Na podlagi 61. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 59/11) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 21. redni seji dne 28. 11. 2012 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu I3 SC Ivančna Gorica – center
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt, 99/07 in 57/12), Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt, 99/07 in 57/12), Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje ter dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Litija vseh za obdobje 1986–2000 za območje Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 7/96, 5/98), Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/98, 6/98, 7/99, 3/00 in Uradni list RS, št. 75/04) ter Odloka o usklajenosti prostorsko izvedbenih in drugih prostorskih aktov s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/98, 1/99 in 4/99, Uradni list RS, št. 124/04) sprejme občinski podrobni prostorski načrt I3 SC Ivančna Gorica – center (v nadaljevanju: OPPN in OPPN Center).
(2) OPPN je izdelal Acer Novo mesto, d.o.o., pod št. OPPN-L1/2009 v decembru 2012.
2. člen
(vsebina OPPN)
OPPN Center vsebuje tekstualni del (odlok), grafični del in priloge.
A) Odlok:
– Načrtovane prostorske ureditve
– Območje OPPN
– Pogoji glede posegov v prostor
– Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– Merila in pogoji za parcelacijo
– Pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo okolja in naravnih dobrin, upravljanje voda, varovanje zdravja ljudi, obrambe države ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– Etapnost izvedbe prostorske ureditve
– Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
– Dopustna odstopanja
– Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
– Prehodne in končne določbe.
B) Grafični del:
1 Izsek iz družbenega plana Občine Ivančna
Gorica M 1:5.000
2 Pregledna situacija s prikazom vplivov in
povezav v prostoru M 1:5.000
3 Območje OPPN z obstoječim parcelnim
stanjem M 1:500
4 Zazidalno-ureditvena situacija M 1:1.000
5 Prikaz ureditvenih enot M 1:2.000
6.1 Prikaz prerezov na območju OPPN M 1:1.000
6.2 Prikaz prerezov posameznih ureditev
na območju OPPN M 1:500
7 Situacija prometnih ureditev M 1:500
8 Karakteristični prečni profili cest M 1:200
9 Gospodarska javna infrastruktura M 1:1.000
10 Načrt parcelacije in grajeno javno dobro M 1:1.000
11 Rešitve in ukrepi za varstvo okolja
in kulturne dediščine M 1:2.000
C) Priloge:
– Izvleček iz planskega akta Občine Ivančna Gorica
– Prikaz stanja prostora
– Seznam strokovnih podlag
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN
– Povzetek za javnost
– Odločba glede celovite presoje vplivov na okolje.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) S tem OPPN se na območju centra Ivančne Gorice načrtujejo prostorske ureditve za zagotovitev prepoznavnega in urejenega jedra naselja, prijetnega in varnega za stanovalce, zaposlene in obiskovalce, za pešce, kolesarje in motorni promet:
– Preureditev prometne sheme – ureditev novih javnih cest, ureditev krožišča pri železniški postaji in na Ljubljanski cesti, preureditev križišč na Ljubljanski cesti, Cesti 2. grupe odredov in Sokolski ulici ter ureditev peš in kolesarskih površin.
– Ureditev nove javne ceste na zahodu – med Ljubljansko cesto pri Kmetijski zadrugi in železniškim območjem vse do krožišča pri železniški postaji. Ureditev območja pri železniški postaji in skladišču.
– Ureditev mirujočega prometa in zagotovitev večjega števila parkirnih mest, s parkirišči in parkirnimi hišami pri trgovskem centru in na območju večnamenskega objekta.
– Postavitev večnamenskega objekta ali objektov za kulturne, upravne in poslovne dejavnosti: za večnamensko dvorano, za prostore občinske uprave, za poslovne prostore ter lokale v pritličjih ipd. V kleti se uredi javno dostopna parkirna hiša. Območje se ureja z natečajem, iskanjem variantnih rešitev ipd.
– Preureditev dovoznih cest, parkirišč in zelenic pri stanovanjskih blokih na vzhodu. Ureditev javnega parka z otroškim igriščem na strehi zaklonišča pri stanovanjskih blokih.
– Ureditev tržnice z zunanjo površino pri obstoječem parku ob Cesti 2. grupe odredov.
(2) Skladno s tem odlokom so dopustne tudi druge ureditve, ki bodo povečale prepoznavnost, urejenost in funkcionalnost centra naselja Ivančna Gorica.
III. OBMOČJE OPPN
4. člen
(območje OPPN)
(1) Na območju OPPN so skladno z geodetskim načrtom zemljišča oziroma deli zemljišč s parcelnimi številkami:
– 2/3, 2/5, 2/6, 3/2, 3/4, 3/7, 3/8, 3/9, 3/10, 10, 11/1, 12, 21/1, 21/5, 21/8, 21/10, 21/11, 21/12, 21/13, 21/14, 21/15, 21/16, 21/17, 21/18, 21/20, 22, 23, 24/1, 24/6, 24/8, 24/9, 24/10, 26/23, 26/1, 26/3, 26/4, 26/5, 26/19, 26/20, 27/4, 27/5, 27/6, 27/12, 27/18, 27/22, 28/1, 28/2, 30, 31/1, 31/3, 31/4, 31/6, 31/7, 31/8, 31/9, 31/11, 31/13, 31/14, 31/15, 31/16, 31/17, 31/18, 31/19, 31/20, 32/1, 32/3, 32/6, 32/7, 32/8, 32/9, 33/1, 33/3, 33/5, 33/7, 33/8, 33/11, 33/12, 33/14, 33/15, 33/18, 33/21, 33/25, 33/26, 33/27, 33/28, 33/29, 34/1, 34/2, 34/3, 35/1, 35/3, 773/2, 780/2, 780/5, 816/13, 816/20, 816/21, 816/25, 816/24, 816/26, 816/27, 816/28, 816/29, 816/30, 816/31, 816/32, 820, 821, 838, 841/1, 851, vse k.o. Gorenja vas.
– 763/13, 763/17, 768/5, 768/14, 769, 771/4, 774, 775, 776/1, 776/2, 777/3, 778/31, 778/32, 778/33, 778/34, 982/1, 982/2, 982/3, 983/1, 983/2, 983/3, 985, 986, 988/3, 988/4, 988/58, 988/107, 988/108, 988/109, 1579/3, 1580/1, 1626/1 in 1626/3, vse k.o. Stična.
(2) Območje OPPN meri približno 7,5 ha in je prikazano v grafičnem delu tega OPPN.
IV. POGOJI GLEDE POSEGOV V PROSTOR
5. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN zajema osrednji del naselja Ivančna Gorica. Po severozahodnem delu OPPN poteka regionalna cesta R3-646/1195 Grosuplje–Ivančna Gorica (Ljubljanska cesta), po osrednjem delu pa regionalna cesta R1-216/1367 Ivančna Gorica–Krka (Cesta 2. grupe odredov), ki se preko obstoječega krožnega križišča in avtocestnega priključka navezuje na avtocesto A2 Karavanke–Obrežje. Na sever proti Stični poteka lokalna cesta LC 138070. Po severovzhodnem delu OPPN poteka proti vzhodu lokalna zbirna cesta LZ 138081 (Ljubljanska cesta). Območje se ureja v mestno pozidavo s centralnimi programi občinskega pomena, ki se dopolnjujejo s stanovanji.
(2) OPPN vsebuje usmeritve in pogoje za prenove prostora in objektov, pogoje za gradnjo, vključno z infrastrukturo ter pogoje za rekonstrukcijo gospodarske javne infrastrukture.
(3) OPPN določa izvedbo pozidave v smislu oblikovanja prepoznavnega centra naselja s poudarkom na urejanju javnih prometnih površin ter urejanju javnih in mestotvornih programov, objektov in zunanjih površin.
(4) Nivojski prehod prek železniške proge v km 116–379, ki je izven območja OPPN Center – južno od njega, se uredi skladno s sklepom Ministrstva za promet št. 3752-15/2008/3-0061315 z dne 10. 9. 2008.
