naselja |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |SP – površine | |
| |počitniških hiš | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |C – OBMOČJA CENTRALNIH | |
| |DEJAVNOSTI | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |CU – osrednja območja | |
| |centralnih dejavnosti | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |CD – druga območja | |
| |centralnih dejavnosti | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| | |CDi – območja namenjena |
| | |dejavnostim izobraževanja, |
| | |vzgoje in športa |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| | |CDz – območja namenjena |
| | |dejavnostim zdravstva in |
| | |socialnega varstva |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| | |CDk – območja namenjena |
| | |dejavnostim kulture ter |
| | |verskim objektom s |
| | |pripadajočimi ureditvami |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| | |CDo – območja namenjena |
| | |trgovskim, oskrbnim, |
| | |poslovnim, storitvenim, |
| | |gostinskim dejavnostim, |
| | |manjša obrt |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |I – OBMOČJA PROIZVODNIH| |
| |DEJAVNOSTI | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |IP – površine za | |
| |industrijo | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |IG – gospodarske cone | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |IK – površine z objekti| |
| |za kmetijsko | |
| |proizvodnjo | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |B – POSEBNA OBMOČJA | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |BT – površine za | |
| |turizem | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |Z – OBMOČJA ZELENIH | |
| |POVRŠIN | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |ZS – površine za oddih,| |
| |rekreacijo in šport | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |ZV – vrtičkarske | |
| |površine | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |ZD – druge urejene | |
| |zelene površine | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |ZK – pokopališča | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |P – OBMOČJA IN OMREŽJA | |
| |PROMETNE INFRASTRUKTURE| |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |PŽ – površine železnic | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |PO – ostale prometne | |
| |površine | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |T – OBMOČJA | |
| |KOMUNIKACIJSKE | |
| |INFRASTRUKTURE | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |E – OBMOČJA ENERGETSKE | |
| |INFRASTRUKTURE | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |O – OBMOČJA OKOLJSKE | |
| |INFRASTRUKTURE | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |A – POVRŠINE RAZPRŠENE | |
| |POSELITVE | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| | |A – površine razpršene |
| | |poselitve |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| | |A (CDk) – območja |
| | |namenjena dejavnostim |
| | |kulture ter verskim |
| | |objektom s pripadajočimi |
| | |ureditvami |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |12. RAZPRŠENA GRADNJA |zemljišče pod stavbo izven |
| | |območij stavbnih zemljišč |
| | |(informacija o dejanskem |
| | |stanju) |
+----------+-----------------------+---------------------------+
|II. | | |
|OBMOČJA | | |
|KMETIJSKIH| | |
|ZEMLJIŠČ | | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |K1 – NAJBOLJŠA | |
| |KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |K2 – DRUGA KMETIJSKA | |
| |ZEMLJIŠČA | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
|III. | | |
|OBMOČJA | | |
|GOZDNIH | | |
|ZEMLJIŠČ | | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
|IV. | | |
|OBMOČJA | | |
|VODA | | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |VC – POVRŠINSKE | |
| |CELINSKE VODE | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
|V. OBMOČJA| | |
|DRUGIH | | |
|ZEMLJIŠČ | | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |L – OBMOČJA MINERALNIH | |
| |SUROVIN | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |LN – površine | |
| |nadzemnega | |
| |pridobivalnega prostora| |
+----------+-----------------------+---------------------------+
| |OO – OSTALA OBMOČJA | |
+----------+-----------------------+---------------------------+
III.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji
III.2.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
52. člen
(vrste dopustnih gradenj)
(1) Gradnje so dovoljene na območjih stavbnih zemljišč in na obstoječi razpršeni gradnji.
(2) Gradnje izven stavbnih zemljišč so dovoljene, če to določa zakon, ter za infrastrukturne, nezahtevne in enostavne objekte v skladu z določili tega odloka.
(3) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj:
- gradnja novega objekta,
- dozidava ali nadzidava obstoječega objekta,
- rekonstrukcija objekta,
- vzdrževanje objekta,
- odstranitev objekta.
(4) Dozidava, nadzidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objekta so dopustni samo na legalno zgrajenih objektih.
(5) Gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, elektroenergetskega omrežja in objektov do 20 kV, podzemnega elektroenergetskega omrežja, omrežja javne razsvetljave, javnih cest in poti ter ostalih komunalnih priključkov (razen zahtevnih) je dovoljena na celotnem območju občine, ne glede na namensko rabo.
(6) Na obstoječih objektih razpršene gradnje so dopustna vzdrževalna dela ter nadzidave in dozidave.
53. člen
(dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor)
Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine dopustna gradnja naslednjih objektov oziroma naslednje ureditve:
- gradnja komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena;
- gradnja podzemnih garaž in kleti v stavbah povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnosti objektov;
- gradnja objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
- gradnja oziroma postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);,
- gradnja podhodov in nadhodov za pešce;
- gradnja brvi in mostov;
- vodnogospodarske ureditve;
- urejanje in vzdrževanje odprtih zelenih površin in drugih javnih in skupnih površin (ureditev zelenih površin, drevoredov, trgov, površin za pešce, gradnja in postavitev urbane opreme, otroških igrišč);
- ureditev dostopov za invalide (tudi gradnje zunanjih dvigal na obstoječih objektih);
- vzdrževanje cest;
- gradnja in vzdrževanje parkirnih površin;
- na območju stavbnih zemljišč in drugih kmetijskih zemljišč je dovoljena gradnja sončnih elektrarne;
- izravnava, oziroma nasutje kmetijskih zemljišč.
54. člen
(spremembe namembnosti objektov)
(1) Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za tiste dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora določeno za posamezno enoto urejanja prostora. Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi bistveno odstopale od osnovne namembnosti v enoti ter negativno vplivale na funkcijo EUP.
(2) Na legalno zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja prostora so dopustna samo nujna vzdrževalna dela in odstranitev objektov.
55. člen
(dopustne vrste dejavnosti na namenskih rabah)
(1) Za vsako namensko rabo prostora so določne osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti.
(2) Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50% BTP posameznega objekta ampak ne več od maksimalne dovoljene površine v posameznem objektu, če je ta določena. Za območja površin podeželskega naselja - SK, lahko spremljajoče dejavnosti presežejo 50% objekta.
(3) Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati.
56. člen
(dopustne vrste objektov po namenski rabi prostora)
(1) Vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer:
- so vrste objektov označene s šifro iz Uredbe o klasifikaciji objektov,
- se vedno navaja le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni.
(2) Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov so določene v določbah o podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah.
(3) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti po posamezni namenski rabi so določeni v Prilogi 1.
III.2.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
57. člen
(regulacijske črte)
(1) Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno upoštevati regulacijske črte, prikazane na grafičnih prilogah podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev.
(2) Če na karti »Enote urejanja prostora, prostorski izvedbeni pogoji - regulacijski elementi in javne površine« regulacijska črta ni prikazana, je potrebno pri umeščanju novih objektov upoštevati regulacijska črto, ki jo tvorijo sosednji že zgrajeni objekti.
(3) Če regulacijska črta v prostoru ne obstaja, je regulacijska meja določena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov.
58. člen
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)
(1) Novi objekti (nad in pod terenom) morajo biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljene od meje sosednjih parcel najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m, če ni z regulacijskimi črtami, ki jih določa ta odlok določeno drugače.
(2) Če so odmiki stavb od meja sosednjih parcel manjši od zgoraj določenih, je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov.
(3) Na parcelni meji je mogoče graditi, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih naselij ter na meji odprtega javnega prostora, če ni prizadeta javna korist.
(4) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora biti razmik med zunanjim robom fasade stanovanjskih stavb najmanj enak višini kapi načrtovanega objekta.
(6) Minimalen odmik načrtovanega objektov od javne ceste je določen z regulacijskimi črtami glede na kategorijo javne ceste in v skladu s cestnoprometnimi predpisi. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci cest oziroma kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.
(7) Ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel.
(8) Medposestne ograje se lahko gradijo do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo in vzdrževanjem ne posega na sosednje zemljišče. Medposestne ograje se lahko postavijo na mejo, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo.
(9) Manjši odmiki od zgoraj navedenih odmikov so dovoljeni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(10) Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.
(11) Med javno površino (cesto) in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
III.2.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev
59. člen
(določanje velikosti objektov)
(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s:
- faktorjem izrabe parcele objekta (FI),
- faktorjem zazidanosti parcele objekta (FZ),
- faktorjem gradbene prostornine na parcelo objekta (FP),
- faktorjem zelenih površin (FZP) na parceli objekta,
- višino objektov.
(2) Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, velja:
- višina novega objekta ne sme presegati najvišjega objekta enake namembnosti na območju EUP v oddaljenosti do 50 m od parcele objekta, namenjene gradnji načrtovanega objekta; višina objektov v uličnem nizu enote urejanja prostora se lahko poveča do višine kapi sosednje višje stavbe.
(3) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (FI) večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
(4) FI in FP ne zajemata površin pod terenom.
(5) Površine kot so ozelenjena parkirišča pri izračunu FZP niso del zelenih površin.
III.2.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
60. člen
(oblikovanje objektov)
(1) Vsi novi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim obstoječim objektom v enoti urejanja prostora po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, ograje, oporni zidovi, urbani opremi in drugih oblikovnih značilnostih prostora.
(2) Vsi objekti na posamezni parceli objekta morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni.
(3) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je potrebno zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega objekta z obstoječim objektom. Objekti kot celota pa morajo biti v skladu z oblikovnimi zahtevami, ki jih za posamezno enoto urejanja določa ta odlok.
(4) V naseljih Litija, Kresnice in Gabrovka je dovoljeno sodobno oblikovanje streh (enokapnice, ravne strehe …) ob pogojih oblikovanja za posamezne enote urejanja prostora.
(5) Barve kritin (izjeme so ravne strehe) morajo biti temne (sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve). Strehe dozidanega objekta morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane.
(6) Frčade so dovoljene ter so osno razporejene na odprtine na fasadi. Čopi na frčadah so dovoljeni v primeru čopov na strehi.
(7) Sončni zbiralniki oziroma sončne elektrarne ne smejo presegati slemena streh in morajo biti postavljeni poravnano s strešino, razen pri ravnih strehah, kjer ne smejo presegati strešnega venca.
(8) Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec (več kot 50% objektov v enoti urejanja prostora) smeri slemen prečno na plastnice.
