Na podlagi četrtega odstavka 156. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08), petega odstavka 23. in četrtega odstavka 24. člena Zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 – ZUreP, 110/02 – ZGO-1, 45/04 – ZdZPKG) in petega odstavka 12. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

(1) Ta pravilnik določa način identifikacije in registracije ovc in koz (v nadaljnjem besedilu: drobnica), način vodenja centralnega registra drobnice, spremljanje premikov drobnice, vodenje registra drobnice na gospodarstvu in registracijo imetnikov drobnice v evidenci imetnikov rejnih živali.
(2) Ta pravilnik določa pristojni organ, oblike in način dobavljanja identifikatorjev, identifikacijsko številko živali, identifikacijsko številko gospodarstva, spremni list, roke za označitev drobnice in priglašanje premikov ter staleža živali za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L št. 5 z dne 9. 1. 2004, str. 8), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 759/2009 z dne 19. avgusta 2009 o spremembi Priloge k Uredbi Sveta (ES) št. 21/2004 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz (UL L št. 215 z dne 20. 8. 2009, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 21/2004/ES).

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– pristojni organ v skladu s točko (d) 2. člena Uredbe 21/2004/ES je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo);
– Sektor za identifikacijo in registracijo živali (v nadaljnjem besedilu: SIR) je služba v okviru ministrstva, ki izvaja sistem identifikacije in registracije živali v Republiki Sloveniji za namen opravljanja veterinarskih kontrol organa, pristojnega po predpisih, ki urejajo veterinarstvo, za namen opravljanja kontrol izvajanja ukrepov kmetijske politike organa, pristojnega po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, za namen izvajanja rejskih programov ter druge namene v skladu s predpisi;
– evidenca imetnikov rejnih živali (v nadaljnjem besedilu: EIRŽ) je evidenca v skladu s 7. členom Uredbe 21/2004/ES;
– centralni register drobnice (v nadaljnjem besedilu: CRD) je računalniška zbirka podatkov v skladu z 8. členom Uredbe 21/2004/ES;
– register drobnice na gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: RDG) je register v skladu s 5. členom Uredbe 21/2004/ES;
– G-MID je identifikacijska številka gospodarstva, ki je sestavljena iz dvočrkovne oznake za Republiko Slovenijo »SI« in do devetmestne neponovljive številke;
– pooblaščena organizacija je veterinarska organizacija, ki v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo, opravlja dejavnost označevanja živali in vodenje registra kot javno veterinarsko službo, ali organizacija, ki v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo, in predpisi, ki urejajo živinorejo, opravlja identifikacijo in registracijo živali kot javno službo strokovnih nalog v živinoreji;
– identifikator je prvi identifikator ali drugi identifikator;
– premik drobnice je vsak premik med gospodarstvi oziroma lokacijami, razen dnevne ali nekajdnevne paše na bližnjih pašnikih, če drobnica ne prihaja v stik z drobnico z drugih gospodarstev;
– spremni list je dokument o premiku iz prvega odstavka 6. člena Uredbe 21/2004/ES.