6. člen
(koncept urejanja prostora)
(1) S tem OPPN se na območju centra Ivančne Gorice načrtuje ureditev oblikovno in urbanistično skladnih ureditvenih enot pretežno centralnih dejavnosti. Ureja se prometna shema, da se izboljšajo pogoji za pešce in kolesarje ter uredi tekoči in mirujoči motorni promet; vzdolž glavnih cest (Ljubljanska cesta, Cesta 2. grupe odredov in Sokolska ulica) se umestijo mestotvorne centralne dejavnosti in kakovostno oblikovani objekti. Skladno s tem se uredi obstoječa in novo predvidena cestna infrastruktura. Ureditev nove javne ceste na zahodu in vzdolž železniške proge izboljšuje prometno komunikacijo znotraj celotnega zahodnega dela območja OPPN. Ob obstoječih in novih cestah se uredijo površine za pešce in kolesarje. Križišča se preuredijo tako, da se izboljša prometna pretočnost in varnost. Znotraj posameznih ureditvenih enot se vzpostavijo novi prometni režimi, prilagojeni predvidenim ureditvam.
(2) Načrtujejo se novi objekti, kot zapolnitve nepozidanih prostorov ali kot novogradnje na mestu obstoječih objektov ter dozidave in preureditve obstoječih objektov. Predvidene so nove ureditve tekočega in mirujočega prometa in ureditve zunanjih površin. Rešitve se prilagajajo pestri lastniški strukturi in obstoječim kakovostim v prostoru.
(3) Cilj novih ureditev je pripraviti pogoje za ureditev oblikovno in programsko prepoznavnega centra naselja Ivančna Gorica. Na območju se ohranjajo in na novo urejajo osrednje mestotvorne dejavnosti občinskega središča Ivančna Gorica, kot so večnamenski objekt – kulturno, upravno, poslovni center s prireditveno dvorano, železniška postaja, avtobusna postaja, banka in pošta, tržnica, trgovine, lekarna, gostilne in drugi lokali, poslovni objekt in podobno. Ohranjajo se obstoječi stanovanjski bloki v vzhodnem delu območja.
7. člen
(1) Območje OPPN se deli na ureditvene enote. Za vsako od ureditvenih enot (v nadaljevanju: tudi UE) so s tem odlokom predpisani pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo.
(2) Območje OPPN se deli na naslednje UE, ki so prikazane v grafičnem delu OPPN (grafični list št. 5):
– UE-1: stanovanjski bloki in park
– UE-2: centralne dejavnosti
– UE-3: poslovno-stanovanjsko območje – vzhod
– UE-4: domačiji ob Ljubljanski cesti
– UE-5: jedro – centralne dejavnosti in bivanje
– UE-6: območje prestrukturiranja – zahod.
8. člen
(pogoji za načrtovane ureditve po ureditvenih enotah)
(1) UE-1: stanovanjski bloki in park
– Preuredijo se prometne površine – dovozne ceste in parkirišča ter zunanje površine – zelenice in vrtovi. Dovoz v UE z Ljubljanske ceste se preuredi. Ob dostopnih poteh se uredijo parkirna mesta. Zelenice se v čim večji meri zasadijo.
– Zelena površina na jugu enote se uredi kot javni park. Nasutje nad zakloniščem se reliefno preoblikuje, tako da se pridobijo ustrezni nivoji za ureditev javnega parka z otroškim igriščem in prostori za počitek in rekreacijo.
(2) UE-2: centralne dejavnosti
– Ohranijo in urejajo se centralne dejavnosti, kot so banka, pošta, trgovina, tržnica in podobno. Na parkirišču pri trgovskem centru se uredi večnamensko parkirišče, ki lahko občasno služi kot prireditveni prostor, za sejme in podobno. Pod njim se lahko v drugi fazi uredi podzemna garažna hiša.
– Uredijo se površine za pešce. Ob parku v jugozahodnem delu UE se uredi objekt pokrite tržnice z javno površino za postavitev stojnic. Objekt pošte se dozida.
– Preuredijo se prometne površine ob obstoječi banki in pošti ter predvideni tržnici.
(3) UE-3: poslovno-stanovanjsko območje – vzhod
– Dopustne so rekonstrukcije in dozidave obstoječih objektov na zemljiščih parc. št.: 33/3, 33/5, 33/8, 33/14 in 33/15, vse k.o. Gorenja vas, vendar do 30 % povečave tlorisnega gabarita oziroma volumna obstoječih objektov. Dopustne so tudi novogradnje na mestu obstoječih objektov.
(4) UE-4: domačiji ob Ljubljanski cesti
– Ohranijo se kakovostne značilnosti obstoječega objekta Ljubljanska cesta 22 (volumen, fasade), gospodarski objekt se odstrani. V jugozahodnem vogalu UE se zgradita garaža, na južni in zahodni meji pa betonska ali zidana ograja v višini do največ 2 m, ki mora biti kakovostno sodobno oblikovana, usklajeno z območjem vzhodnega dela UE-5, na katerega meji.
– Objekt na Ljubljanski cesti 24 se odstrani. Na tem mestu se uredi manjši večnamenski poslovni objekt (cvetličarna, TIC ipd.) z zunanjo ureditvijo, ki sooblikuje ambient novega krožišča.
– Stebrno znamenje (miljnik) se z območja križišča Ljubljanske ceste s Cesto 2. grupe odredov prestavi na sredinski otok novega krožišča.
(5) UE-5: jedro – centralne in upravne dejavnosti
– Rešitve za ureditev vzhodnega dela UE se pridobijo z javnim urbanistično-arhitekturnim natečajem, delavnico ali podobnim. Pridobljene rešitve morajo upoštevati robne pogoje tega OPPN glede obcestnih gradbenih linij, višin nove pozidave ter prometne sheme. Obvezna je ureditev podzemne garažne hiše ter zagotovitev javnih površin v obliki mestnega trga oziroma atrija. Uredi se večnamenski objekt ali objekti – kulturno, upravno, poslovni center s prireditveno dvorano, prostori občinske uprave, poslovni prostori ter lokali in trgovine v pritličju. Ob objektu(ih) se uredi javna površina – trg s tlakovanjem in parkovno ozelenitvijo. V kletni etaži pod objektom se uredi javno dostopna parkirna hiša. Horizontalni in vertikalni gabariti ter oblikovanje fasad in strehe se prilagodijo obstoječi pozidani strukturi, vendar se objekt (ali objekti) oblikuje kot prepoznaven prostorski poudarek, v skladu s sodobnimi principi arhitekturnega in urbanističnega oblikovanja. V sklopu ureditev vzhodnega dela UE se preuredi tudi objekt ob križišču Sokolske ulice in Ceste 2. grupe odredov.
– Severno od gostilne na Sokolski ulici 2 se na gradbenih linijah vzdolž cest uredi nova poslovno-stanovanjska pozidava. Horizontalni in vertikalni gabariti ter oblikovanje fasade in strehe se oblikujejo skladno s kakovostnimi sosednjimi objekti (objektom gostilne) in tako, da se objekt po gabaritih in oblikovanju podredi večnamenskemu objektu oziroma objektom na vzhodu UE.
– Gostilna na Ljubljanski cesti 14 se dozida. Pri tem se upošteva obstoječo zasnovo objekta, višino in smer slemena strehe.
– Sokolska ulica se lahko v času sejmov in podobnih prireditev zapre za motorni promet, zato se ureja poenoteno in s poudarkom na urejenih peščevih površinah.
(6) UE-6: območje prestrukturiranja na zahodu
– Območje se ureja z ohranjanjem objektov in ureditev oziroma njihovo prenovo ter z novogradnjami, novogradnjami na mestu obstoječih objektov in/ali dozidavami, da se doseže funkcionalna izraba parcel, urejena pozidana struktura in poenotenje objektov.
– Parkovna površina na severovzhodnem delu UE se ohrani. Zahodni in jugozahodni del UE se v čim večji meri ozeleni in drevoredno zasadi. Skladno s predpisi o varnosti v železniškem prometu drevesna zasaditev ni dopustna na območju železniške proge.
– Na zahodu enote se uredi nova javna cesta – prečna cestna povezava med Ljubljansko cesto in območjem ob železnici, kot podaljšek Sokolske ulice od obstoječega krožnega križišča pri železniški postaji. Območje ob železnici se preuredi glede na novo cestno povezavo in parkirišča ob njej.