(9) Ravne strehe so dovoljene tudi v drugih naseljih za objekte, ki niso namenjeni bivanju ter se uporabijo tradicionalni volumni do višine P+1.
(10) Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oz. stebri, nadstreški, balkoni, ograje, ipd., potrebno upoštevati prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti. Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barve v spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25% fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo, temno oz. turkizno modra). Barva fasad, cokla, stavbnega pohištva in strehe morajo biti medsebojno usklajene. Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov.
(11) Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu z okoljem in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti novo kvalitetno prostorsko dominanto ali doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami v središčih posameznih naselij, na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ali v oblikovno neenotnih oziroma degradiranih območjih.
(12) Na celotnem območju občine so prepovedane v celoti betonske oziroma zidane ograje.
61. člen
(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)
(1) Znotraj urbanih naselij je treba zagotoviti ustrezno površino zelenih (FZP) in drugih javnih odprtih površin (FJP). Za vsako novo stanovanje v večstanovanjski stavbi ter za vsako posteljo v objektih s posebnim namenom je potrebno na parcelah, namenjenih za gradnjo objekta, zagotoviti zelene površine, zahtevane po posameznih podrobnih namenskih rabah.
(2) Najmanjša velikost otroškega igrišča je 50 m2, najmanjša velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 500 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic.
(3) Če zaradi dopustne zazidanosti (FZ) na stavbni parceli ni možno posaditi s tem načrtom določenega števila dreves, je treba manjkajoče število dreves posaditi na javnih površinah, ki jih v ta namen določi občina.
(4) Zasaditev površin je potrebno izvajati s funkcionalnimi drevesi. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.
(5) Obstoječe drevorede je potrebno ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je potrebno nadomestiti oziroma sanirati.
(6) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je potrebno nadomestiti oziroma sanirati.
(7) Na vseh območjih naselja se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.
(8) Višinske razlike na zemljišču je potrebno premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, se praviloma izvede v kaskadah. Oporni zid mora biti obdelan z naravnimi materiali in intenzivno ozelenjen.
(9) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte in naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(10) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo klimo, zmrzal in sušo ter sol. Minimalni pogoji so:
1. na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih ter v okolici javnih objektov ni dopustna uporaba strupenih in visoko alergenih rastlin;
2. pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce;
3. na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija.
62. člen
(pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je potrebno na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce.
(2) Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri večstanovanjskih objektih z več kot 8 stanovanjskimi enotami je potrebno 75 % parkirnih mest zagotoviti v podzemni garaži, razen če gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih ovir ni mogoča.
(3) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.
(4) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM je potrebno ozeleniti z najmanj enim drevesom na 6 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču čimbolj enakomerno razporejena.
(5) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje meteornih vod preko peskolovov in lovilcev olj.
(6) Parkirna mesta, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.
(7) Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih, niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P, T, E, O in F.
(8) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot javno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.).
(9) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je potrebno v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.
(10) Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.
63. člen
(dimenzioniranje števila parkirnih mest)
(1) Glede na namembnosti ali dejavnosti je potrebno pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):
(2) Poleg navedenega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih več kot deset PM, potrebno zagotoviti še najmanj 20% dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(3) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je potrebno zagotoviti vsaj 5% ali vsaj eno parkirno mesto za invalide.
(4) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(5) Najmanjša dovoljena dimenzija parkirnega mesta za osebni avto znaša 2,5 m x 5,0 m.
64. člen
(gradnja, postavitev in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Za določanje vrste in pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati določila veljavne zakonodaje.
(2) Pri oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje:
1. strehe so praviloma ravne; dovoljene so tudi oblike in nakloni streh, ki so predpisani za obravnavano EUP;
2. objekti so praviloma montažni;
3. fasade objektov so prilagojene osnovnemu objektu, lesene ali iz tipskih prefabriciranih fasadnih elementov;
4. pomožni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri pripadajo;
5. klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov; namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode);
6. elektro omarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov;
7. ekološki otoki morajo biti na celotnem območju občine enako oblikovani in postavljeni na prometno dostopna in vizualno neizpostavljena mesta;
8. turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati v skladu z občinskim odlokom.
(3) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih in površinah namenske rabe ter podrobni prostorski izvedbeni pogoji zanje, so določeni v poglavju III.3 tega odloka.
(4) Kioske je mogoče umestiti na površine, ki so dostopne za peš in kolesarski promet ter imajo v oddaljenosti do 50 m zagotovljeni najmanj dve parkirni mesti. Za postavitev kioska je potrebno pridobiti soglasje občine.
65. člen
(objekti in naprave za oglaševanje)
(1) Objekti za oglaševanje se postavljajo v skladu z občinskim odlokom o oglaševanju.
(2) Plakatne stebre iz prvega odstavka tega člena je dopustno postavljati na javnih površinah.
(3) Objekti za oglaševanje se lahko, ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, začasno postavljajo na površinah:
1. na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje,
2. na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.
(4) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh enotah urejanja prostora in na parcelah objektov, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati z:
1. napisom firme,
2. znakom firme,
3. nalepkami,
4. zastavami in
5. simboli firme, izdelka, storitve in podobno.
(5) Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave je potrebno za oglaševanje za lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.
III.2.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
66. člen
(velikost in oblika parcele objekta)
(1) Pri določitvi parcel objektov je potrebno upoštevati:
1. namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje);
2. prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov;
3. prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
4. položaj, namembnost in velikost novih parcel objektov v odnosu do obstoječih parcel;
5. namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihove vzdrževanje;
6. zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti).
(2) Parcela objekta mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč. V primeru, ko parcela objekta leži v dveh enotah urejanja prostora, potem veljajo za gradnjo objekta na takšni parceli določila za tisto enoto urejanja, v kateri leži večji del parcele objekta.
(3) V primeru, da velikost parcele objekta ni posebej določena v posebnih določbah, velja:
1. najmanjša velikost parcele objekta za prosto stoječo stanovanjsko gradnjo SSe na območju naselij Litija, Kresnice znaša 350 m2 na preostalem območju občine pa 600 m2;
2. najmanjša velikost parcele objekta za strnjeno stanovanjsko gradnjo SSs znaša 300 m2 za en objekt v nizu;
3. najmanjša velikost parcele objekta v območju SK znaša 600 m2;
4. najmanjša velikost parcele objekta za počitniške objekte SP znaša 400 m2;
5. pri določanju velikosti parcele obstoječih objektov na območju razpršene gradnje velja, da največja velikost parcele obstoječih objektov znaša 600 m2 ali površina stavbišča vseh legalno zgrajenih manj zahtevnih in nezahtevnih stavb pred sprejemom tega odloka, pomnoženo s faktorjem 4 (velja večja določena vrednost),
6. znotraj enote odprtega prostora KE6 je minimalna velikost parcele za zidanico 250 m2.
Dopustno odstopanje od zgoraj navedenih minimalnih velikosti parcel je do -5%.
(4) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela, na kateri stoji obstoječi objekt, ustreza pogojem za velikost in oblikovanje parcele objekta v skladu z določili tega odloka.
(5) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel objektov v skladu z določili tega odloka. Pri določanju parcele objekta ni dopustno deliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele objekta.
(6) Zgoraj navedena določila za delitev parcele ne veljajo za delitev parcel za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.
(7) Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim gradbena parcela ni bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja parcele objekta v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove večstanovanjske objekte, se za njeno določitev ne upoštevajo določila odloka, ki se nanašajo na FZ, FI, število parkirišč, igrišča, zelenice. Parcela objekta se tem objektom določi na podlagi upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo, če pa ta ne obstajajo oziroma gradbena parcela v njih ni bila določena pa v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površino pa ni dovoljeno zmanjševati.
(8) Parcelo objekta je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot praviloma eno oziroma v izjemnih primerih več celih zemljiških parcel.
(9) Določila o minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za že obstoječe manjše parcele objekta, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele že predstavljajo parcele obstoječih objektov.
(10) Zemljiško parcelo, ki je delno stavbna in delno kmetijska je potrebno pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja odmeriti oz. razdeliti na stavbni del in na kmetijski del.
III.2.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Obvezna gospodarska javna infrastruktura
67. člen
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura mora biti zgrajena v skladu s sprejetimi tehničnimi normativi, standardi in ugotovitvami stroke.
(2) Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture) je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.
(3) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o opremljanju sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč.
68. člen
(predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura)
(1) Stavbna zemljišča za gradnjo objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.
(2) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
(3) Kjer stavbna zemljišča za gradnjo niso komunalno opremljena, lahko investitor zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim soglaša pristojna služba občine.
69. člen
(obvezno priključevanje na komunalno opremo)
(1) Objekte je potrebno priključiti na predpisano komunalno opremo iz prejšnjega člena tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali drug predpis. Vsi objekti na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot gospodarska javna infrastruktura, morajo zagotoviti lasten sistem komunalnega opremljanja v skladu z določili tega odloka in pogoji pristojnega nosilca urejanja prostora.
(2) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno vodovodno omrežje se lahko izjemoma, zaradi fizičnih ovir med objektom in vodovodnim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, vodotoki ipd.), s soglasjem pristojnega upravljavca vodovodnega omrežja dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo (lastno zajetje, kapnica, cisterna) ali ureditev individualnega vodovodnega sistema.
(3) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno kanalizacijsko omrežje se na območjih izven vodovarstvenih območij, zaradi fizičnih ovir med objektom in kanalizacijskim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, prečkanje vodotokov ipd.), lahko s soglasjem pristojnega upravljavca kanalizacijskega omrežja, dovoli tudi začasna ali stalna uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica).
(4) Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, priključiti na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje.
(5) Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov.
(6) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke.
Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture
70. člen
(varovalni pasovi grajenega javnega dobra in gospodarske javne infrastrukture)
(1) Varovani pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta:
+----------------------------------------------------+----+
|hitra cesta (HC) |35 m|
+----------------------------------------------------+----+
|glavna cesta (GC) |25 m|
+----------------------------------------------------+----+
|regionalna cesta (RC) |15 m|
+----------------------------------------------------+----+
|lokalna cesta: (LC, LZ, LK) | 6 m|
+----------------------------------------------------+----+
|javna pot (JP) | 4 m|
+----------------------------------------------------+----+
|kolesarske javne poti (KJ) | 3 m|
+----------------------------------------------------+----+
(2) Varovalni pasovi železniških tirnih naprav znašajo, merjeno od osi skrajnega tira.