(1) Imetnik iz točke (c) 2. člena Uredbe 21/2004/ES, ki je lahko lastnik oziroma se po pooblastilu lastnika ukvarja z rejo, varstvom, klanjem, nakupom in prodajo, prevozom, razstavljanjem ali drugo vrsto rabe drobnice, je odgovoren za pravočasno in pravilno označitev živali.
(2) Živali označuje imetnik sam, lahko pa to zanj opravi pooblaščena organizacija. Če opravi označitev živali pooblaščena organizacija, mora pooblaščena organizacija voditi podatke o priglasitvah označitve in o izdanih ušesnih znamkah oziroma identifikatorjih ter navedene podatke na zahtevo posredovati SIR v elektronski obliki.
(3) Rok iz prvega odstavka 4. člena Uredbe 21/2004/ES za označitev živali je šest mesecev. Rok za označitev živali v ekstenzivnih pogojih reje je devet mesecev.
(4) Prvi identifikator iz točke (a) drugega odstavka 4. člena Uredbe 21/2004/ES je ušesna znamka iz 4. člena tega pravilnika, ki je nameščena v desno uho.
(5) Drugi identifikator iz točke (b) drugega odstavka 4. člena Uredbe 21/2004/ES je lahko:
– ušesna znamka, ki je po obliki in vsebini enaka prvemu identifikatorju;
– ušesna znamka z elektronsko identifikacijo;
– na gospodarstvih, ki so aktivno vključena v rejski program priznane rejske organizacije pri drobnici: tetoviranje s številko, ki je enaka številki na prvem identifikatorju, pri čemer je mesto tetoviranja levo uho, pri kozah lahko tudi repna guba.
(6) Za živali iz tretjega odstavka 4. člena Uredbe 21/2004/ES se kot alternativo načinu identifikacije iz drugega odstavka 4. člena Uredbe 21/2004/ES dovoli način identifikacije, opisane v oddelku A.7 priloge Uredbe 21/2004/ES.
(7) Če so živali, identificirane v skladu s prejšnjim odstavkom, namenjene za rejo preko starosti dvanajst mesecev, ali če so namenjene za trgovino znotraj Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ali za izvoz v tretje države, jih je treba identificirati v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom tega člena.
(8) Rok za označitev uvoženih živali v skladu s četrtim odstavkom 4. člena Uredbe 21/2004/ES je štirinajst dni.

(1) Ušesna znamka iz četrtega odstavka prejšnjega člena tega pravilnika mora biti rumene barve, sestavljena iz moškega in ženskega dela, ki se ob uporabi spojita, ter široka najmanj 40 mm in visoka najmanj 20 mm. Na moškem delu ušesne znamke mora biti natisnjeno:
– kratica »MKGP« v velikosti najmanj 5 mm,
– identifikacijska številka živali: dvočrkovna oznaka Republike Slovenije »SI« in prve tri številke v velikosti najmanj 5 mm, zadnje tri številke pa najmanj v velikosti 12 mm.
(2) Na ženskem delu ušesne znamke je lahko tudi druga vsebina (npr. dodatna individualna identifikacijska oznaka živali), vendar to ne sme vplivati na čitljivost identifikacijske številke.
(3) Ušesna znamka za označevanje živali iz šestega odstavka prejšnjega člena mora biti rumene barve, okrogla, premera najmanj 27 mm, ki je po vstavitvi v uho ni več mogoče ponovno uporabiti. Na moškem delu ušesne znamke mora biti v črni barvi odtisnjena skupinska identifikacijska številka, na ženskem delu pa je lahko tudi druga vsebina (npr. dodatna identifikacija živali, zaporedna številka izdane znamke v okviru ene skupinske identifikacijske številke), vendar to ne sme vplivati na čitljivost identifikacijske številke.
(4) Ušesne znamke morajo izpolnjevati tudi naslednje splošne pogoje:
– biti morajo plastične, brez ostrih robov in grobih površin, ki bi povzročale draženje kože, in iz neškodljivega materiala, odpornega na staranje, vremenska nihanja in hlevske pogoje, pri čemer morajo obstojnost barve, prožnost materiala in trdnost spoja trajati celo življenjsko dobo živali;
– konica mora biti ostra in primerne trdote, da zlahka prebode uho, material ne sme biti koroziven in ne sme povzročati vnetij na mestu vboda;
– tisk mora biti laserski oziroma tak, da je dobro čitljiv in obstojen celo življenjsko dobo živali ter ga ni mogoče odstraniti;
– vstavitev znamke v uho mora biti enostavna, za spojitev obeh delov mora biti potrebna običajna sila, ki zagotavlja, da sta oba dela spojena, po aplikaciji se mora ušesna znamka tekoče sprostiti iz klešč;
– izpad ušesnih znamk ne sme presegati 5% letno v petih letih po vstavitvi, kar predstavlja pogoj za pozitivno referenco znamke.
(5) Za živali z izrazito majhnimi uhlji, za pritlikave pasme živali ali za živali s poškodovanim uhljem se kot identifikator lahko uporabi manjša ušesna znamka, na kateri je možno iztiskati napis iz prvega odstavka tega člena v velikosti najmanj 5 mm. Ušesna znamka mora biti rumene barve in mora izpolnjevati splošne pogoje iz prejšnjega odstavka.
(6) Identifikacijska številka živali na ušesnih znamkah, izdanih v Republiki Sloveniji, je osemmestna neponovljiva identifikacijska številka živali. Prvi dve mesti zavzema oznaka Republike Slovenije »SI«, preostala mesta pa zaporedna številka. Identifikacijske številke izdaja SIR.