9. člen
(velikost in zmogljivost objektov)
(1) Preglednica 1: Pogoji za načrtovanje novih objektov:
+-------+------------+----------+--------+---------+-------------+
| Šifra | Namembnost | Tlorisni |Višinski| Kota | Drugi pogoji|
|objekta| (programi) | gabarit | gabarit|pritličja| |
| | |(v metrih)| – do | (m n.v.)| |
| | | | največ | | |
+-------+------------+----------+--------+---------+-------------+
|Ob-1 |Večnamenski |Ni določen|K+P+2(3)|328.00 |Obvezno je |
| |objekt(i) – |– območje | | |kvalitetno |
| |kulturno |iskanja | | |(mestotvorno)|
| |upravno |variantnih| | |oblikovanje |
| |poslovni |rešitev | | |fasad in |
| |center | | | |zunanjih |
| |(kulturne, | | | |površin. |
| |upravne in | | | |Pozidava je |
| |poslovne | | | |lahko |
| |dejavnosti. | | | |dominantna v |
| |V pritličju | | | |prostoru, |
| |lahko tudi | | | |tako da |
| |trgovske, | | | |sooblikuje |
| |storitvene | | | |prepoznavnost|
| |in gostinske| | | |jedra |
| |dejavnosti. | | | |naselja. |
| |V kleti | | | |Parkirna hiša|
| |parkirna | | | |se uredi kot |
| |hiša. | | | |javna, za |
| | | | | |zagotavljanje|
| | | | | |potreb v tem |
| | | | | |objektu in za|
| | | | | |center |
| | | | | |naselja. Uvoz|
| | | | | |se uredi s |
| | | | | |Ceste 2. |
| | | | | |grupe |
| | | | | |odredov. |
+-------+------------+----------+--------+---------+-------------+
|Ob-2 |Tržnica |8 (9) x 16|P (+1) |327.30 |Obvezno je |
| |(prodajne, | | | |kvalitetno |
| |skladiščne | | | |(mestotvorno)|
| |in servisne | | | |oblikovanje |
| |površine) | | | |in sodobna |
| | | | | |tipologija. |
| | | | | |Objekt se |
| | | | | |oblikuje |
| | | | | |usklajeno z |
| | | | | |objektom |
| | | | | |Žolnir, tako |
| | | | | |da sooblikuje|
| | | | | |vhod na |
| | | | | |območje |
| | | | | |centra |
| | | | | |naselja. |
+-------+------------+----------+--------+---------+-------------+
|Ob-3 |Pošta |7,5 (13) x|P (+1) |327.20 |Obvezno je |
| | |10 | | |kvalitetno |
| | | | | |(mestotvorno)|
| | | | | |oblikovanje |
| | | | | |in sodobna |
| | | | | |tipologija. |
| | | | | |Dozidava se |
| | | | | |oblikuje |
| | | | | |usklajeno z |
| | | | | |obstoječim |
| | | | | |objektom. |
+-------+------------+----------+--------+---------+-------------+
|Ob-4 |Parkirna |40 x 45 |K |teren: |Na strehi |
| |hiša | | |327.00 |parkirne hiše|
| | | | | |se na nivoju |
| | | | | |terena uredi |
| | | | | |parkirišče. |
+-------+------------+----------+--------+---------+-------------+
|Ob-5 |Poslovni |5 x 7 |P |328.40 |Obvezno je |
| |objekt | | | |kvalitetno |
| |(poslovne, | | | |(mestotvorno)|
| |trgovske in | | | |oblikovanje |
| |storitvene | | | |in sodobna |
| |dejavnosti) | | | |tipologija. |
+-------+------------+----------+--------+---------+-------------+
|Ob-6 |Garaža |6,5 x 9 |P |328.20 |Objekt se |
| | | | | |uredi tik ob |
| | | | | |mejnem zidu |
| | | | | |ali kot del |
| | | | | |zidu. |
+-------+------------+----------+--------+---------+-------------+
|Ob-7 |Poslovno- |18 x 42 + |(K) |328.20 |Obvezno je |
| |stanovanjski|15 x 18 |+P+1M | |kvalitetno |
| |objekt | | | |(mestotvorno)|
| |(v pritličju| | | |oblikovanje |
| |poslovne, | | | |vseh fasad. |
| |trgovske in | | | |Objekt naj bo|
| |storitvene | | | |oblikovan |
| |dejavnosti, | | | |podrejeno, |
| |v nadstropju| | | |vendar |
| |in mansardi | | | |skladno z |
| |poslovne | | | |objektom(i) |
| |dejavnosti | | | |Ob-1, tako da|
| |ali/in | | | |sooblikuje |
| |stanovanja) | | | |območje |
| | | | | |kulturno |
| | | | | |upravno |
| | | | | |poslovnega |
| | | | | |centra. |
+-------+------------+----------+--------+---------+-------------+
|Ob-8 |Poslovno- |13,5 x 14 |(K+) |kot |Obvezno je |
| |stanovanjski| |P+1+M |obstoječi|kvalitetno |
| |objekt – | | |objekt |(mestotvorno)|
| |gostilna (v | | | |oblikovanje |
| |pritličju | | | |fasad, tako |
| |gostilna, v | | | |da bo |
| |nadstropju | | | |dozidava |
| |stanovanje | | | |objekta |
| |ali poslovne| | | |skupaj z |
| |dejavnosti) | | | |osnovnim |
| | | | | |objektom |
| | | | | |tvorila |
| | | | | |kakovostno |
| | | | | |celoto. |
+-------+------------+----------+--------+---------+-------------+
|Ob-9 |Poslovno- |9 x 11 |(K) |326.80 |Obvezno je |
| |stanovanjski| |+P+1M | |kvalitetno |
| |objekt (v | | | |(mestotvorno)|
| |pritličju | | | |oblikovanje |
| |poslovne | | | |fasad, tako |
| |dejavnosti, | | | |da bo |
| |v nadstropju| | | |dozidava |
| |in mansardi | | | |objekta |
| |stanovanje) | | | |skupaj z |
| | | | | |osnovnim |
| | | | | |objektom |
| | | | | |tvorila |
| | | | | |kakovostno |
| | | | | |celoto. |
+-------+------------+----------+--------+---------+-------------+
|Ob-10 |Poslovno- |12,5 x 40 |(K) |326.80 |V primeru |
| |stanovanjski| |+P+1M | |dozidave je |
| |objekt (v | | | |obvezno |
| |pritličju | | | |kvalitetno |
| |poslovne | | | |(mestotvorno)|
| |dejavnosti, | | | |oblikovanje, |
| |v nadstropju| | | |tako da bo |
| |in mansardi | | | |dozidava |
| |stanovanje | | | |objekta |
| |ali poslovne| | | |skupaj z |
| |dejavnosti) | | | |osnovnim |
| | | | | |objektom |
| | | | | |tvorila |
| | | | | |kakovostno |
| | | | | |celoto. V |
| | | | | |primeru |
| | | | | |novogradnje |
| | | | | |celotnega |
| | | | | |objekta je |
| | | | | |obvezno |
| | | | | |kvalitetno |
| | | | | |(mestotvorno)|
| | | | | |oblikovanje |
| | | | | |in sodobna |
| | | | | |tipologija. |
+-------+------------+----------+--------+---------+-------------+
Dopustna odstopanja:
– Pri tlorisnih gabaritih se dopusti odstopanje do –20 %.
– Pri višinskih gabaritih se dopusti odstopanje navzdol do višine, ki je značilna za posamezno UE.
– Pri kotah pritličij se dopusti odstopanje do ±1 m.
– Vrednosti v oklepajih () so dopustne, niso obvezne.
(2) Pri obstoječih stavbah na parcelah, ki niso enostavni ali nezahtevni objekt, so dopustne novogradnje, novogradnje na mestu obstoječih objektov ter rekonstrukcije, dozidave in nadzidave objektov. Pri tem so dopustna povečanja tlorisa v smeri od javne ceste višje kategorije v notranjost zemljiške parcele, na kateri stoji stavba. Stavba se lahko poveča za največ 30 % obstoječega volumna, faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) ne sme biti višji kot 0,7. Stavbe se lahko gradijo na gradbeni liniji ali se od nje umaknejo v notranjost parcele do 2 m, ne smejo pa je presegati.
(3) Če odmiki niso določeni v grafičnem delu tega OPPN, velja:
– stavbe (nad terenom in pod njim) morajo biti, od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4 m;
– objekti GJI se lahko gradijo do meje sosednjih zemljišč;
– odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in če z zmanjšanim odmikom soglašajo lastniki vseh zemljišč v oddaljenosti do 4 m od objekta;
– Nezahtevni in enostavni objekti (NO in EO) morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,5 m. Odmiki so lahko od meje sosednjih parcel tudi manjši, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere mejijo.
– NO in EO morajo biti odmaknjeni od cest in drugih javnih površin najmanj 5 m, če ni z gradbeno linijo določen drugačen odmik. Z manjšim odmikom morata soglašati oddelek Občine Ivančna Gorica, pristojen za promet, za državne ceste pa izvajalec gospodarske javne službe za ceste.