+----------------------------------------------------+-----+
|železniška proga |100 m|
+----------------------------------------------------+-----+
|industrijski tir | 80 m|
+----------------------------------------------------+-----+
(3) Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda:
+-------------------------------------------------------------+
|za elektroenergetske vode nazivne napetosti: |
+-------------------------------------------------------+-----+
|nadzemni več sistemski daljnovodi nazivne napetosti | 40 m|
|400 kV in 220 kV | |
+-------------------------------------------------------+-----+
|razdelilne transformatorske postaje nazivne | 40 m|
|napetosti 400 kV in 220 kV | |
+-------------------------------------------------------+-----+
|podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV | 10 m|
+-------------------------------------------------------+-----+
|nadzemni več sistemski daljnovod nazivne napetosti | 15 m|
|110 kV in 35 kV | |
+-------------------------------------------------------+-----+
|razdelilne transformatorske postaje nazivne | 15 m|
|napetosti 110 kV in 35 kV | |
+-------------------------------------------------------+-----+
|podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in | 3 m|
|35 kV | |
+-------------------------------------------------------+-----+
|nadzemni več sistemski daljnovod nazivnih napetosti | 10 m|
|od 1 kV do vključno 20 kV | |
+-------------------------------------------------------+-----+
|podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV | 1 m|
|do vključno 20 kV | |
+-------------------------------------------------------+-----+
|razdelilne postaje srednje napetosti, | 2 m|
|transformatorske postaje srednje napetosti 0,4 kV | |
+-------------------------------------------------------+-----+
(4) Višine objektov, ki posežejo v varnost zračnega prometa:
+--------------------------------------------------------------+
|Objekti višji od 30 m na vzpetinah, dvignjenih za več kot 100 |
|m iz okoliške pokrajine |
+--------------------------------------------------------------+
|Objekti višji od 100 m |
+--------------------------------------------------------------+
|Daljnovodi in žičnice višji od 75 m |
+--------------------------------------------------------------+
|Objekti višji od 25 m izven naselij in hkrati znotraj |
|varovalnih koridorjev druge infrastrukture |
+--------------------------------------------------------------+
(5) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem odloku, se upošteva določila teh predpisov.
(6) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.
(7) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.
(8) V kolikor pride do sprememb državnih ali občinskih predpisov, ki predpisujejo varovalne koridorje gospodarske javne infrastrukture, veljajo novi odmiki.
71. člen
(gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture)
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(2) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(3) Trase omrežij komunalne opreme je potrebno medsebojno uskladiti. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje vseh objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme.
(4) Trase omrežij komunalne opreme je potrebno praviloma združevati v skupne koridorje, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve glede varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo veljavni predpisi.
(5) Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb.
(6) Ob gradnji nove ali rekonstrukciji posamične obstoječe komunalne opreme je potrebno v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev, ni več ustrezna.
(7) Omrežja komunalne opreme morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. Na takih odsekih mora lastnik prizadetega zemljišča dopusti gradnjo, obratovanje in vzdrževanje te opreme na njegovem zemljišču, upravljavec te opreme pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
(8) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je potrebno omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni izvedbi, razen če zaradi izjemnih posegov, ki morajo biti posebej obrazloženi, takšna gradnja ni možna.
(9) Omrežja in jaške komunalne opreme je potrebno na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.
(10) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora biti tolikšna, da zagotavlja normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je potrebno kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.
(11) Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je potrebno načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.
72. člen
(gradnja in urejanje cest ter gradnja v varovalnih pasovih cest)
(1) V varovalnih pasovih cest, določenih z zakoni in drugimi predpisi, je na stavbnih zemljiščih dovoljena gradnja, dozidava, nadzidava, sprememba namembnosti in ureditve zelenih površin le s soglasjem upravljavca cest v skladu z namensko rabo.
(2) Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Projektirajo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.
(3) Na javno cesto je potrebno praviloma priključevati več objektov s skupnim priključkom.
(4) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Projektirajo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.
(5) Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
(6) Gradnja mostov in cest v območju vodotokov ne sme posegati v pretočni profil. Varnost pred stoletnimi visokimi vodami mora biti zagotovljena z minimalno 50 cm proste višine med objektom in višinsko koto stoletnih vod.
(7) Avtobusna postajališča morajo biti urejena izven vozišča javnih cest in v skladu s predpisi o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča.
(8) Pločniki ter javna razsvetljava se gradijo ob lokalnih zbirnih cestah ter ob vseh lokalnih cestah v naseljih, obvezno pa se zgradijo ob javnih cestah, ki v naseljih vodijo do objektov družbenih dejavnosti, predvsem do vrtcev in osnovnih šol.
(9) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost v skladu s pravilnikom o projektiranju cest.
(10) Dimenzijo tipskega prečnega profila cestišča iz prejšnjega odstavka tega člena je mogoče zmanjšati v primeru, če izgradnjo prometnih površin onemogoča legalno zgrajen objekt, ki ga ni mogoče ali smiselno porušiti. V primeru zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu zmanjša širina cestišča, potem kolesarske steze in nazadnje pločnika.
(11) Minimalna širina enosmerne kolesarske steze znaša 1,50 m in dvosmerne kolesarske steze 2,50 m. Minimalna širina pločnika znaša 1,20 m.
73. člen
(gradnja in urejanje vodovodnega omrežja)
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.
(2) Pri načrtovanju gradenj je potrebno dotrajane cevovode iz neustreznega materiala nadomestiti z novimi iz ustreznega materiala, kadar je to možno.
(3) Predvidene vodovode se praviloma gradi ob obstoječih in predvidenih prometnih površinah tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.
(4) Za priključitev na vodovod morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljavca vodovoda.
(5) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju, v odvisnosti od terenskih razmer, namestijo bodisi nadzemni ali podzemni hidranti. Hidrante je potrebno praviloma umeščati zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.
(6) Vodohran mora imeti dostopno pot. Najožja območja zajetij morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.
74. člen
(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter odvajanju padavinske vode s streh in utrjenih površin.
(2) Vsa kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno.
(3) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.
(4) Zadrževalni bazeni, ki zadržujejo viške padavinske vode, morajo biti izvedeni podzemno, pri čemer je potrebno zagotoviti vsaj 1,0 m nadkritja z zemljino, lahko tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena je potrebno zagotoviti dovoz z javne ceste. Nad zadrževalnim bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije.
(5) Čistilne naprave morajo biti dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin tako, da ne vplivajo na kvaliteto bivanja, lokacija pa naj omogoča morebitno razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je potrebno zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana z zaščitno ograjo.
(6) Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vsi navedeni objekti so praviloma locirani na parceli objekta ali na eni od parcel več objektov, če naprava služi več objektom.
(7) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe.
(8) Pri gradnji objektov je potrebno zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah parcele objekta stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo).
(9) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(10) Za priključitev na kanalizacijsko omrežje morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljavca omrežja.
(11) Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi je možno priključiti na javno kanalizacijo, v kolikor so predhodno očiščene do takih vrednosti, kot jih določa veljavna zakonodaja.
75. člen
(gradnja in urejanje za potrebe rabe energije)
(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
(2) V vseh enotah urejanja je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje ob upoštevanju vseh določb odloka o OPN.
(3) Pri gradnji novih stavb ter pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je potrebno upoštevati zakonodajo iz področja učinkovite rabe energije ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo.
(4) Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zmanjšuje sistem oskrbe z energijo (v nadaljevanju: študija izvedljivosti), pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:
- decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije;
- soproizvodnja;
- daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo;
- toplotne črpalke.
(5) Študija izvedljivosti iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
76. člen
(gradnja in urejanje plinovodnega omrežja)
(1) Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna izvedba.
(2) Dopustne so obnove omrežja, postavitev prevzemnih in merilno-regulacijskih postaj ter plinohramov za utekočinjen naftni plin, ki morajo biti grajeni in locirani v predpisanih odmikih od javnih površin in objektov.
(3) V 2,5 m pasu na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov je prepovedano:
1. saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko;
2. obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi;
3. postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
77. člen
(gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja napetostnega nivoja 35 kV in več je dovoljena v koridorjih daljnovodov, pri čemer je gradnja oziroma rekonstrukcija daljnovodov v višji napetostni nivo dopustna, če:
1. se ne omejuje namenske rabe prostora, določene s tem OPN;
2. so upoštevani tehnični predpisi o elektromagnetnem sevanju.
(2) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve, razen v primerih ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo. Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in ustvarjene prostorske dominante.
(3) Razdelilne transformatorske postaje se morajo izvesti z uporabo sodobnih tehnologij ter tako:
1. da so vplivi na okolje minimalni,
2. da objekt zavzema čim manj površine,
3. da se vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih objektih,
4. da so vse razdelilne transformatorske postaje zaščitene pred nepooblaščenim dostopom,
5. da se vse priključitve praviloma izvedejo s podzemnimi kabli.
(4) Transformatorske postaje so praviloma prosto stoječi objekti pravokotnega tlorisa, oziroma so v primeru gradnje večjih objektov umeščene v objekt, izven urbanega naselja, kjer so potrebne manjše moči, pa tudi na betonskem oziroma lesenem drogu. Prosto stoječe transformatorske postaje morajo biti čim manjše, oblikovane kot tipski objekti ali prilagojeni oblikovanju osnovnega objekta oziroma kot sestavni del z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice in podobno.
(5) Za gradnjo objektov v varovalnih pasovih prenosnih in distribucijskih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe oziroma pristojnega nosilca javnih pooblastil. Ne glede na navedeno pa je v varovalnih pasovih prenosnih in distribucijskih daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material in parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(6) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
1. stanovanjskih objektov,
2. bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
3. objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
4. objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,
5. otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.
(7) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter gradnja pomožnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).
(8) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti), ki so namenjeni bivanju ter za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih distribucijskih in prenosnih daljnovodov, je potrebno pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi.
(9) Za priključitev na elektro omrežje morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljavca.
78. člen
(gradnja in urejanje javne razsvetljave)
Javne površine na območjih naselij S, C, B, I, P, E ter ZK, ZS in ZP morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je potrebno upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in glede zmanjševanja porabe električne energije.
79. člen
(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli in to praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) Na območjih urejevalnih enot z namensko rabo S, C, B in I je potrebno zagotoviti ustrezno število komunikacijskih central in telekomunikacijsko omrežje tako, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami.
(3) Objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave. Načrtovano lokacijo objektov in trase komunikacijskih vodov mora potrditi pristojna strokovna služba občine v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja oziroma pred posegom v prostor.