(1) Če žival ušesno znamko izgubi ali ta postane nečitljiva, mora imetnik drobnice ušesno znamko čim prej, najpozneje pa v štirih tednih od dneva, ko to opazi, nadomestiti z dvojnikom ušesne znamke. Imetnik mora najpozneje v sedmih dneh od dneva, ko to opazi, naročiti dvojnik ušesne znamke in ga vstaviti v uho takoj oziroma najpozneje v sedmih dneh od dneva prejema dvojnika ušesne znamke. Dobavitelj ušesnih znamk mora dvojnik dostaviti naročniku najpozneje v štirinajstih dneh od dneva naročila.
(2) Izgubljena ušesna znamka se lahko, pod pogojem, da sledljivost ni ogrožena, nadomesti tudi z novim parom ušesnih znamk, na katerih je odtisnjena druga identifikacijska številka. Preostalo staro znamko mora v tem primeru imetnik odstraniti iz ušesa.
(3) Vsako nadomestitev izgubljene ušesne znamke na način iz prejšnjega odstavka mora imetnik živali vpisati v RDG. Vpisati je treba datum nadomestitve in novo identifikacijsko številko, tako da je zagotovljena povezava s prejšnjo identifikacijsko številko. V vseh nadaljnjih postopkih se uporablja nova identifikacijska številka.

(1) V Republiki Sloveniji v skladu z dovoljenim odstopanjem iz tretjega odstavka 9. člena Uredbe 21/2004/ES elektronska identifikacija (v nadaljnjem besedilu: EID) za živali, ki niso namenjene trgovanju znotraj EU, ni obvezna.
(2) Imetniki se lahko na posameznem gospodarstvu za posamezne živali odločijo vzpostaviti prostovoljni sistem EID drobnice. Imetnik, ki želi vzpostaviti prostovoljni sistem, mora namero priglasiti SIR tri mesece pred nameravano vzpostavitvijo.
(3) Uporabljajo se elektronski identifikatorji v obliki elektronske ušesne znamke. Elektronski identifikatorji morajo biti v celoti tehnično skladni s standardi, predpisanimi za elektronsko identifikacijo drobnice v EU.
(4) Struktura oznake transponderja mora biti v skladu s standardom ISO 11784 in z opisi iz točke (c) poglavja I priloge Odločbe Evropske komisije z dne 15. decembra 2006 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 glede smernic in postopkov za identifikacijo in registracijo ovc in koz (UL L št. 401 z dne 30. 12. 2006, str. 41). Koda države za Slovenijo je 705, nacionalna identifikacijska oznaka pa identifikacijska številka iz šestega odstavka 4. člena tega pravilnika.
(5) Za vsako žival, ki je označena z elektronskim identifikatorjem, mora biti v RDG to označeno tako, da je poleg identifikacijske številke vpisana oznaka »EID«.
(6) Za vsako EID žival, ki se premika z gospodarstva, mora biti na spremnem listu to označeno tako, da je poleg identifikacijske številke vpisana oznaka »EID«.
(7) Imetnik, ki nima vzpostavljenega prostovoljnega sistema elektronske identifikacije, a je na svoje gospodarstvo premaknil EID žival, bodisi iz druge države članice, bodisi z gospodarstva s prostovoljnim EID sistemom, mora ravnati v skladu s petim in šestim odstavkom tega člena.