– Ograje je dopustno postaviti največ do meje parcele, na kateri se gradijo, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Če se gradijo na meji, se morajo lastniki zemljišč, na katere ti objekti mejijo, o tem pisno sporazumeti. Za odmike od cest in drugih javnih površin veljajo določbe prejšnje alineje.
(4) Nadzidave objektov, novogradnje in novogradnje na mestu obstoječih objektov so dopustne do višin, ki so značilne za kakovostne obstoječe objekte v posamezni UE in so prikazane v grafičnem delu OPPN na prikazih prerezov (lista št. 6.1 in 6.2).
(5) Pri obstoječih objektih se ohranja obstoječa višinska kota pritličja. Višinska kota pritličja novogradenj stavb, ki niso enostavni ali nezahtevni objekt, ne sme biti nižja od nivoja pločnika oziroma javnih cest (če pločnika ni), na katere meji zemljišče s stavbo.
(6) Enostavni in nezahtevni objekti, ki so stavbe, so lahko samo pritlični. Slemena teh stavb morajo biti nižja, tlorisni gabariti pa manjši od stanovanjskih stavb.
10. člen
(arhitekturno in krajinsko oblikovanje)
(1) Objekti se oblikujejo sodobno in medsebojno poenoteno. Objekti so enostavnih pravokotnih oblik, dovolijo se izjeme pri oblikovanju vhodov, nadstreškov.
(2) Objekti na posamezni gradbeni parceli se medsebojno oblikovno uskladijo. Dozidave objektov se uskladijo z osnovnim objektom glede gabaritov, naklonov in oblikovanja streh in fasad. Z oblikovanjem nadzidav in dozidav se oblikuje gabaritno in oblikovno poenoten objekt. Pri nadzidavah se varuje silhueto naselja.
(3) Objekti se poenotijo po materialih in barvah – dovolijo se svetle zemeljske barve fasad ter odtenki od sive do temno sive. Ni dopustna uporaba signalnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in niso tradicionalne (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra, živo rdeča ali živo oranžna). Barva fasade se uskladi z barvo strehe in stavbnega pohištva.
(4) Strehe so lahko ravne ali nizke eno- ali dvokapnice, z naklonom do največ 6°. Dvokapnice z naklonom 40° do 45° so dovoljene v enotah, kjer so take strehe prevladujoče (v UE-3, UE-4, UE-5 in UE-6). Osvetlitev mansard je dopustna s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in se na posamezni strehi poenoteno oblikujejo. Dovolijo se temne kritine (opečna rdeča, temno siva, črna, temnorjava), ki ne smejo biti bleščeče.
(5) Pri objektih, ki se oblikujejo kot prostorski poudarki (npr. večnamenski objekt, tržnica) je dopustno prepoznavno drugačno oblikovanje in odstopanje od splošnih pogojev za oblikovanje objektov, če se s tem doseže večja kakovost urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja.
(6) Ohranjajo se kakovostni obstoječi objekti, kot so stavbe Sokolska ulica 8 in Ljubljanska cesta 22 ter železniška postaja, vključno s spominsko ploščo razorožitvi belogardistov.
(7) Vzdolž stanovanjskih objektov na parcelah št. 31/7 in 26/23 (vse k.o. Gorenja vas), se ob robu steze za mešani promet pešcev in kolesarjev postavi parapetni zid največ višine 0,8 m z ograjo. Skupna višina zidu in ograje lahko je največ 1,6 m. V cestnem priključku k parcelam št. 3/2 in 3/9 ter med zemljiščema parc. št. 816/27 in 816/31 (vse k.o. Gorenja vas) se predvidi ohranitev obstoječe ograje, ki poteka po parcelni meji. Podporni in parapetni zidovi morajo biti kakovostno oblikovani oziroma in ozelenjeni.
(8) Ohranjajo in urejajo se obstoječe zelenice in parkovne ureditve, predvsem parkovni območji nad zakloniščem in pri načrtovani tržnici. Drevoredi se uredijo v skladu z zazidalno-ureditveno situacijo v grafičnem delu OPPN (grafični list št. 4). Vzdolž parcelnih mej (predvsem na območju UE-1 in UE-2) so dopustne živice do višine 1 m, ki pa v križiščih in cestnih priključkih ne smejo ovirati preglednosti. Na območju površin, potrebnih za preglednost ceste, je dopustna zatravitev in zasaditev grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m. Vzorec zasaditve površin ob cesti se prilagodi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitvi prometne signalizacije in opreme. Zasaditev na območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena.
(9) Ohranjajo se posamična kakovostna drevesa, npr. ob Cesti 2. grupe odredov in pri občinski stavbi. Pri novih zasaditvah se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Prepovedano je uporabljati visoko alergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge dele. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. Za vsako stanovanje v stavbi s šest ali več stanovanji je treba zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih površin.
(10) Za tlakovanje javnih površin in površin ob javnih objektih se uporabljajo kakovostni, trajni materiali, zagotovi se kakovostno oblikovanje. Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z arhitekturo objektov, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Ni dopustna uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov.
11. člen
(dopustne dejavnosti)
Na območju OPPN je dopustno bivanje in mestotvorne dejavnosti, ki so v skladu s konceptom urejanja območja OPPN. To so dejavnosti, opredeljene na podlagi predpisa o standardni klasifikaciji dejavnosti: trgovina, promet in skladiščenje, gostinstvo, informacijske in komunikacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, poslovanje z nepremičninami, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, druge raznovrstne poslovne dejavnosti, dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti.
12. člen
(dopustna dela in gradnje)
Če pri posamezni UE ni določeno drugače, so dopustne novogradnje, rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev objektov, sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta, dela v zvezi z urejanjem javnih in drugih zunanjih površin in dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.
13. člen
(dopustni objekti glede na namen)
(1) Dopustna je gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov, namenjenih dejavnostim iz 11. člena. Dopustne so stanovanjske, gostinske, upravne, pisarniške, garažne in trgovske stavbe (razen bencinskih servisov), stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe splošnega družbenega pomena, stavbe za zdravstvo, stavbe za opravljanje verskih obredov in kulturni spomeniki. Dopustna je gradnja objektov gospodarske javne infrastrukture, parkirišč in objektov za šport, rekreacijo in prosti čas.
(2) V skladu s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost je dopustna izvedba naslednjih nezahtevnih objektov: steklenjak, uta, ograje, spominska obeležja, pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, postajališče.
(3) V skladu s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost je dopustna izvedba naslednjih enostavnih objektov: nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto (ki mora biti vkopan), zbiralnik za kapnico, utrjeno dvorišče, pomožni cestni objekti, pomožni železniški objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti, začasni objekti, kolesarska steza, sprehajalna pot, spominska obeležja, urbana oprema (razen objektov za oglaševanje).
V. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
14. člen
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi)
(1) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi gospodarske javne infrastrukture obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.
(2) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba za posamezni obstoječi ali predvideni vod gospodarske javne infrastrukture zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.
(3) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti gospodarske javne infrastrukture zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene gospodarske javne infrastrukture.
(4) V času gradnje se ob prestavitvah in ostalih ureditvah infrastrukturnih vodov zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje gospodarske javne infrastrukture.
(5) Zagotovi se ustrezna odstranitev vodov gospodarske javne infrastrukture, ki se rušijo.
15. člen
(prometne ureditve po ureditvenih enotah)
(1) Območje UE-1:
– Med stanovanjskimi bloki se preuredijo obstoječe prometne površine, jasno se definira dostop z Ljubljanske ceste. Uredijo se parkirne površine in površine za pešce. Na vseh internih dostopnih cestah znotraj območja se hitrost omeji na 30 km/h (območje omejene hitrosti).
(2) Območje UE-2:
– Dostop do območja se ohrani iz križišča Ceste 2. grupe odredov in Sokolske ulice.
– Na sedanji makadamski površini se preuredi obstoječe parkirišče. Označijo se dostopi in parkirna mesta. V drugi fazi se dopušča možnost ureditve enoetažne podzemne parkirne hiše.
– Na območju banke in pošte se uredijo cestni priključki in označijo parkirna mesta. Del obstoječega parkirišča ob banki se nameni ureditvi tržnice. Ob poslovnih objektih banke in pošte se uredijo površine za pešce, ob trgovskem objektu se ohrani pločnik. Južno od banke in pošte se uredi enosmerni promet.