(4) Gradnja objektov v koridorjih brezžičnih komunikacijskih povezav omrežij upravljavcev z javnim pooblastilom je dovoljena samo do tiste višine, ki ne prekinja teh povezav.
(5) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
- objekte in naprave mobilne telefonije ni dopustno graditi v območjih enot urejanja prostora namenjenih: stanovanjem (S), drugim centralnim dejavnostim namenjenim varstvu ter izobraževanju (CDi), kulturi (CDk), zdravstvu (CDz), zelenim površinam (Z), na najboljših kmetijskih zemljiščih (K1) ter v območju površinskih voda (VC);
- gradnja objektov mobilne telefonije ni dopustna v območju 100 m pasu merjeno od roba parcele objekta navedenih objektov in naprav: 12640 Stavb za zdravstvo, 11 Stanovanjskih stavb, 12630 Stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo ter otroških igrišč;
- objekte in naprave mobilne telefonije je izjemoma dopustno graditi na manj kvalitetnih kmetijskih in gozdnih zemljiščih na podlagi soglasja pristojnih služb s področja kmetijstva ali gozdarstva;
- gradnja objektov mobilne telefonije na zavarovanih območjih narave in kulturne dediščine ni dopustna, razen ob soglasju pristojnih pooblaščenih javnih služb za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
(6) Vizualni vpliv zgrajenih objektov na vidne kvalitete prostora mora biti čim manjši. Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora.
80. člen
(objekti in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati na način, ki ga določi izvajalec javne službe v skladu s predpisi.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke je pri novogradnjah lahko v objektu ali na parceli objekta, h kateremu pripada. Locirano naj bo na utrjeni površini z odtokom in zaščiteno pred vremenskimi vplivi. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto.
(3) Zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otoki) so praviloma razporejene tako, da zajemajo gravitacijsko območje 500 prebivalcev. Odjemno mesto mora biti dobro prometno dostopno, zunaj prometnih površin, na utrjeni površini z odtokom, zaščiteno pred vremenskimi vplivi in oblikovano kot del urbane opreme naselja.
(4) Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dobre dostopnosti umeščen v bližini pomembnejših cest in mora biti ograjen.
(5) Zbirni center za odpadke se lahko umestijo na enote urejanja prostora z naslednjo namensko rabo: IG, IP, IK, O.
III.2.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
III.2.7.1 Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine
81. člen
(varstvo narave)
(1) Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni s predpisi in so prikazani v kartah prikaza stanja prostora, se varujejo v skladu z določili teh predpisov.
(2) Za posege na območja ohranjanja narave je potrebno pridobiti pogoje in soglasja pristojnega organa za varovanje narave.
82. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Na območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine.
(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(3) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo - čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(4) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali enoto kulturne dediščine z vplivnim območjem, ki je bila registrirana do uveljavitve odloka, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki jih izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(5) Za poseg v registrirano arheološko najdišče je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
(6) Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote dediščine (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ter drugo kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine).
(7) Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta kulturne dediščine mora poleg določil tega odloka upoštevati tudi pogoje, določene v soglasju za odstranitev dediščine.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. Za posamezne vrste registrirane kulturne dediščine veljajo še naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
1. Pri posegih na registrirani stavbni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
a) tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
b) gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
c) oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
d) funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
e) komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
f) pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
g) celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine).
2. Pri posegih v registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo varovane vrednote kot so:
a) naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
b) odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
c) prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
d) prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
e) naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
f) podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
g) odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
h) stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.).
3. Pri posegih na memorialni dediščini se ohranjajo varovane vrednote kot so:
a) avtentičnost lokacije,
b) materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
c) vsebinski in prostorski kontekst objekta z okolico objekta ter vedute.
4. Pri posegih v vplivnih območjih kulturne dediščine se ohranjajo varovane vrednote kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulture dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
5. Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline. Za posamezna registrirana arheološka najdišča ali njihove dele, za katere prostorski akt dopušča posege je treba:
a) v fazi priprave projektne dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, izvesti predhodne arheološke raziskave in rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji); obseg arheoloških raziskav opredeli pristojna strokovna javna služba,
b) v okviru postopka priprave OPPN izvesti predhodne arheološke raziskave v smislu natančne določitve vsebine in sestave najdišča, katerih rezultati se upoštevajo pri pripravi OPPN (če se območje ureja z OPPN).
(11) Območja varovanj in omejitev s področja varovanja kulturne dediščine so razvidna iz prikaza stanja prostora v skladu z veljavno zakonodajo.
III.2.7.2 Varstvo okolja in naravnih dobrin
83. člen
(varovanje in izboljšanje okolja)
(1) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih ter druge prostorske ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(2) Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v okoljevarstvenih predpisih je treba izvesti presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva.
(3) Pri obstoječih dejavnostih, ki imajo čezmerne vplive na okolje, je izvajanje dejavnosti pogojeno z njihovo sočasno sanacijo.
84. člen
(varstvo zraka)
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte je potrebno, če je le mogoče, priključiti na ekološko čiste vire energije.
85. člen
(varstvo voda)
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja varstva voda.
(2) Posegi na vodna zemljišča morajo biti izvedeni tako, da ne povzročajo sprememb morfoloških značilnosti voda in drugih krajinskih kvalitet.
(3) Potrebno je ohranjati retencijske sposobnosti območij in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima je možno le ob izkazanem javnem interesu ter ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda, ter ob upoštevanju Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.
(4) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnosti brežin vodotokov.
(5) Kadar vodotok ni evidentiran na predvideni način oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se območje priobalnega zemljišča določi v skladu z določbami zakona o vodah in pravilnika o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda, te v sodelovanju s pristojnim organom za upravljanje z vodami.
(6) Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo, ki ugotovi dopustnost posega in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.
86. člen
(varstvo vodnih virov)
(1) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(2) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih, prikazanih v kartah Prikaz stanja prostora, je treba upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(3) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
87. člen
(varstvo tal in reliefa)
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal.
(2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji možni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(3) Pri gradnji objektov, kjer se skladišči tekoče gorivo, naftni derivati oziroma nevarne snovi morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(4) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
88. člen
(varovalni gozdovi)
(1) Varovalni gozdovi so določeni s posebnimi predpisi, ter so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora.
(2) V varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov ter prostorske ureditve, ki krepijo varovalno funkcijo gozdov (sanitarna sečnja, sanacije erozijskih žarišč in usadov, malopovršinska obnova panjevskih sestojev) v skladu s predpisi ter v skladu z gozdnogospodarskim načrtom.
89. člen
(gozdovi s posebnim namenom)
(1) Gozdovi s posebnim namenom (gozdni rezervati) so opredeljeni s posebnimi predpisi ter so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora.
(2) Gradnje in druge prostorske ureditve znotraj območij gozdnih rezervatov so prepovedani, razen vzdrževanja poti, postavitve informativnih tabel, vzdrževanje objektov kulturne dediščine ter izvajanje znanstveno-raziskovalnih del v skladu z določbami predpisov iz prejšnjega člena ter v skladu z gozdnogospodarskim načrtom.
90. člen
(območja za raziskovanje mineralnih surovin)
Zaradi varovanja mineralnih surovin kot naravnega vira so na območju občine za raziskavo mineralnih surovin dovoljeni le tisti posegi, ki imajo za cilj vzdrževanje naravnega ravnovesja in obstoječe rabe prostora mineralnih surovin, s soglasjem ministrstva, pristojnega za rudarstvo.
III.2.7.3 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
91. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne ali druge nesreče.
(2) Ob gradnji objektov in naprav namenjenih oskrbi prebivalstva, javnemu prometu ter skladiščenju, proizvodnji oziroma uporabi nevarnih snovi, nafte in njenih derivatov ter energetskih plinov je treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati študijo zagotavljanja varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) V primeru naravnih ali drugih nesreč večjega obsega je potrebno zagotoviti evakuacijo prebivalcev iz ogroženih območij ter njihovo nastanitev v primerne objekte, rušenje neuporabnih objektov ter odstranjevanje ruševin.
(4) V urbanih naseljih je v primeru nesreč obvezna uporaba zaklonišč, zato je treba zagotoviti zadostno število zaklonišč v skladu s predpisi.
92. člen
(erozijska, plazljiva in plazovita območja)
(1) V ogroženih območjih, prikazanih v kartah Prikaz stanja prostora, se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture ter dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale ogroženost prostora.
(2) Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih so dovoljeni vsi posegi, s katerimi se zaščiti teren oziroma poseg, ki služijo stabiliziranju terena. Pred izvedbo posega je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena ter določiti potrebne zaščitne ukrepe.
(3) Na erozijskih območjih je prepovedano:
- poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
- ogoljevanje površin,
- krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
- zasipavanje izvirov,
- nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
- omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
- odlaganje in skladiščenje lesa in drugih materialov,
- zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
- odvzemanje naplavin z dna brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti, hudourniške struge,
- vlačenje lesa.
(4) Na plazovitem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča. Prepovedano je:
1. zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
2. poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
3. izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
4. krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(5) Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazovitost, prikazanih v kartah Prikaz stanja prostora, so gradnje in druga večja zemeljska dela možni le na podlagi analize stabilnosti terena, ter geoloških in geomehanskih poročil, ki bodo podala jasne usmeritve pod kakšnimi pogoji je gradnja možna.
93. člen
(območja potresne ogroženosti)
Objekti morajo biti protipotresno grajeni na območju celotne občine in v skladu s cono potresne ogroženosti.
94. člen
(poplavna območja)
(1) Poplavno ogrožena območja so prikazana v kartah Prikaza stanja prostora. Seznamu enot urejanja prostora, ki ležijo delno ali v celoti na poplavnih območjih je v prilogi 4.
(2) Poplavno ogrožena območja prikazana v kartah Prikaza stanja prostora veljajo do izdelave hidrološko hidravlične presoje usklajene z pristojnim nosilcem urejanja prostora. Na podlagi usklajene presoje se karte Prikaza stanja prostora ustrezno dopolnijo v skladu z veljavnimi predpisi.
(3) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povezujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(4) Gradnja na poplavnih območjih stavbnih zemljišč ni dovoljena, izjemoma pod pogoji pristojne službe za vodno gospodarstvo in na podlagi hidrološko-hidravlične presoje z določitvijo razredov nevarnosti, ki ugotovi možnost in pogoje gradnje na poplavnem zemljišču, s pomočjo katere se poseg utemelji. Za vse posege v poplavnih območjih je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(5) Gradnja na poplavnem območju ni dovoljena, razen v izjemah, ki jih dovoljujejo zakon o vodah in Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.