(1) Naročniki identifikatorjev za označevanje živali po tem pravilniku so imetniki drobnice, ki so vpisani v EIRŽ iz 11. člena tega pravilnika in imajo dodeljen G-MID, ali v njihovem imenu pooblaščene organizacije.
(2) Dobavitelji identifikatorjev za označevanje živali (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) po tem pravilniku so pravne ali fizične osebe, ki imajo status uradnega dobavitelja identifikatorjev.
(3) SIR v publikacijah in na svojih spletnih straneh iz 17. člena tega pravilnika objavi podatke o dobaviteljih identifikatorjev. S soglasjem dobavitelja se objavijo naslednji podatki:
– osebno ime oziroma firma ter naslov oziroma sedež dobavitelja in kontaktni podatki;
– tip identifikatorjev;
– cene in dobavni roki iz ponudbe.

(1) Ponudnik, ki želi dobavljati identifikatorje po tem pravilniku, mora na ministrstvo vložiti vlogo za pridobitev statusa dobavitelja identifikatorjev. Vloga mora vsebovati:
1. osebno ime oziroma firmo ter naslov oziroma sedež ponudnika in kontaktne podatke;
2. pozitivno priporočilo ministrstva, če je ponudnik v preteklosti že pridobil status dobavitelja identifikatorjev;
3. izjavo, da ponujen identifikator izpolnjuje vse pogoje iz tega pravilnika, za elektronske identifikatorje pa tudi zahteve glede skladnosti s predpisanimi standardi in sposobnostjo odčitavanja, opredeljeno v Odločbi Komisije iz četrtega odstavka 6. člena tega pravilnika;
4. izjavo o zagotavljanju dobav za vsako naročilo, ne glede na količino, v rokih, ki jih navaja v ponudbi, pri čemer dobavni roki ne smejo biti daljši od 30 dni, za dvojnike pa 14 dni;
5. izjavo, da je ponudnik opremljen za elektronsko povezovanje s CRD;
6. opis sistema kontrole nad postopki, ki zagotavljajo točnost izpisovanja identifikacijskih številk, stalno kvaliteto tiska in kvaliteto distribucije do naročnikov;
7. vzorec identifikatorjev in klešč ob prvi vlogi;
8. ponudbo, iz katere morajo biti razvidni:
– tip identifikatorjev,
– cene identifikatorjev,
– cena dvojnika ušesnih znamk,
– cena klešč oziroma aplikatorjev,
– dobavni roki.
(2) Ponudba mora veljati za obdobje najmanj dveh let. Dobavitelj identifikatorjev mora dobavljati najmanj naslednje tipe identifikatorjev: par ušesnih znamk z individualno identifikacijsko številko, dvojnik identifikacijske številke z isto vsebino kot originalna identifikacijska številka, par ušesnih znamk za označitev z EID in ušesne znamke iz tretjega odstavka 4. člena tega pravilnika. Dobavitelj identifikatorjev mora dobavljati vse vrste blaga, ki ga je ponudil v vlogi. Navedene cene iz ponudbe veljajo za najvišje.
(3) V odločbi o podelitvi statusa dobavitelja se dodeli uporabniško ime in geslo za dostop do elektronskega sistema naročanja identifikatorjev. Ministrstvo in dobavitelj identifikatorjev skleneta pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij, s katero določita zlasti trajanje statusa dobavitelja za dobo najmanj dveh let, odzivnost in dobavne roke, tip identifikatorjev, najvišje cene identifikatorjev in klešč in razloge za odpoved pogodbe.
(4) Dobavitelj mora SIR sproti sporočati podatke o identifikatorjih, ki jih je dobavil, o naročniku in o odposlanih identifikacijskih številkah.
(5) Če ministrstvo ugotovi, da dobavitelj dobavlja neprimerno blago oziroma posluje v nasprotju z določbami tega pravilnika, dobavitelju odpove pogodbo. Dobavitelj iz tega odstavka ne more prejeti pozitivnega priporočila ministrstva v obdobju dveh let od odpovedi pogodbe.
(6) Ministrstvo vodi seznam dobaviteljev identifikatorjev.