– Na cesti severno od trgovskega objekta se obdrži enosmerni režim, vendar v smeri proti Cesti 2. grupe odredov, kar služi kot dodaten izvoz z območja.
– Na cestah znotraj območja UE-2 (razen na Cesti 2. grupe odredov) se hitrost omeji na 30 km/h (območje omejene hitrosti).
(3) Območje UE-3:
– Ohrani se obstoječa prometna ureditev. Prečni profil Ulice 6. junija ostaja nespremenjen. Uredi se priključek na Ljubljansko cesto. Hitrost se omeji na 30 km/h (območje omejene hitrosti).
(4) Območje UE-4:
– Križišče Ljubljanske ceste in Ceste 2. grupe odredov se uredi kot krožno križišče. Na območju krožnega križišča se uredi steza za mešani promet pešcev in kolesarjev ter preuredi obstoječe cestne priključke do stanovanjskih objektov. V naslednjih fazah projektiranja se pripravi kapacitetna analiza krožnega križišča (prometna preveritev glede na dejanske prometne tokove in uporabljene projektno tehnične elemente, na osnovi katere se izbere ustrezna geometrija krožnega križišča). Na podlagi rezultatov kapacitetne analize se uredi križanje Ljubljanske ceste in Ceste 2. grupe odredov. Upravljavec cest poda soglasje k projektnim rešitvam v naslednjih fazah projektiranja.
(5) Območje UE-5:
– Uredi se večnamenski objekt – kulturno, upravno, poslovni center s prireditveno dvorano. Za zagotovitev potrebnega števila parkirnih mest se pod objektom predvidi podzemna parkirna hiša. Dostop do nje se uredi s Ceste 2. grupe odredov, kjer se z razširitvijo vozišča omogoči varno zavijanje v levo.
– Obstoječa parkirna mesta ob Sokolski ulici na tem območju se ohrani. V Sokolski ulici se hitrost omeji na 30 km/h. Sokolska ulica se lahko v času prireditev, sejmov ipd. zapre za promet, zato se čim bolj poenoteno uredi.
– Obstoječe krožno križišče pri železniški postaji se rekonstruira tako, da bo imelo enotno širino voznega pasu. Predvideni zunanji radij znaša 11 m, širina voznega pasu 7 m. Sredinski otok se tlakuje oziroma uredi tako, da se preko njega omogoči prevoznost večjim tovornim vozilom.
– Pred objektom železniške postaje se uredi avtobusno postajališče, fizično ločeno od vozišča z ločilnim otokom. Na severni strani ceste se (zaradi pomanjkanja prostora) ohrani obstoječe avtobusno postajališče na vozišču.
– Dostope do objektov na območju krožnega križišča se uredi z uvozi preko poglobljenih robnikov. Na parceli št. 21/1 (k.o. Gorenja vas) se dopušča ureditev 8 parkirnih mest ob Sokolski ulici in 10 parkirnih mest ob Ljubljanski cesti. Na parceli št. 816/32 (k.o. Gorenja vas) se dopušča ureditev 2 parkirnih mest. Na parceli št. 21/5 (k.o. Gorenja vas) se dopušča ureditev 2 vzdolžnih parkirnih mest za kratkotrajno parkiranje.
– Ohrani se enosmerni prometni režim na povezavi Sokolske ulice z Ljubljansko cesto. Uredi se vzdolžno parkiranje ob vozišču. Priključek na Ljubljansko cesto se uredi na način, da se zagotovi ustrezna preglednost.
– Ohrani se individualne priključke do stanovanjskih objektov.
(6) Območje UE-6:
– Na zahodu se predvidi nova cestna povezava med Ljubljansko cesto in železniškim območjem – podaljšek Sokolske ulice. Nova povezava poteka od KZ Stična do krožnega križišča pri železniški postaji, služi kot povezava med Ljubljansko cesto in železniškim območjem, hkrati se z nje uredijo novi dostopi do poslovnih dejavnosti in stanovanj v UE-6. Ob podaljšku Sokolske ulice se uredijo parkirna mesta ter pločnik. Na območju nakladalnega platoja ob železnici se ohranijo manipulativne površine v obsegu, ki omogoča neovirano izvajanje dejavnosti.
(7) Glavne cestne povezave:
– Glavni cestni povezavi, ki potekata skozi celotno območje OPPN, sta regionalni cesti R3-646/1195 Grosuplje–Ivančna Gorica (Ljubljanska cesta) in R1-216/1367 Ivančna Gorica–Krka (Cesta 2. grupe odredov).
– Ljubljanska cesta poteka skozi ureditvena območja UE-1, UE-3, UE-4, UE-5, UE-6. Ob njej se na celotnem odseku skozi območje OPPN predvidi umestitev obojestranske steze za mešani promet pešcev in kolesarjev. Od križišča z ulico Cankarjeve brigade do križišča z enosmerno povezavo Sokolske ulice, se ob severni strani vozišča predvidi umestitev pasu za vzdolžno parkiranje.
– Cesta 2. grupe odredov poteka skozi ureditvena območja UE-1, UE-2, UE-4, UE-5. Tudi na njej se predvidi umestitev obojestranske steze za mešani promet pešcev in kolesarjev. Na območju priključka do predvidene parkirne hiše pod večnamenskim objektom v UE-5, se z razširitvijo vozišča omogoči varno zavijanje v levo.
16. člen
(prometno omrežje)
(1) Po severozahodnem delu OPPN poteka regionalna cesta R3-646 Grosuplje–Ivančna Gorica (Ljubljanska cesta), po osrednjem delu pa regionalna cesta R1-216 Ivančna Gorica–Krka (Cesta 2. grupe odredov), ki se preko obstoječega krožišča in avtocestnega priključka navezuje na avtocesto A2 Karavanke–Obrežje. Na sever proti Stični poteka lokalna cesta LC 138070. Po severovzhodnem delu OPPN poteka proti vzhodu lokalna zbirna cesta LZ 138081 (Ljubljanska cesta).
(2) Manipulacijske površine in površine za mirujoči promet (parkiranje) se uredijo v skladu s potrebami glede na število uporabnikov in glede na posebne zahteve posameznih dejavnosti. Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti se potrebno število parkirnih mest zagotovi v okviru gradbene parcele. Izjemoma lahko investitor manjkajoča parkirna mesta zagotovi na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200 m in na katerih je etažnim lastnikom oziroma uporabnikom stavbe zagotovljena njihova trajna uporaba.
(3) Preglednica 2: Število zahtevanih parkirnih mest (PM) po vrstah objektov
+------------------------------------------+--------------------+
|Vrste objektov – stavbe |Število PM |
+------------------------------------------+--------------------+
|Enostanovanjske stavbe |2 PM/stanovanje |
+------------------------------------------+--------------------+
|Dvostanovanjske stavbe |2 PM/stanovanje |
+------------------------------------------+--------------------+
|Tri- in večstanovanjske stavbe |1 PM/stanovanje na |
| |območju UE-1 1,5 |
| |PM/stanovanje na |
| |preostalih UE |
+------------------------------------------+--------------------+
|Hotelske in podobne stavbe za |1PM/3 sobe |
|kratkotrajno nastanitev (hotel, | |
|prenočišča, penzioni) | |
+------------------------------------------+--------------------+
|Gostilne, restavracije, točilnice, bari |1PM/4 sedeže in |
| |1PM/tekoči meter |
| |točilnega pulta |
| |oziroma ne manj kot |
| |2PM |
+------------------------------------------+--------------------+
|Stavbe javne uprave |1PM/40 m2 |
+------------------------------------------+--------------------+
|Stavbe bank, pošt, zavarovalnic |1PM/35 m2 |
|(pisarniški in upravni prostori ter druge | |
|storitve) | |
+------------------------------------------+--------------------+
|Druge upravne in pisarniške stavbe |1PM/40 m2 |
|(mešani poslovni programi) | |
+------------------------------------------+--------------------+
|Trgovske stavbe (trgovina lokalna pod 500 |1PM/40 m2, ne manj |
|m2) |kot 2 PM |
+------------------------------------------+--------------------+
|Trgovske stavbe (trgovina z |1PM/70 m2, ne manj |
|neprehrambenimi izdelki) |kot 2PM |
+------------------------------------------+--------------------+
|Trgovske stavbe (odprte in pokrite |1PM/30 m2 |
|tržnice) | |
+------------------------------------------+--------------------+
|Stavbe za druge storitvene dejavnosti |1PM/25 m2 ne manj |
|(obrtno servisne dejavnosti: frizer, |kot 2PM na lokal |
|urar, čistilnica, fizioterapija, | |
|avtopralnice, lekarne ipd.) | |
+------------------------------------------+--------------------+
|Stavbe za kulturo in razvedrilo |1PM/5 sedežev |
+------------------------------------------+--------------------+
(4) Če preglednica 2 ne določa minimalnega števila PM po vrstah objektov, se pri izračunu upošteva drug posebni predpis.