(6) Vse ureditve je treba načrtovati tako, da ne poslabšujejo poplavne varnosti.
(7) Vse ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti se načrtujejo z državni prostorskim načrtom (DPN) ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN).
95. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(2) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, zato je potrebno zagotoviti:
- odmike med objekti oziroma požarno ločitev objektov,
- prometne/manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila,
- vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(3) Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge načine, ki zagotavljajo požarno varnost.
(4) Gradnje in ureditve v prostoru morajo biti zasnovane tako, da zagotavljajo dovoz do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
(5) Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom.
96. člen
(ureditve za obrambne potrebe)
(1) Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so območja namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Na teh območjih so za potrebe obrambe dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov in ostale infrastrukture.
(2) Obrambne dejavnosti ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegali dovoljene ravni oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.
(3) Pri načrtovanju gradnje je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo s področja graditve zaklonišč oziroma zaklonilnikov.
III.2.8 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
97. člen
(arhitektonske ovire)
Pri izvajanju gradenj se mora zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi. Te zahteve morajo biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst objektov v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah.
98. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Ta odlok, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za posamezne površine.
- I. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom;
- II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa;
- III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje;
- IV. stopnja varstva pred hrupom je določena na površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.
Tabela 1: Stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
(2) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(3) V II. stopnji varstva pred hrupom se pas ob državnih in lokalnih cestah ureja pod pogoji za III. stopnjo varstva. Pas ob državnih cestah znaša 25 m na vsako stran od osi državne ceste, pas ob lokalnih zbirnih cestah pa 15 m na vsako stran od roba ceste.
(4) Na meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom morajo v območju s IV. stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m veljati pogoji varstva pred hrupom za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(5) V posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom.
(6) V primeru, ko nivo hrupa v okolju z umestitvijo novih dejavnosti presega dovoljeno raven za posamezno območje, je umestitev dopustna le, če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv vira hrupa ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo presežene mejne ravni hrupa za območje.
(7) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih obstoječih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom, z zaščito oken ali fasade, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.
(8) Stopnje varstva pred hrupom so lahko izjemoma presežene za javne prireditve, javne shode ali druge dogodke na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, za kar je treba pridobiti soglasje pristojnega soglasodajalca.
(9) Če je vir hrupa cesta, železniška proga ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditi pretok vozil na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.
(10) Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene s posebnimi predpisi.
(11) S spremembo Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se v skladu z uredbo spremenijo tudi zgoraj navedene omejitve.
99. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti), namenjene bivanju, ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je potrebno pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnega elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi.
100. člen
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
101. člen
(zagotavljanje ustreznega osončenja)
(1) Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi in tem načrtom.
(2) Če leži načrtovani objekt južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječe stanovanjske stavbe, mora biti razmik med robom kapi načrtovanega objekta in zunanjim zidom (fasado) obstoječe sosednje stanovanjske stavbe najmanj 1,5 višine kapi načrtovanega objekta. V kolikor so spodnje etaže obstoječe stanovanjske stavbe pretežno namenjene drugi dejavnosti, se razmiki med objekti lahko zmanjšajo za skupno višino teh etaž. Načrtovani objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, če več kot polovica dolžine fasadnega oboda obstoječe stanovanjske stavbe leži znotraj območja, ki ga določata premici, ki potekata pod kotom ±45º od smeri severa, od točk skrajnih južnih, vzhodnih in zahodnih vogalov fasade novo predvidenega objekta.
III.2.9 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede na območjih razpršene gradnje
102. člen
(razpršena gradnja)
(1) Objekti razpršene gradnje so legalno zgrajeni objekti na zemljiščih, ki v prostorskih aktih niso opredeljena kot stavbna zemljišča.
(2) Na parceli legalno zgrajenih objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so dopustni:
- rekonstrukcija objektov,
- dozidave in nadzidave do 50% BTP osnovnega objekta,
- vzdrževanje objektov,
- odstranitev objektov,
- komunalna in oblikovna sanacija objektov.
(3) Na parceli objekta razpršene gradnje so izmed nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljeni objekti, ki so dopustni za namensko rabo SSe.
(4) Za objekte razpršene gradnje veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za objekte v namenski rabi SSe.
III.2.10 Nelegalna gradnja
103. člen
(nelegalna gradnja)
Nezakonito zgrajeni objekti se obravnavajo v skladu z zakonom in po določilih tega odloka.
III.3 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji
104. člen
(dopustni objekti po namenski rabi prostora)
(1) Dopustni objekti so opredeljeni v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer:
- so vrste objektov označene s šifro iz Uredbe o klasifikaciji objektov,
- se vedno navaja le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni,
- če so po navedbi vrste objektov za dvopičjem našteti določeni objekti, to pomeni, da so od vseh objektov te vrste dopustni le konkretno našteti objekti,
- če je po navedbi vrste objektov ali posameznega naštetega objekta v oklepaju določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta), to pomeni, da so dopustni le predhodno našteti objekti, ki ustrezajo pogoju iz oklepaja.
(2) Dopustni zahtevni in manj zahtevni objekti so podani po posamezni namenski rabi.
(3) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti po posamezni namenski rabi so določeni v Prilogi 1.
105. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih)
(1) Območja osnovne namenske rabe »S - Območja stanovanj« so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
106. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve)
(1) Območja osnovne namenske rabe »A - Območja razpršene poselitve« predstavljajo območja poselitve izven naselij kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
107. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti)
(1) Območja osnovne namenske rabe »C - območja centralnih dejavnosti« so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju. Gradnja objektov namenjenih bivanju je dovoljena le v podrobnejši namenski rabi »CU«.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+-----------------+--------------------------------------------+
|Namenska raba |C – območja centralnih dejavnosti |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Podrobna |CU |
|namenska raba |Osrednja območja centralnih dejavnosti |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Osnovna |So namenjena različni dejavnosti in sicer |
|dejavnost |trgovski, oskrbni, storitveni, upravni, |
| |socialni, zdravstveni, vzgojni |
| |izobraževalni, kulturni, verski in podobnim |
| |ter bivanju. |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Izključujoče |proizvodne dejavnosti, promet in |
|dejavnosti |skladiščenje, trgovina na debelo |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Vrsta objektov, |1121 dvostanovanjske stavbe |
|zahtevnih in |1122 tri in več stanovanjske stavbe |
|manj zahtevnih |121 gostinske stavbe |
| |122 upravne in pisarniške stavbe |
| |123 trgovske in druge stavbe za storitvene |
| |dejavnosti |
| |12420 garažne stavbe |
| |126 stavbe splošnega družbenega pomena |
| |1261 stavbe za kulturo in razvedrilo |
| |1262 muzeji in knjižnice |
| |1263 stavbe za izobraževanje |
| |12640 stavbe za zdravstvo |
| |11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi |
| |stanovanji |
| |11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene |
| |1272 stavbe za opravljanje verskih obredov, |
| |pokopališke stavbe |
| |241 objekti za šport, rekreacijo in drugi |
| |objekti za prosti čas |
| |Vrtec, otroška igrišča, druga odprta igrišča|
| |Dovoljena je gradnja infrastrukturnih |
| |objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem |
| |interesu. |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Zelene površine |FZP: 0,20 |
| |Na parceli objekta je potrebno zagotoviti |
| |najmanj 20 dreves/ha. |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Maksimalna |FZ: 0,5 |
|dopustna izraba |FI: 1,5 |
+-----------------+--------------------------------------------+
|Merila in pogoji |V tistih enotah urejanja prostora, kjer je |
|za oblikovanje |to posebej predpisano, je nove stavbe |
| |dovoljeno načrtovati le z javnim |
| |arhitekturnim natečajem. |
| |Odprti prostori pred stavbami so javni |
| |prostori. |
| |Servisne stavbe ne smejo biti umeščene ob |
| |najpomembnejše javne prostore. |
+-+---------------+--------------------------------------------+
| |maksimalni |Višinski gabarit: |
| |gabariti |– K+P+1N+M ali K+P+2N; |
| | |– Višina slemena ne sme presegati višin |
| | |slemen sosednjih objektov enake namembnosti |
| | |v oddaljenosti 50m od roba objekta v enoti |
| | |urejanja prostora; |
| | |– kota pritličja je na ravnem ali rahlo |
| | |nagnjenem terenu (do 10%) največ 30 cm nad |
| | |koto urejenega terena ob objektu; |
| | |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah |
| | |je dovoljena povsod kjer in v kakršnem |
| | |obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, |
| | |potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice |
| | |in stabilnost objektov; |
| +---------------+--------------------------------------------+
| |fasade |– elementi na fasadah so osno simetrično |
| | |razporejeni; oblikovanje in horizontalna ter|
| | |vertikalna členitev fasad, strukturiranje in|
| | |postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje |
| | |drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s|
| | |tradicionalnimi objekti; |
| | |– Pri dozidavah in nadzidavah ter |
| | |rekonstrukcijah je treba upoštevati vse |
| | |izvedbene pogoje, ki veljajo za novogradnjo |
| | |– fasade so lahko horizontalno in vertikalno|
| | |členjene, odprtine naj bodo praviloma |
| | |pokončne oblike; |
| | |– fasade so lahko delno tudi lesene in |
| | |obložene s kamnom; pri lesenih fasadah naj |
| | |se uporabi rezan les. |
| +---------------+--------------------------------------------+
| |streha |– simetrične dvokapnice z naklonom v smeri |
| | |daljše stranice, naklon 30° do 45° stopinj; |
| | |– smer slemena mora biti vzporedna z daljšo |
| | |stranico; |
| | |– širina napušča na stanovanjskih objektih |
| | |je maksimalno 60 cm; |
| | |– večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene |
| | |v primeru, kadar je smiselno optično |
| | |zmanjšanje volumna stavbe (npr. vogalna |
| | |stavba ipd.); |
| | |– na posamičnih dominantnih objektih ali |
| | |zaključenih celotah objektov (primer: |
| | |cerkev, samostan, župnišče, sodišče) je |
| | |dovoljen drugačen naklon strešine in kritine|
| | |z bakreno ali drugo pločevino ustrezne |
| | |barve. |
+-+---------------+--------------------------------------------+
|posebnosti |– za gradnjo novih objektov BEP večjih od |