(1) Vsak imetnik drobnice mora na gospodarstvu voditi RDG, v katerega je dolžan vpisovati podatke najpozneje v sedmih dneh po dogodku.
(2) Letni popis staleža iz točke (d) oddelka B.1 priloge Uredbe 21/2004/ES se izvede na datum in po kategorijah živali iz 14. člena tega pravilnika. Letni popis staleža mora biti v RGD vpisan najpozneje v sedmih dneh po omenjenem datumu.
(3) RDG se vodi v pisni ali elektronski obliki, tako da je zagotovljena preglednost podatkov v skladu z navodili, objavljenimi na spletnih straneh iz 17. člena pravilnika. Če se RDG vodi v elektronski obliki, mora biti inšpektorju oziroma kontrolorju ob izvajanju nadzora predstavljen izpis na papir v ustrezni obliki. RDG mora biti ob vsakem času dosegljiv na lokaciji gospodarstva in na razpolago še najmanj tri leta po zadnji vpisani spremembi.
(4) Imetnik lahko namesto v obliki iz drugega odstavka tega člena RDG vodi tudi v centralizirani obliki, kadar zagotovi, da so vsi podatki iz priloge B Uredbe 21/2004/ES v rokih iz prvega odstavka tega člena vpisani v CRD iz 12. člena tega pravilnika.
(5) Za gospodarstva, ki vključijo drobnico v izvajanje potrjenih rejskih programov v skladu s predpisom, ki ureja pogoje za priznanje rejskih organizacij, in v rokih iz prvega odstavka tega člena vodijo evidence, ki vsebujejo vse podatke iz priloge B Uredbe 21/2004/ES, se šteje, da vodijo RDG v skladu s tem pravilnikom.

(1) Spremni list izda imetnik, ki živali odda, za skupino živali, ki se na določen dan premika na določeno namembno gospodarstvo.
(2) Spremni list se izdaja na osnovnem, oštevilčenem obrazcu, katerega vzorec je objavljen na spletnih straneh iz 17. člena tega pravilnika. Spremne liste v osnovni obliki založi ministrstvo.
(3) Imetniki, ki imajo lastni informacijski sistem, s katerim lahko avtomatizirano izdajajo spremne liste, lahko uporabljajo prilagojeno obliko spremnega lista, ki jo predhodno potrdi ministrstvo, in jo objavi na spletnih straneh iz 17. člena tega pravilnika.
(4) Spremni list se hrani na namembnem gospodarstvu vsaj tri leta.