(5) Pri rekonstrukciji skupinskih priključkov se zavijalni loki izvedejo z uporabo treh krožnih lokov (traktris). Velikosti teh lokov so v medsebojnem razmerju R1:R2:R3 = 2:1:3. R2 je minimalna vrednost zavijalnega radija, ki jo narekujejo konstrukcijske lastnosti merodajnega vozila in omogoča nemoteno in varno odvijanje prometa. Individualni priključki do stanovanjskih objektov se uredijo preko pogreznjenega robnika. Vsi priključki se uredijo skladno s predpisi. Odstopanja od določil tega odloka so dopustna v skladu z 38. členom tega odloka.
(6) Na celotnem območju OPPN se uredi peš in kolesarski promet. Povsod se zagotovi varno prečkanje cest z ustrezno preglednostjo. Do vseh peš površin se zagotovi dostop funkcionalno oviranim osebam. Steza za mešani promet pešcev in kolesarjev ima ob prehodu za pešce in na mestih, kjer so spuščeni na vozišče, poglobljene robnike. Kolesarske steze se na območjih križišč in priključkov poudari z ustreznim barvanjem. Vsi tehnični elementi (širina, prečni in vzdolžni nagib) ustrezajo veljavnim normativom.
(7) V varovalnem pasu cest ni dopustno postavljanje objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje turističnih in drugih objektov ter dejavnosti v njih. Za postavitev tovrstnih objektov je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste.
(8) Odvodnjavanje padavinskih vod z vozišča, stez za mešani promet pešcev in kolesarjev in pločnikov, se zagotovi z ustreznimi prečnimi ter vzdolžnimi skloni. Odpadna padavinska voda iz navedenih površin se preko peskolovov odvaja v obstoječi mešani kanalizacijski sistem. V naslednjih fazah projektne dokumentacije se na podlagi prispevnih površin novih ureditev preveri prepustnost obstoječe kanalizacije. Če se ugotovi, da obstoječa kanalizacija ne prevaja vseh padavinskih voda, se ta rekonstruira s povečavo profila cevi po isti trasi.
(9) Pri rekonstrukciji vseh javnih cest na območju OPPN se ohrani najmanj obstoječa širina vozišča. Na določenih odsekih se ob vozišču doda pas za vzdolžno in pravokotno parkiranje. Kjer je to potrebno, se dodatno umesti pločnik oziroma steza za mešani promet pešcev in kolesarjev.
(10) Tipski prečni profili cest:
– Ljubljanska cesta zahodno od krožnega križišča na območju z vzdolžnim parkiranjem
– vozni pas 2 x 3,00 m = 6,00 m
– pas za vzdolžno parkiranje 1 x 2,50 m = 2,50 m
– steza za mešani promet pešcev 2 x 2,50 m = 5,00 m
in kolesarjev
– bankina/berma 1 x 0,50 m = 0,50 m
– oporni zid 1 x 0,50 m = 0,50 m
-----------------------------------------------------------
SKUPAJ 14,50 m
– Preostali del Ljubljanske ceste in Cesta 2. grupe odredov
– vozni pas 2 x 3,00 m = 6,00 m
– steza za mešani promet pešcev 2 x 2,50 m = 5,00 m
in kolesarjev
– bankina/berma 2 x 0,50 m = 1,00 m
-----------------------------------------------------------
SKUPAJ 12,00 m
Navedeni tipski prečni profili se v naslednjih fazah projektiranja ponovno preverijo in po potrebi uskladijo s predpisi. Upravljavec cest poda soglasje k projektnim rešitvam v naslednjih fazah projektiranja.
17. člen
(požarne poti in dostopne ceste)
Kot požarna pot se opredelijo vse servisne in dostopne ceste. Požarne poti se označijo skladno s predpisi o varstvu pred požarom.
18. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Na območju OPPN je urejeno vodovodno omrežje. Zaradi predvidene ureditve cestišč se posamezne hidrantne armature prestavi izven cestnega profila. Kote cestnih kap vodovodnih zasunov se višinsko prilagodijo predvidenim ureditvam cestišč.
(2) Sočasno z izvedbo ostalih ureditev se zamenja obstoječe dotrajane vodovodne cevi.
(3) Glede na novo predvidene ureditve se ne pričakuje znatnega povečanja potrebe po pitni vodi.
(4) Na območju predvidene garažne hiše v ureditveni enoti UE-2 se obstoječe vodovodno omrežje prestavi v skladu s predvidenimi ureditvami.
(5) Na območju ureditvene enote UE-6 se v pločniku nove cestne povezave – podaljšek Sokolske ulice, izvede vodovod NL DN100 z nadzemnimi hidranti.
19. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Na območju OPPN je urejeno omrežje mešane kanalizacije. Obstoječe jaške se višinsko prilagodi predvidenim novim prometnim ureditvam. Skladno s spremenjeno obremenitvijo posameznih kanalizacijskih pokrovov se le-te zamenja s pokrovi ustrezne nosilnosti.
(2) Glede na predvidene nove ureditve se ne pričakuje znatnega povečanja količine komunalne odpadne vode v obstoječem kanalizacijskem omrežju.
(3) Na območju UE-2 se trasa mešane kanalizacije S90 v okvirni dolžini 80 m prestavi ob vzhodni rob predvidene garažne hiše.
(4) Na območju UE-6 se traso mešane kanalizacije na območju predvidenega poslovnega objekta prestavi v predvideno novo cestno povezavo – podaljšek Sokolske ulice. Novo traso kanalizacije v okvirni dolžini 70 m se umesti v površino za pešce ob predvidenih parkiriščih. Sočasno se prestavi del kanala v Ljubljanski cesti, ki gravitira v smeri obstoječega kanala, in sicer v okvirni dolžini 70 m.
(5) Sočasno s prestavitvijo tras obstoječe kanalizacije je potrebno zagotoviti tudi prestavitev obstoječih kanalizacijskih priključkov.
(6) Padavinske odpadne vode z obstoječih utrjenih površin in streh objektov se preko peskolovov odvedejo v obstoječe mešano kanalizacijsko omrežje. Padavinske vode s streh predvidenih objektov in predvidenih utrjenih površin se ponikajo. Padavinske vode z utrjenih površin, pri katerih obstaja možnost izlitja mineralnih olj, se pred ponikanjem očisti v peskolovih in lovilcih olj. Za osrednji del obravnavanega območja je bilo izdelano hidrološko poročilo Garažna hiša Ivančna Gorica, Geologija d.o.o. Idrija, marec 2011. Iz poročila izhaja, da ponikanje v plitve jaške zaradi glinastih tal ni izvedljivo. Ponikanje je možno izvesti s ponikovalnimi vrtinami, ki morajo segati v vodoprepustni sloj zakraselih apnencev.
20. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Preko območja občine je načrtovana gradnja prenosnega plinovoda M5 Vodice–MRP Jarše (Ljubljana)–Novo mesto. Načrtovana je gradnja merilno regulacijske postaje (MRP) Ivančna Gorica za oskrbo večjih poselitvenih območij v občini. Trase načrtovanega prenosnega plinovoda ne posegajo na območje OPPN.
(2) Sočasno z načrtovanjem in izgradnjo ostale infrastrukture ter ureditvijo prometnih površin se preveri možnost oskrbe z zemeljskim plinom in izgradnje distribucijskega plinovodnega omrežja na območju OPPN.
21. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Oskrba z električno energijo novih objektov na območju OPPN se zagotovi:
– v okviru prostih kapacitet na obstoječih transformatorskih postajah TP 20/0,4 kV Ivančna Gorica – center, TP 20/0,4 kV Ivančna Gorica – PC Žolnir ter TP 20/0,4 kV Ivančna Gorica – stadion, ob upoštevanju velikosti elektroenergetskega odjema in dinamike gradnje,
– z izgradnjo načrtovane RTP Ivančna Gorica 110/20 kV,
– z izgradnjo kompaktne kabelske transformatorske postaje TP Ivančna Gorica – Center-2, 1x630kVA, 20/04 kV v sklopu zelenice-parkirišča ob Cesti 2. grupe odredov. Novo predvideno transformatorsko postajo je možno zankati v TP Ivančna Gorica – center z izgradnjo približno 50 m kabelske kanalizacije in položitvijo SN20 kV kablovoda. Postavitev nove TP je pogojena z izgradnjo RTP Ivančna Gorica,
– z izgradnjo približno 60 m kabelske kanalizacije 4 x PVC 160 mm, za polaganje SN 20 kV omrežja, ki je pogojena z izgradnjo novih kapacitet transformatorskih postaj in prestavitvijo obstoječe transformatorske postaje. V kabelsko kanalizacijo se položi 2 x 20 kV kablovod enakega preseka in tipa, kot je obstoječi.
(2) Za delno napajanje novo predvidenih objektov v UE-5 se izvede kabelska kanalizacija iz obstoječe TP Ivančna Gorica – center.
(3) Iz novo predvidene transformatorske postaje TP Ivančna Gorica – Center-2, z odjemno močjo približno P ∑ =500kW, se napajajo objekti, ki so predvideni v UE-2 in UE-5.
(4) Na območju OPPN se izvede kabelska kanalizacija nxPVC110 mm, ki poteka na območju pločnikov. Ob izgradnji kabelske kanalizacije NN 0,4 kV omrežja se nanj priključijo vsi objekti na območju OPPN. Priključki obstoječih in predvidenih objektov se obdelajo v nadaljnjih fazah projektiranja elektrokabelske kanalizacije in v projektih za pridobitev gradbenih dovoljenj posameznih objektov.
(5) Na območju predvidene garažne hiše v ureditveni enoti UE-2 se obstoječe elektroenergetsko omrežje prestavi v skladu s predvidenimi ureditvami.
22. člen
(cestna in javna razsvetljava)
(1) Nova cestna razsvetljava se uredi ob vseh novo predvidenih prometnih površinah. Uredi se ob pločnikih in ob stezah za mešani promet pešcev in kolesarjev na območju bankine.
(2) Ob Ljubljanski cesti se vzhodno od krožnega križišča uredi nova cestna razsvetljava z izgradnjo kabelskega razvoda in dvostransko postavitvijo drogov v dolžini približno 420 m.
(3) Ob Ljubljanski cesti se zahodno od krožnega križišča začasno odstranijo drogovi cestne razsvetljave ter ponovno postavijo na mesta ob upoštevanju načrtovane rekonstrukcije ceste v dolžini približno 420 m.
(4) Ob Cesti 2. grupe odredov se uredi nova cestna razsvetljava z izgradnjo kabelskega razvoda in z enostransko postavijo drogov na območju bankine.
(5) Vse ostale javne površine, kot so trgi, parki in dovozne površine se opremijo z javno razsvetljavo v sklopu arhitekturnega urejanja teh površin.
(6) Vsa svetila so enakega tipa, tako da se upošteva zahteva o minimalnem onesnaževanju neba skladno s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Svetila naj imajo 100 % osvetlitev proti tlom. Nove in obstoječe svetilke javne razsvetljave se oblikovno uskladijo. Moč sijalke je HQI 250 W. Medsebojni odmik drogov je največ 30 m.
(7) Napajanje cestne in javne razsvetljave se izvede iz obstoječih OJR omaric, ki se po potrebi dopolnijo. Trasa kablovodov cestne razsvetljave potekajo ob robu pločnikov in stez za mešani promet pešcev v energetski cevi Ø 50 mm.
23. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Obstoječa telefonska kanalizacija poteka od JATC Ivančna Gorica do pločnika ob Cesti 2. grupe odredov. Avtomatska telefonska centrala Ivančna Gorica je locirana v objektu pošte. Priključek objektov na TK krajevno omrežje se izvede:
– z izgradnjo dvocevne kabelske kanalizacije 2 x PVC 125 mm v dolžini približno 620 m do posameznih objektov nove pozidave,
– z izgradnjo kabelske kanalizacije, ki poteka pod pločnikom delno ob Ljubljanski cesti in delno po krakih Sokolske ulice.
(2) Za pokrivanje potreb se položi optični kablovod. Število paric se določi v nadaljnjih fazah izdelave projektne dokumentacije.
(3) Na območju predvidene garažne hiše v ureditveni enoti UE-2 se obstoječe telekomunikacijsko omrežje prestavi v skladu s predvidenimi ureditvami.
(4) Obstoječa nadzemna TK trasa Slovenskih železnic, ki poteka po območju predvidenih ureditev, se prestavi.
24. člen
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o odvozu in odstranjevanju komunalnih odpadkov v Občini Ivančna Gorica.
(2) Zagotovi se ustrezne prostore, namenjene zbiranju odpadkov. Dovoz do njih se zagotovi preko cestnega omrežja. Posode za ločeno zbiranje odpadkov se postavi na ekološko tehnično ustrezne prostore. Ekološki otoki naj se zaradi svoje izpostavljenosti zastrejo.
(3) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objekta, se deponira skladno s predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki ter predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
25. člen
(ogrevanje)
(1) Pri zasnovi objektov in oskrbi z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se v čim večji meri zagotovi učinkovita raba in izraba obnovljivih virov energije. Predvidijo se sistemi na podlagi obnovljivih virov energije kot so lesna biomasa, toplota okolja, sončna energija, geotermalna energija idr. Pri tem imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije). Fasade in strehe objektov predstavljajo površino, ki je primerna za izvedbo fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo električne energije.
(2) Za objekte na območju OPPN se omogoči ogrevanje iz skupne kotlovnice na biomaso, ki je predvidena južno od tega OPPN, in sicer na območju Novi center. Distribucija toplote do posameznih odjemalcev se zagotovi preko toplovodnega omrežja, ki se ga praviloma umesti na območja poti in zelenih površin.
(3) Dovoli se tudi ogrevanje na tekoča goriva in utekočinjen naftni plin, za kar se na posameznih lokacijah omogoči namestitev rezervoarjev in plinohramov. Izgradnja predvidenega prenosnega plinovoda M5 Vodice–MRP Jarše (Ljubljana)–Novo mesto bo predvidoma omogočila oskrbo objektov z zemeljskim plinom. V ta namen se na obravnavanem območju omogoči izgradnja distribucijskega plinovodnega omrežja. Objekti, ki kot energent uporabljajo utekočinjen naftni plin, se po izgradnji plinovodnega omrežja ter ob zagotovljeni oskrbi z zemeljskim plinom priključijo na plinovodno omrežje.
26. člen
(površine grajenega javnega dobra)
V skladu z načrtom parcelacije v grafičnem delu OPPN (grafični list št. 10) se razširi obstoječe oziroma opredeli novo javno dobro za potrebe izgradnje naslednjih cest in obcestnega prostora ter javnih parkirišč:
– Nova cestna povezava – podaljšek Sokolske ulice od krožišča pri železniški postaji proti zahodu, vzporedno z železniško progo do Ljubljanske ceste. Kot javno dobro se opredeli tudi del parkirnih mest in pločnik ob tem delu ceste;
– Podaljšek Sokolske ulice severno od krožišča pri železniški postaji do Ljubljanske ceste. Za javno dobro se opredeli tudi pločnik ob tem delu ceste;
– Obstoječa Sokolska ulica od krožišča pri železniški postaji proti vzhodu – do obstoječega javnega dobra pri stavbi Sokolska ulica 8;
– Območje parkirišča na jugovzhodnem delu območja OPPN;
– Območje novo predvidene tržnice na jugovzhodnem delu območja OPPN;
– Posamezne razširitve javnega dobra za potrebe rekonstrukcije cest in ureditve obcestnega prostora (kolesarskih stez in pločnikov).
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
27. člen
(parcelacija)
(1) Nova parcelacija grajenega javnega dobra se izvede v skladu s tem odlokom in z načrtom parcelacije v grafičnem delu OPPN (grafični list št. 10).
(2) Parcelacije zemljišč (oblika parcele in dostop do javnih poti) naj sledijo uveljavljenemu vzorcu parcelacije in gostote pozidave v prostoru. Vpis nove parcele, na kateri se uredi stavba, brez lastnega ali pogodbenega dostopa do javne poti ni dopusten.