| |800 m2 je potrebna izdelava variantnih |
| |rešitev oz. izvedba javnega, urbanistično- |
| |arhitekturnega natečaja v skladu z določili |
| |tega odloka; |
| |– za preseganje teh določb je potrebna |
| |izdelava OPPN. |
+-----------------+--------------------------------------------+
108. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti)
(1) Območja osnovne namenske rabe »I - območja proizvodnih dejavnosti« so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
109. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih)
(1) Območja osnovne namenske rabe »B - posebna območja« so pretežno namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+--------------+-----------------------------------------------+
|Namenska raba |B – posebna območja |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Podrobna |BT |
|namenska raba |Površine za turizem |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Osnovna |Gostinstvo in turizem (turistična ponudba in |
|dejavnost |nastanitev) |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Spremljajoče |družbene dejavnosti |
|dejavnosti |poslovne dejavnosti |
| |trgovske in storitvene dejavnosti |
| |druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Izključujoče |bivanje |
|dejavnosti |proizvodne dejavnosti |
| |promet in skladiščenje |
| | trgovina na debelo |
+--------------+-----------------------------------------------+
| |121 gostinske stavbe |
|Vrsta |1261 stavbe za kulturo in razvedrilo |
|objektov, |12650 športne dvorane |
|zahtevnih in |241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas |
|manj |12420 garažne stavbe (za potrebe cone) |
|zahtevnih +-----------------------------------------------+
| |Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov |
| |in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu |
| |ter gradnja drugih objektov, ki služijo |
| |dopolnjevanju osnovne dejavnosti. |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Zelene |FZP: 0,30 |
|površine | |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Število |30/ha |
|dreves | |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Maksimalna |FZ: 0,5 |
|dopustna |FI:1,5 |
|izraba | |
+--------------+-----------------------------------------------+
|Merila in |Razvoj turističnih in športno rekreacijskih |
|pogoji za |dejavnosti je treba usmerjati tako, da bodo |
|oblikovanje |posegi v prostor čim manjši ter da se bodo |
| |ohranjale naravne in kulturne kakovosti |
| |prostora. Gradnja potrebne infrastrukture naj |
| |se usmerja na vidno neizpostavljena območja, v |
| |skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi |
| |kriteriji ter varstvom kulturne dediščine. |
| |Novozgrajeni objekti naj upoštevajo |
| |značilnosti krajinske tipologije. |
| |Na območju rekreativnih dejavnosti v odprti |
| |krajini je zaradi varovanja naravne krajine |
| |potrebna premišljena izvedba krajinskih |
| |ureditev na podlagi načrtov krajinske |
| |arhitekture. |
+-+------------+-----------------------------------------------+
| |maksimalni |– pri gabaritih posameznih objektov (gostinski |
| |gabariti |objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali |
| | |planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven |
| | |turističnih kompleksov, naj se upoštevajo |
| | |predpisani gabariti za oblikovanje |
| | |stanovanjskih objektov v SS oziroma |
| | |stanovanjsko kmetijskih objektov v SK. |
| | |– Gradnja podzemnih kletnih etaž v stavbah je |
| | |dovoljena povsod kjer in v kakršnem obsegu to |
| | |dopuščajo geomehanske razmere, potek |
| | |komunalnih vodov, zaščita podtalnice in |
| | |stabilnost objektov. |
| +------------+-----------------------------------------------+
| |fasade |– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna |
| | |členitev fasad ter strukturiranje fasadnih |
| | |odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo |
| | |enostavni in poenoteni po celi fasadi oziroma |
| | |na vseh objektih v kompleksu; |
| | |pri oblikovanju posameznih objektov (gostinski |
| | |objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali |
| | |planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven |
| | |turističnih kompleksov, naj se – upoštevajo |
| | |določila za oblikovanje iz tabel SSa oziroms |
| | |iz tabel SK. |
+-+------------+-----------------------------------------------+
| |strehe |– Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s |
| | |tem doseže novo urbanistično-arhitekturno |
| | |kakovost; |
| | |– za objekte večjih dimenzij se priporočajo |
| | |ravne strehe, lahko pa tudi dvokapne ali |
| | |enokapne strehe majhnega naklona, kar velja za |
| | |celotno območje občine ne glede na določbe |
| | |58.člena; |
| | |– dovoljena je kritina v črni, sivi, temni |
| | |sivi, opečni, temno rjavi ali temno zeleni |
| | |barvi. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. |
| | |Dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru |
| | |ravnih streh. |
+-+------------+-----------------------------------------------+
|posebnosti |– Servisne stavbe ne smejo biti umeščene ob |
| |javne prostore; |
| |– za preseganje teh določbe je potrebna |
| |izdelava OPPN. |
+--------------+-----------------------------------------------+
110. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin)
(1) Območja osnovne namenske rabe »Z - območja zelenih površin« so pretežno namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
111. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture)
Na območjih »O - območja okoljske infrastrukture« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:
+-----------+--------------------------------------------------+
|Namenska |O – območja okoljske infrastrukture |
|raba | |
+-----------+--------------------------------------------------+
|Osnovna |so namenjeni izvajanju gospodarskih služb s |
|dejavnost |področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter|
| |ravnanja z odpadki |
+-----------+--------------------------------------------------+
|Vrsta |2212 prenosni vodovodi in pripadajoči objekti |
|objektov, |2222 distribucijski cevovodi za vodo in |
|zahtevnih |pripadajoči objekti |
|in manj |2223 cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave |
|zahtevnih |24203 odlagališča odpadkov |
| |ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju |
| |gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, |
| |čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki |
| |Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1. |
+-----------+--------------------------------------------------+
|Drugi |Na robovih območja odlagališča odpadkov, čistilnih|
|pogoji |naprav ter drugih večjih posegih naj se ohranja |
| |ali vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki |
| |služi kot vizualna zaščita, ki zmanjšuje vidno |
| |izpostavljenost teh območij. V primeru |
| |pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih |
| |vrst za območje, ki so hkrati tudi primerne za |
| |posamezen tip zemljišča in reliefa. |
+-----------+--------------------------------------------------+
112. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin)
Na območjih »P - območja prometnih površin« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:
113. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih komunikacijske infrastrukture)
Na območjih »T - območja komunikacijske infrastrukture« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:
+-----------+--------------------------------------------------+
|Namenska |T – območja komunikacijske infrastrukture |
|raba | |
+-----------+--------------------------------------------------+
|Osnovna |So namenjena za izvajanje dejavnosti in gradnjo |
|dejavnost |objektov s področja komunikacijske infrastrukture |
+-----------+--------------------------------------------------+
|Vrsta |21302 Letalski radio – navigacijski objekti |
|objektov, |2213 prenosna komunikacijska omrežja |
|zahtevnih |Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1. |
|in manj | |
|zahtevnih | |
+-----------+--------------------------------------------------+
114. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture)
Na območjih »E - območja energetske infrastrukture« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:
+-----------+--------------------------------------------------+
|Namenska |E – območja energetske infrastrukture |
|raba | |
+-----------+--------------------------------------------------+
|Osnovna |So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih |
|dejavnost |služb s področja energetske infrastrukture. |
+-----------+--------------------------------------------------+
|Vrsta |2302 energetski objekti |
|objektov, |ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju |
|zahtevnih |gospodarskih služb s področja energetike |
|in manj |Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1. |
|zahtevnih | |
+-----------+--------------------------------------------------+
115. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih mineralnih surovin)
Na območjih »L - območja mineralnih surovin« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:
+-----------+--------------------------------------------------+
|Namenska |L – območja mineralnih surovin |
|raba | |
+-----------+--------------------------------------------------+
|Podrobnejša|LN |
|namenska |Površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
|raba | |
+-----------+--------------------------------------------------+
|Osnovna |So namenjena za izvajanje dejavnosti s področja |
|dejavnost |izkoriščanja in raziskovanja mineralnih surovin |
| |in sicer za površine nadzemnega pridobivalnega |
| |prostora. |
+-----------+--------------------------------------------------+
|Dopustni |2301 rudarski objekti |
|objekti in |– Dopustne so gradnje in ureditve, skladne s |
|druge |predpisi s področja pridobivanja mineralnih |
|prostorske |surovin. |
|ureditve |– Sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic. |
| |– Raziskave mineralnih surovin in geotermičnih |
| |virov. |
| |– Vzdrževanje objektov in odstranitev objektov. |
| |– Na legalno zgrajenih objektih, ki niso skladni |
| |z namembnostjo so dopustna samo vzdrževalna dela |
| |in odstranitev objekta. |
| |– Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1. |
+-----------+--------------------------------------------------+
|Drugi |– Vsa območja mineralnih surovin se urejajo z |
|pogoji |OPPN. |
| |– Na robovih območij površinskih kopov mineralnih |
| |surovin naj se ohranja ali vzpostavi pas |
| |vegetacije, zelena bariera, ki zmanjšuje vidno |
| |izpostavljenost teh območij. V primeru |
| |pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih |
| |vrst za območje, ki so hkrati tudi primerne za |
| |posamezen tip zemljišča in reliefa. |
| |– Zagotoviti je potrebno protiprašne ukrepe, kot |
| |so vlaženje površin ob suhem in vetrovnem |
| |vremenu, škropljenje v sušnih obdobjih in |
| |zajemanje prahu na mestu nastajanja pri strojnih |
| |napravah separacije. Vplive na okolje je treba |
| |spremljati in jih glede na rezultate spremljanja |
| |zmanjševati ali odpravljati. |
| |– Za vse površinske kope je upravljavec ali |
| |lastnik dolžan zagotoviti sprotno in končno |
| |sanacijo. |
| |– Obstoječa nahajališča mineralnih surovin, ki |
| |niso predvidena za nadaljnje izkoriščanje, se |
| |sanira in s tem izboljša krajinsko sliko. Pri |
| |sanaciji je potrebno zagotoviti stabilnost |
| |brežin, z ustreznim naklonom in urejenim |
| |odvodnjavanjem ter rekultivacijo območja z |
| |izbranimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi |
| |vrstami. Sanirane kamnolome je možno v celoti |
| |vrniti prejšnji rabi gozda ali travnika, dno |
| |kamnoloma pa je možno nameniti tudi drugi rabi. |
| |– Na območjih sanacij opuščenih površinskih kopov |
| |je dovoljeno saniranje in prepuščanje naravni |
| |sukcesiji ali pa vzpostavitev prvotnega stanja, |
| |pri čemer se ne smejo poslabšati prostorske |
| |razmere in kakovost okolja. |
| |– Vplive na okolje je treba spremljati in jih |
| |glede na rezultate spremljanja zmanjševati ali |
| |odpravljati. |
| |– Z namestitvijo ograj je treba zagotoviti |
| |varnost pred padcem v globino in pred porušitvami |
| |terena. |
+-----------+--------------------------------------------------+
116. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih)