(1) EIRŽ vodi SIR. Za vpis v EIRŽ je dolžan poskrbeti imetnik drobnice. V EIRŽ se imetnik vpiše na podlagi zahtevka, iz katerega morajo biti razvidni naslednji podatki:
– ime in priimek oziroma firma ter naslov oziroma sedež imetnika drobnice;
– enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) oziroma matična številka poslovnega subjekta imetnika drobnice ali davčna številka;
– lokacija gospodarstva (poštni naslov, če ta ne obstaja, pa katastrski podatki);
– identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID), če že obstaja, oziroma G-MID gospodarstva, če že obstaja;
– podpis imetnika;
– s soglasjem imetnika tudi kontaktni podatki, zlasti elektronski naslov in telefonske številke.
(2) Če G-MID gospodarstva še ne obstaja, ga dodeli SIR. Če zaradi prostorske odmaknjenosti ali iz drugih razlogov obstaja več samostojnih lokacij, ki so sestavni del kmetijskega gospodarstva, je treba za vsako lokacijo pridobiti G-MID gospodarstva.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se gospodarstva oziroma kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v uradne evidence, ki se vodijo v okviru ministrstva, in iz katerih je razvidno, da imetnik na gospodarstvu redi drobnico, v EIRŽ vpišejo po uradni dolžnosti najpozneje v 30 dneh od datuma vpisa podatka v omenjeno uradno evidenco. Kot imetnik drobnice se vpiše nosilec kmetijskega gospodarstva.
(4) Če se imetnik drobnice na gospodarstvu spremeni, mora novi imetnik najkasneje v 30 dneh po spremembi v EIRŽ sporočiti spremembo. V vlogi navede:
– ime in priimek oziroma firmo ter naslov oziroma sedež dosedanjega imetnika drobnice;
– KMG-MID in naslov kmetijskega gospodarstva oziroma G-MID in naslov gospodarstva;
– ime in priimek oziroma firmo ter naslov oziroma sedež novega imetnika drobnice;
– EMŠO oziroma matično številko poslovnega subjekta novega imetnika drobnice ali davčno številko;
– podpis dosedanjega imetnika drobnice, razen v primeru smrti;
– podpis novega imetnika drobnice;
– s soglasjem novega imetnika tudi kontaktne podatke, zlasti elektronski naslov in telefonske številke.
(5) Če v primeru smrti imetnika, ki je fizična oseba, novi imetnik v 30 dneh po smrti ne odda vloge za spremembo imetnika, se kot imetnik po uradni dolžnosti v EIRŽ vpiše nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma njegov namestnik.
(6) Če je gospodarstvo del kmetijskega gospodarstva in je imetnik drobnice nosilec kmetijskega gospodarstva, se ob spremembi nosilca kmetijskega gospodarstva v registru kmetijskih gospodarstev sprememba imetnika drobnice v EIRŽ izvede po uradni dolžnosti.
(7) Imetnik, ki je na gospodarstvu opustil rejo drobnice, mora v 30 dneh po opustitvi v EIRŽ sporočiti datum opustitve reje.
(8) Če imetnik v CRD v zadnjih treh letih ne sporoča staleža drobnice in drugih sprememb in administrativno ni ugotovljenih drugih relevantnih dogodkov na gospodarstvu, se gospodarstvu po uradni dolžnosti dodeli status opustitve reje.
(9) Na podlagi vloge iz prvega odstavka tega člena in po ugotovitvi, da gospodarstvo izpolnjuje pogoje za vpis v EIRŽ, se gospodarstvo vpiše v EIRŽ ter imetniku izda izpis, ki šteje kot potrdilo o vpisu v EIRŽ.

(1) SIR vodi CRD v elektronski obliki. V CRD se vodijo zlasti naslednji podatki:
– o staležu drobnice na gospodarstvu, ki jih imetniki drobnice sporočajo v skladu s 14. in 15. členom tega pravilnika;
– o premikih živali med gospodarstvi, ki jih imetniki drobnice sporočajo v skladu s 13. in 15. členom tega pravilnika;
– operativni podatki o označevanju živali;
– o nadzoru nad izvajanjem določb tega pravilnika;
– o izvajalcih nalog javne službe na področju označevanja in registracije drobnice;
– o osebah, ki imajo dostop do podatkov iz CRD.
(2) Morebitna neskladja med dejanskim stanjem in podatki v CRD usklajuje SIR po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke.
(3) SIR za vsako gospodarstvo vsaj enkrat letno imetniku izda izpis iz CRD.

Vsak imetnik drobnice mora v skladu z 8. členom Uredbe 21/2004/ES priglasiti premik živali v CRD najkasneje v sedmih dneh po premiku. Priglasiti je treba podatke o odhodih z gospodarstva in prihodih na gospodarstvo. Podatke se priglaša na način iz 15. člena tega pravilnika ter na obrazcih, objavljenih v skladu s 17. členom tega pravilnika.

(1) Vsak imetnik drobnice mora enkrat letno v CRD priglasiti podatke o staležu živali na gospodarstvu.
(2) Datum popisa staleža je 1. marec oziroma dan, ki je določen s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.
(3) Popis se izvede po naslednjih kategorijah:
– število mlečnih ovc, ki so starejše od enega leta oziroma so že jagnjile,
– število mesnih ovc, ki so starejše od enega leta oziroma so že jagnjile,
– število ovnov,
– število jagnjet,
– število mlečnih koz, ki so starejše od enega leta oziroma so že jarile,
– število mesnih koz, ki so starejše od enega leta oziroma so že jarile,
– število kozlov,
– število kozličkov.
(4) Če imetnik drobnice podatke iz prejšnjega odstavka sporoči v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, se šteje, da so podatki o staležu drobnice sporočeni.
(5) Rok za priglasitev popisa je največ 30 dni od datuma iz drugega odstavka tega člena.