(3) Za potrebe razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist so dopustne delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel, ki so potrebne za gradnjo javnih cest in drugih objektov, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb.
(4) Odstopanja od določil tega odloka o parcelaciji so dopustna v skladu s 15., 16. in 38. členom tega odloka in kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov, kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem OPPN, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin.
VII. POGOJI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJE VODA, VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
28. člen
(splošno)
Če leži zemljišče ali objekt na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovano, mora investitor pred začetkom gradnje takšnega objekta pridobiti pisno soglasje pristojnega organa oziroma službe.
29. člen
(ohranjanje narave in kulturne dediščine)
(1) Na območju OPPN ni območij in objektov ohranjanja narave.
(2) Načrtovane ureditve posegajo na registrirano arheološko najdišče Ivančna Gorica – Arheološko najdišče (EDŠ 192). Na območju se pred izvedbo posegov izvedejo predhodne arheološke raziskave, ki obsegajo analizo prostora in predhodni terenski pregled v obliki strojnega vrednotenja zemljišča. Na podlagi rezultatov terenskih pregledov in strojnega vrednotenja se določita obseg in način arheoloških raziskav. Predhodne arheološke raziskave zagotovi investitor posega v prostor.
(3) Objekt kulturne dediščine Ivančna Gorica – Hiša Sokolska ulica 8, ki ima status kulturne dediščine (EŠD 16726), se ohranja; zagotovita se prenova in vzdrževanje objekta, pri čemer se ohranjajo njegove dediščinske vrednosti.
(4) Objekt kulturne dediščine Ivančna Gorica – Stebrno znamenje, miljnik (EŠD 700) se z območja križišča prestavi na sredinski otok novega krožišča ob Ljubljanski cesti. Zagotovi se celostna ureditev ambienta spomenika kot integralnega dela ureditve krožišča.
(5) Objekti in območja varstva kulturne dediščine se varujejo pred uničenjem in poškodovanjem. Vsi posegi v objekte in območja varstva kulturne dediščine se uskladijo s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.
30. člen
(varstvo tal in voda)
(1) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov se preprečijo emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se upoštevajo določila 19. člena tega odloka.
(2) Upoštevajo se veljavni predpisi za področje varstva voda, kar velja tako pri projektiranju objektov (stavb, cest, parkirišč, manipulativnih površin in podobno) kot pri izvajanju dejavnosti.
(3) Vse odpadne vode se priključijo na javni kanalizacijski sistem. Na padavinsko kanalizacijo je dopustno priključiti le tiste padavinske vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili veljavnih predpisov. Pri tem se upoštevajo določila 19. člena tega odloka.
(4) Tla pod delovnimi stroji morajo biti ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev direktno v tla (podtalnico).
31. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe OPPN ne sme poslabšati.
(2) Požarno varstvo vseh objektov in območja OPPN mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi. Investitorji objektov, za katere je v skladu s predpisi v fazi priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebno izdelati študijo požarne varnosti, morajo pred vložitvijo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja imeti k projektnim rešitvam soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje.
(3) Objekti v okviru območja urejanja tega prostorskega akta morajo biti zgrajeni tako, da upoštevajo obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane protipožarne ločitve, če so grajeni v nizu. Stavbe morajo biti medsebojno odmaknjene toliko, da je zagotovljena požarna varnost oziroma morajo imeti protipožarno zasnovane vmesne fasade.
(4) V primeru požara mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi in živali.
(5) Zagotovi se dostop do vseh objektov z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce, zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
32. člen
(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri dimenzioniranju načrtovanih objektov in ureditev se upoštevata projektni pospešek tal 0.175 g in uvrščenost območja v 7. stopnjo seizmične intenzitete potresa po evropski makroseizmični lestvici. Pri načrtovanju nove zazidave in vseh zaradi nje potrebnih ureditev se upoštevajo določila veljavnih zakonskih in podzakonskih aktov o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov za območje seizmične intenzitete potresa VII. stopnje po MCS oziroma 0.175 g po Karti za projektni pospešek tal.
(2) Pri pripravi projektnih dokumentacij se upoštevajo predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti se je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi. Pri zasnovi stavb je potrebna ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč, skladno s predpisi.
33. člen
(varstvo zraka)
(1) V času gradnje se preprečuje prašenje z odkritih delov načrtovanih ureditev in gradbišč, zagotovi se redno vlaženje odkritih delov cestišča ob suhem in vetrovnem vremenu. Preprečujeta se nekontroliran raznos materialov z gradbišča in prašenje z odkritih delov trase, prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala in gradbišč. Pri transportu po javnih prometnih površinah se sipki tovori prekrivajo in zagotovi se čiščenje vozil pri vožnji z območja gradnje na javne prometne površine.
(2) Uporabljajo se tehnično brezhibna gradbena mehanizacija, delovne naprave in transportna sredstva, ki se redno vzdržujejo. V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas se motor ugasne.
34. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Na območju se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določi III. stopnja varstva pred hrupom. Zakonsko določene ravni hrupa ne smejo biti presežene. Za zmanjšanje hrupa v okolju se med gradnjo uporablja sodobna gradbena mehanizacija, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in ne presega s predpisi določenih mejnih vrednosti.
(2) Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor ali za spremembo namembnosti ali za pridobitev obratovalnega dovoljenja izpolnjevati naslednja pogoja:
– raven hrupa, ki je posledica uporabe ali obratovanja vira, ne sme presegati predpisane mejne ravni za vir hrupa,
– zagotovljeni morajo biti ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje ali zmanjšanje ravni hrupa kot posledice uporabe ali obratovanja vira na najmanjšo možno mero.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
35. člen
(etapnost izvedbe)
Izvedba OPPN se predvidi v fazah:
– Na vzhodnem delu UE-5 se v prvi fazi (na območju iskanja variantnih rešitev) odstrani/ta gospodarski/a objekt/a in uredi začasna parkirna površina, v drugi fazi pa načrtovani objekti in zunanje površine.
– Na vzhodnem delu UE-2 se v prvi fazi uredi parkirna površina, v drugi fazi pa podzemna etaža garažne hiše.
– Izgradnja gospodarske javne infrastrukture se izvaja postopno.
– Objekti in ostale ureditve se lahko gradijo na katerikoli posamezni parceli, vendar tako, da je možno za predvidene objekte zagotoviti minimalno komunalno oskrbo, predpisano s tem odlokom.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
36. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Gradnja lahko poteka samo na komunalno opremljenih zemljiščih, zato se zagotavlja, da načrtovanje in gradnja novih ter dopolnjevanje in prenova obstoječih omrežij gospodarske javne infrastrukture praviloma potekajo sočasno z načrtovanjem in izvajanjem gradenj in ureditev.
(2) Obveznosti investitorjev in izvajalcev so tudi:
– promet med gradnjo je treba organizirati tako, da na cestnem omrežju ne bo zastojev, zagotoviti je treba dostope do vseh zemljišč in objektov med gradnjo in po njej, vse dovozne poti do objektov ter zunanjih površin,
– v času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom. Med gradnjo je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja.
37. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor in druge inšpekcijske službe.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA
38. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Odstopanja od določil tega OPPN se dovolijo skladno z 9., 15. in 16. členom tega odloka.
(2) Pri realizaciji OPPN so dopustna tudi odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem OPPN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(3) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, prometne sheme, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(4) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega načrta.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
39. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Odlok velja do preklica oziroma do takrat, ko ga nadomesti drug izvedbeni akt za območje urejanja.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
(prenehanje veljavnosti občinskih prostorskih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka se za območje iz 4. člena tega OPPN šteje, da preneha veljati:
– Odlok o ureditvenem načrtu I3 SC Ivančna Gorica – center (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 1/99, 4/02, in Uradni list RS, št. 110/01),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC I/1 – Višnja Gora, PPC I/3 – Polževo, PPC II/1 – Ivančna Gorica in PPC II/3 – Muljavsko polje (Uradni list RS, št. 22/06, 101/08 – tehnični popravek) v delu, ki se nanaša na zemljišča, zajeta na območje tega OPPN.
41. člen
(hramba OPPN)
OPPN Center se hrani v analogni in digitalni obliki in je na vpogled na sedežu Občine Ivančna Gorica in sedežu Upravne enote Grosuplje.
42. člen
(začetek veljavnost)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0008/2008-36
Ivančna Gorica, dne 5. decembra 2012
Župan
Občine Ivančna Gorica
Dušan Strnad l.r.