(1) Območja osnovne namenske rabe »K - kmetijska zemljišča« so namenjena kmetijski pridelavi in ohranjanju kulturne krajine.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+----------------+--------------------------------------------------------+
|Namenska raba |K – kmetijska zemljišča |
+----------------+----------------------------------+---------------------+
|Podrobnejša |K1 |K2 |
|namenska raba |Najboljša kmetijska zemljišča. |Druga kmetijska |
| | |zemljišča. |
+----------------+----------------------------------+---------------------+
|Osnovna |kmetijstvo |
|dejavnost | |
+----------------+--------------------------------------------------------+
|Spremljajoče |druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
|dejavnosti | |
+----------------+--------------------------------------------------------+
|Dopustna dela in|– Agrarne operacije v skladu z zakonom o kmetijskih |
|druge prostorske|zemljiščih. |
|ureditve |– Ureditve za potrebe lova in ribolova. |
| |– Vodnogospodarske ureditve za ribogojnice. |
| |– Vzdrževanje in odstranjevanje objektov. |
| |– Dopustne so raziskave mineralnih surovin in |
| |geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne |
| |spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na |
| |površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča |
| |vrnejo v prejšnje stanje. |
| |– Sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez |
| |možnosti nadaljnjega izkoriščanja. |
| |– Gradnja občinske javne infrastrukture. |
| |– Gradnja malih čistilnih naprav do 50PE. |
| |– Dopustne so gradnje in ureditve, skladne s predpisi |
| |s področja kmetijstva. |
| |– Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1. |
+----------------+--------------------------------------------------------+
|Drugi pogoji |– Posegi so dopustni pod pogojem, da ne ovirajo |
| |opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v |
| |nasprotju z interesi kmetijstva. |
| |– Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo |
| |lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih |
| |zemljišč. V kolikor poseg prekine obstoječi dostop do |
| |kmetijskih zemljišč, ga je potrebno nadomestiti. |
| |– Dopustni objekti, gradnje in druga dela ne smejo |
| |bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč. |
| |Poškodbe je potrebno sanirati in zemljišča |
| |rekultivirati. |
+----------------+--------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji|– Ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po |
|za oblikovanje |celotnem kompleksu kmetijskih zemljišč oblikovno |
| |poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi |
| |ureditvami stičnih območij. |
| | |
| | |
+----------------+--------------------------------------------------------+
|Posebnosti |– Na območju K2 je dovoljena gradnja sončnih elektrarn |
| |v primeru, da znotraj najbližjega območja stavbnih |
| |zemljišč ni primernih površin za izkoriščanje sončne |
| |energije. |
+----------------+--------------------------------------------------------+
117. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih)
(1) Območja osnovne namenske rabe »G - gozdna zemljišča« so namenjena ohranjanju in ter gospodarjenju z gozdom.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+------------+-------------------------------------------------+
|Namenska |G – gozdna zemljišča |
|raba | |
+------------+-------------------------------------------------+
|Osnovna |Sonaravno gospodarjenje z gozdovi,ki obsega |
|dejavnost |opravljanje varstvenih in gojitvenih ter vseh |
| |drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje |
| |ekoloških in socialnih funkcij gozdov, gradnjo |
| |in vzdrževanje gozdne infrastrukture, |
| |izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z |
| |gozdovi. |
+------------+-------------------------------------------------+
|Spremljajoče|rekreacijske in športne dejavnosti |
|dejavnosti |druge dejavnosti, ki služijo tem območjem v |
| |skladu z gozdnogospodarskimi načrti |
+------------+-------------------------------------------------+
|Dopustna |– Gozdarske prostorsko ureditvene operacije |
|dela in |skladno z Zakonom o gozdovih. |
|druge |– Vsa dela, ki so v skladu z gozdnogojitvenimi |
|prostorske |načrti. |
|ureditve |– Krčitve gozdov v kmetijske namene, za katero |
| |je potrebno pridobiti dovoljenje javne gozdarske |
| |službe skladno z Zakonom o gozdovih. |
| |– Krčitev gozdov in izkoriščanje, ki imata za |
| |posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z |
| |gozdnim drevjem ali oboro za rejo divjadi. |
| |– Vodnogospodarske ureditve za ribogojnice, |
| |vendar samo, če gre za dela na vodotoku. |
| |– Ureditve za potrebe lova in ribolova. |
| |– Paša je v gozdu prepovedana, razen izjemoma, |
| |kadar je opredeljena v gozdnogojitvenem načrtu. |
| |– V gozdu je dovoljena čebelja paša. |
| |– Sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, |
| |brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja. |
| |– Vzdrževanje in odstranjevanje objektov. |
| |– Dopustne so raziskave mineralnih surovin in |
| |geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave |
| |trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega |
| |stanja na površini in podtalju in da se po |
| |raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. |
| |– Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1. |
+------------+-------------------------------------------------+
|Drugi pogoji|– Posegi so dopustni pod pogojem, da niso v |
| |nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in |
| |funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti |
| |oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva |
| |in je zanje potrebno pridobiti ustrezno soglasje |
| |od pristojne javno gozdarske službe. |
| |– V večjih sklenjenih gozdnih kompleksih posegi |
| |v gozd in gozdni prostor praviloma niso |
| |dopustni. Posege v gozdni prostor se usmerja v |
| |robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s |
| |slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih |
| |se površin. |
| |– Gradnje morajo biti načrtovane tako, da se |
| |lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja |
| |neoviran javni dostop do gozda in gozdnih |
| |zemljišč. |
| |– Na parcelah, ki so v naravi in po določilih |
| |tega načrta opredeljene kot gozdne površine, v |
| |neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane |
| |kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni |
| |dovoljena. |
+------------+-------------------------------------------------+
|Merila in |– Pri oblikovanju objektov in njihovemu |
|pogoji za |umeščanju v prostor se ohranja značilen stik |
|oblikovanje |naselij in odprte krajine ter kakovostnih |
| |grajenih struktur. |
| |– Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli |
| |krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
+------------+-------------------------------------------------+
118. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih površinskih voda)
(1) Območja podrobnejše namenske rabe »VC - območja površinskih voda«, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+------------+-------------------------------------------------+
|Namenska |V – območja površinskih voda |
|raba | |
+------------+-------------------------------------------------+
|Podrobnejša |VC |
|namenska |celinske vode |
|raba | |
+------------+-------------------------------------------------+
|Osnovna |So namenjene za izvajanje dejavnosti s področja |
|dejavnost |rabe voda. |
+------------+-------------------------------------------------+
|Spremljajoče|ribištvo |
|dejavnosti |rekreacijske in športne dejavnosti |
+------------+-------------------------------------------------+
|Dopustni |– Dopustne so gradnje in ureditve, skladne s |
|objekti in |predpisi s področja urejanja voda. |
|druge |– Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1. |
|prostorske |– Posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na |
|ureditve |izboljšanje hidromorfoloških in bioloških |
| |lastnosti voda. |
| |– Ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje |
| |hidromorfoloških in bioloških lastnosti |
| |površinskih voda. |
| |– Ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave. |
| |– Tekoča vzdrževalna dela, adaptacije |
| |rekonstrukcije, gradnje in nadomestne gradnje |
| |jezov, mlinov in žag. |
| |– Ureditev dostopov do vode in privezov za čolne |
| |in ureditev drč za spuščanje čolnov na |
| |obstoječih jezovih |
| |– Vzdrževanje in odstranjevanje objektov. |
| |– Na legalno zgrajenih objektih, ki niso skladni |
| |z namembnostjo so dopustna samo vzdrževalna dela |
| |in odstranitev objekta. |
| |– Sanitarne sečnje. |
| |– Vodnogospodarske ureditve za ribogojnice. |
| |– Ureditve za potrebe lova in ribolova. |
| |– Objekti javne gospodarske infrastrukture. |
+------------+-------------------------------------------------+
|Drugi pogoji|– Pri predvidenih posegih na območja vodotokov |
| |je potrebno ohranjati vodotoke in obvodne |
| |vegetacijske pasove. Regulacije vodotokov niso |
| |dovoljene. Regulirane vodotoke zaradi potreb |
| |kmetijstva se renaturira, kjerkoli je to možno. |
| |– Rekonstrukcija objektov na območju voda je |
| |mogoča, če se s tem ne povečuje poplavna |
| |ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, je |
| |omogočeno delovanje javnih služb, se s tem ne |
| |ovira obstoječe posebne rabe voda in ni v |
| |nasprotju s cilji upravljanja z vodami |
| |– Na parcelah, ki so v naravi in po določilih |
| |tega načrta opredeljene kot vodna zemljišča, v |
| |neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane |
| |kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni |
| |dovoljena. |
| |– Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav |
| |mlinov, žag in ribogojnic ter malih |
| |hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati |
| |kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega |
| |pretoka. Če je to potrebno zaradi ohranitve |
| |življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor |
| |zagotoviti ustrezen prehod za ribe. |
| |– Gradnja ribogojnic in zajem vode za namakanje |
| |sta dopustna pod pogojem, da se zagotovi |
| |ekološko sprejemljivi pretok. |
| |– Za gradnjo na območjih vodnih zemljišč je |
| |potrebno izdelati predhodno prostorsko |
| |preveritev, hidrološko hidravlične analize, |
| |oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje |
| |pristojnih služb ter upoštevati pravne režime |
| |prostora. |
+------------+-------------------------------------------------+
|Merila in |– Pri oblikovanju objektov in njihovemu |
|pogoji za |umeščanju v prostor se ohranja značilen stik |
|oblikovanje |naselij in odprte krajine ter kakovostnih |
| |grajenih struktur. |
| |– Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli |
| |krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
+------------+-------------------------------------------------+
119. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na ostalih območjih)
Območja osnovne namenske rabe »OO - ostala območja« so neplodna območja, zlasti gorovja nad gozdno mejo ter pašništvom in tista območja, ki jih ni mogoče uvrstiti v predhodne namenske rabe. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji
+-----------+--------------------------------------------------+
|Namenska |OO – ostala območja |
|raba | |
+-----------+--------------------------------------------------+
|Dopustna |– Vzdrževanje objektov in odstranitev objektov. |
|dela in |– Na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni |
|druge |z namembnostjo so dopustna samo vzdrževalna dela |
|prostorske |in odstranitev objekta. |
|ureditve |– Dopustne so raziskave mineralnih surovin pod |
| |pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in |
| |poškodujejo naravnega stanja na površini in |
| |podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v|
| |prejšnje stanje. |
+-----------+--------------------------------------------------+
|Drugi |– Ohranjajo se vidno privlačni deli krajine, |
|pogoji |vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
+-----------+--------------------------------------------------+
III.4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora
120. člen
(enote urejanja prostora s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji)
(1) Za posamezne enote urejanja prostora, ki so naštete v nadaljevanju člena, veljajo namesto posameznih splošnih oziroma podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev posebni prostorski izvedbeni pogoji.