(1) Imetnik drobnice priglaša podatke v CRD na enega od naslednjih načinov:
– neposredno v CRD v elektronski obliki, če je imetnik drobnice vključen v sistem elektronskega poslovanja,
– prek pooblaščenih organizacij, ki podatke najkasneje v treh dneh po prejemu vpišejo v CRD.
(2) Za vključitev v sistem elektronskega poslovanja mora SIR imetniku na podlagi njegovega zahtevka omogočiti elektronski dostop do CRD. Ob dodelitvi elektronskega dostopa se imetnika vpiše v seznam elektronskega poslovanja.
(3) Pooblaščena organizacija iz prvega odstavka tega člena mora voditi podatke o prejemu obrazcev oziroma podatkov, potrebnih za priglasitev v CRD s strani imetnika, in na zahtevo imetnika izdati potrdilo o prejemu. Taka zahteva se lahko izpolni s potrditvijo v RDG ali na imetnikovem izvodu obrazca.
(4) Podatke o premikih priglasi imetnik drobnice neposredno v CRD v elektronski obliki ali prek veterinarskih pooblaščenih organizacij.

Pooblaščene organizacije morajo poleg nalog iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika, druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena in tretjega odstavka prejšnjega člena:
– hraniti dokumente v zvezi z opravljanjem dejavnosti identifikacije in registracije živali in podatkov o prejemu obrazcev oziroma podatkov, potrebnih za priglasitev v CRD najmanj tri leta,
– opozarjati imetnike na neskladja v podatkih in nuditi pomoči pri odpravi le-teh,
– posredovati pri odpravi napak in vzdrževanju integritete CRD,
– izpisati stanje iz CRD na zahtevo imetnika.

Ministrstvo vzpostavi spletne strani, na katerih objavlja zlasti naslednje informacije:
– informacije o sistemu identifikacije in registracije drobnice, ki jih v skladu s prvim in osmim odstavkom 4. člena (rok za označitev, vzorec identifikatorja), šestim odstavkom 5. člena (vzorec registra na gospodarstvu), petim odstavkom 6. člena (vzorec spremnega dokumenta) in prvim odstavkom 11. člena (pristojni organ) Uredbe 21/2004/ES Republika Slovenija posreduje Evropski komisiji in državam članicam;
– dostop do spletnih strani z informacijami, naštetimi v prejšnji alineji, drugih držav članic;
– obliko obrazcev po tem pravilniku;
– navodila za izvajanje sistema identifikacije in registracije drobnice po tem pravilniku;
– dostop do CRD prek sistema Volos v skladu s tem pravilnikom;
– najvišje cene storitev identifikacije in registracije živali.

Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravljajo kmetijski inšpektor in uradni veterinar, v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo, predpisi, ki urejajo živinorejo in predpisi, ki urejajo veterinarstvo. Nadzor se izvaja zlasti na gospodarstvih, kjer se zadržuje drobnica, pri imetnikih drobnice in pooblaščenih organizacijah.

(1) Ne glede na določbo drugega odstavka 6. člena tega pravilnika imetniki, ki so vzpostavili prostovoljni sistem EID drobnice do dneva uveljavitve tega pravilnika, o tem obvestijo SIR najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
(2) Ne glede na določbo drugega odstavka 5. člena tega pravilnika se do 31. decembra 2010 lahko v primeru, ko je izgubljena le ena ušesna znamka, le-to nadomesti z novo ušesno znamko, na kateri je odtisnjena druga identifikacijska številka, ne da bi se odstranjevalo in nadomeščalo tudi preostalo staro znamko iz drugega ušesa.
(3) Za živali, rojene in označene do 31. decembra 2004, ki so še vedno označene z originalnimi identifikatorji, na primer z enojno ali dvojno ušesno znamko selekcijske službe, tetoviranjem selekcijske službe ali z veterinarsko ušesno znamko, se šteje, da so označene v skladu s tem pravilnikom.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o identifikaciji in registraciji drobnice (Uradni list RS, št. 22/04).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.