(2) Enote za katere veljajo tudi posebni prostorski izvedbeni pogoji so: BR-01 PO*, DL-12 K*, KE5 A4 420*, KE6 A7 (CDk) 4*, KE3 A 387*, KE3 A 473*, KE6 A6 1*, KE6 A6 2*, KE6 A6 3*, KE6 A6 434*, KE6 A6 435*, KE6 A6 436*, KE6 A6 437*, KE6 A6 438*, KE6 A6 439*, KE6 A6 440*, KE6 A6 441*, KE6 A6 448*, KE5 A 396*, JV-02 ZS*, JV-03 ZS*, JV-10 CU*, KE1 A 459*, KE6 A6 422*, KE6 A6 423*, KE6 A6 424*, KE6 A6 427*, KE6 A6 430*, KE6 A6 442*, KE6 A6 443*, KE6 A6 444*, KE6 A6 445*, KE6 A6 446*, KE6 A6 447*, KE6 A6 578*, KR-12 SSe*, KE6 A6 431*, KE6 A6 433*, KE6 A6 449*, KE6 A6 546*, KE6 A6 549*, LI-13 SSe*, LI-14 SSa*, LI-15 SSe*, LI-29 SSv*, LI-30 CU*, LI-31 CU*, LI-32 CU*, LI-34 CU*, LI-41 SSv*, LI-65 PO*, LI-66 PO*, LI-69 CDi*, LI-70 CU*, KE6 A 603*, KE6 A 378*, MO-06 SSa*, KE6 A6 425*, KE6 A6 426*, KE6 A6 428*, KE5 A 397*, KE5 A 416*, KE6 A 8*, PL-05 IG*, KE2 A 417*, KE2 A 481*, KE1 A 379*, KE1 A 460*, SA-02 SK*, SA-10 ZS*, KE5 A 402*, SP-03 ZS*, KE5 A5 421*, KE6 A 15*, TL-03 ZS*, VR-01 SKj*, VR-02 IG*, KE3 A 403*, VČ-05 CU*, VČ-14 SK*, KE5 A 400*, KE2 A 411*, KE6 A 386*.
(3) V primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji v tem členu določeni grafično, kot zasnova prometnega omrežja javnih cest in zazidalnih območij, lahko detajlna umestitev objektov v prostor od predlagane zasnove odstopa, pri čemer pa mora biti gradnja objektov in komunalno opremljanje izvedeno tako, da ne onemogoča dostop in izgradnjo komunalne opreme in gradnjo ostalih objektov na vseh stavbnih zemljiščih v enoti urejanja prostora.
(4) Pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo posameznih objektov v enoti urejanja prostora, ki predstavlja nezazidano celoto za izgradnjo več objektov, je potrebno pred ali sočasno z gradnjo objekta preveriti zmogljivost komunalne opreme. Zanjo mora biti pridobljeno gradbeno dovoljenje oziroma mora biti kako drugače zagotovljena njena gradnja.
(5) Za posamezne nezazidane celote je določena zasnova umestitve prometne infrastrukture v prostor, glede na obstoječe prostorske danosti. Detajlna umestitev v prostor se za celoto določi z idejno zasnovo in projektnimi pogoji upravljavcev komunalne infrastrukture in lahko od s tem aktom predpisane zasnove odstopa, pri čemer pa mora biti idejna zasnova izdelana tako, da omogoča dostop in izgradnjo komunalne opreme za vsa zemljišča na območju.
(6) Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora so določeni v Prilogi 2.
III.5 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
121. člen
(prostorski izvedbeni pogoji do sprejema OPPN)
V območjih urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov, je do izdelave le teh možno izvajati naslednje gradnje oziroma posege v prostor, če le te ne bodo ovirale kasnejšega načrtovanja in izvedbe gradenj načrtovanih s predvidenim podrobnim prostorskim načrtom:
- gradnje, katere je možno izvajati na podlagi zakona brez gradbenega dovoljenja v skladu z namensko rabo enote urejanja prostora,
- gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje komunalne opreme za oskrbo obstoječih objektov,
- odstranitev obstoječih objektov, če le ta ni prepovedana z drugimi določbami.
122. člen
(prostorski izvedbeni pogoji na območjih OPPN)
(1) Na enotah urejanja prostora predvidenih OPPN je s tem odlokom lahko določena le pretežna osnovna namenska raba ali podrobnejša namenska raba. Tako določena namenske rabe v OPPN ni dovoljeno spreminjati.
(2) Kot izhodišče za prostorske izvedbene pogoje na območjih OPPN služijo prostorski izvedbeni pogoji posameznih osnovnih in podrobnejših namenskih rab, določenih s tem odlokom, ki se lahko s sprejemom OPPN spremenijo, če sprememba pomeni izboljšanje prostorskih ureditev, predvsem na področju javnih površin in javne infrastrukture.
(3) Območje OPPN je lahko v karti »3 - Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev« razdeljeno na več namenskih rab. Meje med tako opredeljenimi posameznimi namenskimi rabami so informativne in usmeritvene in se lahko v primeru investicijske namere, ki je v splošnem javnem interesu, spremenijo.
(4) Posamezna območja OPPN je dovoljeno načrtovati po posameznih delih, vendar mora biti v tem primeru del sprejetega OPPN tudi celovita presoja celotnega območja OPPN, predvsem z vidika urejanja prometne in druge gospodarske javne infrastrukture, družbene infrastrukture in potrebnih oskrbnih dejavnosti.
(5) V strokovnih podlagah za OPPN za stanovanjsko gradnjo je potrebno izdelati preveritev razpoložljivih kapacitet obstoječih vrtcev, šol in osnovnega zdravstva znotraj pripadajočih okolišev navedenih javnih storitev. Če organ občine, pristojen za izobraževanje ali zdravstvo ugotovi, da so obstoječe kapacitete vrtcev, šol in osnovnega zdravstva, na katere gravitira nova stanovanjska gradnja, neustrezne, je potrebno na območju OPPN sočasno z gradnjo stanovanj zgraditi nove ali dodatne tovrstne objekte oziroma kapacitete.
(6) Če v gravitacijskem območju enote urejanja prostora, ki obsega najmanj 300 stanovanjskih enot in v kateri je načrtovana gradnja več kot 30 stanovanjskih enot, ni zagotovljena trgovina osnovne oskrbe, je potrebno le to zagotoviti v načrtovani enoti urejanja prostora.
123. člen
(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj)
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava.
(2) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem.
(3) Zahtevo za izvedbo in način priprave ter izbor variantnih rešitev oziroma izvedbo javnega natečaja se določi s tem odlokom ali s sklepom župana o pričetku postopka izdelave OPPN.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
124. člen
(prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski izvedbeni akti v delih, ki se nanašajo na območje Občine Litja:
- Dolgoročni in družbeni plan Občine Litija za obdobje 1986-90-2000 (Uradni list SRS, št. 4/89, 14/87 in Uradni list RS, št. 34/90, 40/92, 20/94, 63/99, 5/04, 51/04, 126/04),
- Odlok sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Litije in Šmartna (Uradni list SRS, št. 22/88, Uradni list RS, št. 89/02, 7/04, 51/04, 100/06),
- Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja GS 4 in GS 4/1 Graška Dobrava v Litiji (Uradni list RS, št. 53/92, 43/98 in 32/00 - popravek),
- Odlok o ureditvenem načrtu za naselje Vače pri Litiji (Uradni list RS, št. 44/95, 30/07),
- Odlok o zazidalnem načrtu Kresnice (Uradni list SRS, št. 31/76, 43/88, Uradni list RS, št. 30/94) v delu, ki se nanaša na cono ZN 1, ki predvideva gradnjo enodružinskih stanovanjskih objektov,
- Odlok o sprejemu ureditvenega načrta obrtne cone Podsitarjevec (Uradni list RS, št. 19/90),
- Odlok o lokacijskem načrtu za območje športno-rekreacijskega centra Ježa - LR1 (Uradni list RS, št. 5/06), razen v delu, ki se nanaša na s tem odlokom opredeljeno območje z oznako LI-43 CU.
125. člen
(veljavnost sprejetih prostorskih izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji občinski prostorski izvedbeni akti:
- Odlok o ureditvenem načrtu mesta Litija levi in desni breg z mikrocelotami GS 6, GS 1, GS 2, LS 2, LS 3 in LS 1 (Uradni list RS, št. 53/92, 1/94, 46/96, 47/98, 60/98, 76/98, 66/01) v delu odloka, ki določa funkcionalna zemljišča za večstanovanjske bloke,
- Odlok o lokacijskem načrtu Grbin (Uradni list RS, št. 119/05),
- Odlok o ureditvenem načrtu Ježa - zgornji del (Uradni list RS, št. 29/06).
126. člen
(prostorski izvedbeni akti v izdelavi)
Postopki za sprejem občinskih izvedbenih načrtov, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah tega odloka kot občinski podrobni prostorski načrt.
127. člen
(gradbeno dovoljenje v postopku pridobivanja)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo na podlagi predpisov veljavnih na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
128. člen
(dostopnost prostorskega akta)
Ta odlok je v času uradnih ur na vpogled javnosti na sedežu občine in na spletnih straneh občine.
129. člen
(potrditev ministra)
Predlog tega odloka je bil potrjen s sklepom Ministra za okolje in prostor št. 35016-38/2008/64 z dne 22.06.2010.
130. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 350-10/2005
Litija, dne 8. julija 2010
Župan
Občine Litija
Franci Rokavec l.r.
