Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-J), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. junija 2013.

V Zakonu o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 90/12 in 102/12) se v 1.a členu na koncu šestnajste alineje pred podpičjem dodata vejica in besedilo »zadnjič spremenjena z Direktivo 2011/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembah direktiv 98/78/ES, 2002/87/ES, 2006/48/ES in 2009/138/ES glede dopolnilnega nadzora finančnih subjektov v finančnem konglomeratu (UL L št. 326 z dne 8. decembra 2011, str. 113).«.

143. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Agencija za zavarovalni nadzor opravlja nad zavarovalnico, ki je v zavarovalniški skupini, dopolnilni nadzor v obsegu, določenem v tem poglavju.
(2) Zavarovalniška skupina je skupina, v kateri je nadrejena družba zavarovalnica (v nadaljnjem besedilu: nadrejena zavarovalnica), zavarovalni holding, mešani zavarovalni holding ali mešani finančni holding s sedežem v Republiki Sloveniji, vsaj ena podrejena družba pa je zavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji, v drugi državi članici ali v tuji državi.
(3) Za zavarovalniško skupino se šteje tudi skupina, v kateri je:
1. zavarovalnemu holdingu, mešanemu zavarovalnemu holdingu ali mešanemu finančnemu holdingu s sedežem v državi članici, ki ni Republika Slovenija, podrejena najmanj ena zavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji ali
2. zavarovalnici s sedežem v državi članici, ki ni Republika Slovenija, ali v tuji državi podrejena najmanj ena zavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor zaradi dopolnilnega nadzora ni dolžna opravljati nadzora na ravni posamezne družbe nad tujimi zavarovalnicami, zavarovalnimi holdingi, mešanimi zavarovalnimi holdingi in mešanimi finančnimi holdingi.«.

144. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Zavarovalni holding je nadrejena družba, katere glavna dejavnost sta pridobivanje deležev in udeležba v podrejenih družbah, ki so izključno ali pretežno zavarovalnice ali pokojninske družbe s sedežem v državi članici ali tuji državi, pri čemer ta zavarovalni holding ni mešani finančni holding.
(2) Mešani zavarovalni holding je nadrejena družba, ki ni zavarovalnica oziroma pokojninska družba s sedežem v državi članici ali v tuji državi ali zavarovalni holding ali mešani finančni holding, in je nadrejena vsaj eni zavarovalnici.
(3) Mešani finančni holding je mešani finančni holding, kakor je opredeljen v zakonu, ki ureja finančne konglomerate.
(4) Šteje se, da je zavarovalnica, zavarovalni holding, mešani zavarovalni holding oziroma mešani finančni holding nadrejena družba drugi družbi (v nadaljnjem besedilu: podrejena družba) v smislu drugega odstavka 143. člena tega zakona:
1. če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi;
2. če ima pravico imenovati oziroma odpoklicati večino članov uprave ali nadzornega sveta druge družbe in je hkrati družbenik oziroma delničar te družbe;
3. če ima pravico do prevladujočega vpliva nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe oziroma na podlagi drugega pravnega temelja;
4. če ima v drugi družbi najmanj 20 % glasovalnih pravic in je bila večina članov organov vodenja ali nadzora te druge družbe, ki so opravljali funkcijo v preteklem poslovnem letu in jo še opravljajo takrat, ko je treba pripraviti konsolidirana poročila, imenovana izključno zaradi uveljavljanja glasovalnih pravic nadrejene družbe;
5. če je delničar oziroma družbenik v drugi družbi in če na podlagi dogovora z drugim delničarjem oziroma družbenikom te druge družbe nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej drugi družbi ali
6. če po mnenju Agencije za zavarovalni nadzor dejansko prevladujoče vpliva na drugo družbo.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se za nadrejeno zavarovalnico v zavarovalniški skupini ne šteje zavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je hkrati podrejena družba drugi zavarovalnici s sedežem v Republiki Sloveniji.
(6) Za namen dopolnilnega nadzora se kot udeležena družba šteje:
1. družba, ki je nadrejena družba iz četrtega odstavka tega člena;
2. družba, ki je udeležena v drugi družbi na način, določen v prvem odstavku 9. člena tega zakona;
3. družba, ki je z drugo družbo povezana tako, da:
– se ta družba in ena ali več drugih družb, s katerimi ni povezana na način iz četrtega odstavka tega člena, upravlja na enotni osnovi po pogodbi, sklenjeni s to družbo, ali po določbah družbene pogodbe ali statuta teh družb;
– so iste osebe v poslovnem letu in do sestave konsolidiranih računovodskih izkazov predstavljale večino članov organov vodenja ali nadzora te družbe in ene ali več drugih družb, s katerimi ta družba ni povezana na način, določen v četrtem odstavku tega člena.«.

Za 144. členom se doda nov 144.a člen, ki se glasi:

(1) Ko je mešani finančni holding podrejen enakovrednim, zlasti na tveganju temelječim določbam glede nadzora v skladu s tem zakonom in v skladu z Direktivo 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 35 z dne 11. februarja 2003, str. 1), lahko Agencija za zavarovalni nadzor po posvetovanju z nadzornimi organi, pristojnimi za nadzor mešanega finančnega holdinga, uporabi samo določbe zakona, ki ureja finančne konglomerate. Nadzorni organ iz prejšnjega stavka je nadzorni organ, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja finančne konglomerate.
(2) Ko je mešani finančni holding podrejen enakovrednim, zlasti na tveganju temelječim, določbam glede nadzora v skladu s tem zakonom in v skladu z Direktivo 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 1), lahko Agencija za zavarovalni nadzor po doseženem sporazumu z nadzornim organom, pristojnim za konsolidirani nadzor na podlagi Direktive 2006/48/ES, za nadzor mešanega finančnega holdinga, uporabi samo določbe zakona, ki ureja področje najpomembnejšega finančnega sektorja, kot je določen v zakonu, ki ureja finančne konglomerate.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor o odločitvi iz prvega ali drugega odstavka tega člena obvesti Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen z Uredbo 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L št. 331 z dne 15. decembra 2010, str. 48), in Evropski bančni organ, ustanovljen z Uredbo 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. decembra 2010, str. 12).«.

145. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Za namen dopolnilnega nadzora zavarovalnice mora Agencija za zavarovalni nadzor upoštevati:
– z zavarovalnico povezane družbe,
– v zavarovalnici udeležene družbe,
– povezane družbe z udeleženo družbo v zavarovalnici.
(2) Za namen dopolnilnega nadzora se kot povezana družba z zavarovalnico šteje podrejena družba zavarovalnice ali druga družba, v kateri je zavarovalnica udeležena družba.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena Agencija za zavarovalni nadzor lahko odloči, da posameznih družb iz prvega odstavka tega člena pri dopolnilnem nadzoru zavarovalnice ne upošteva:
– če družba, ki bi morala biti vključena, glede ciljev dopolnilnega nadzora predstavlja zanemarljiv del poslovanja zavarovalniške skupine, ali
– če bi bila vključitev finančnega položaja družbe neprimerna ali zavajajoča glede na cilje dopolnilnega nadzora.«.

146. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Zavarovalnice v zavarovalniški skupini morajo zagotoviti ustrezne postopke notranjega nadzora nad pravilnostjo podatkov in informacij, potrebnih za namen dopolnilnega nadzora.
(2) Zavarovalnice, ki so predmet dopolnilnega nadzora, in njihove podrejene ter nadrejene družbe, si morajo medsebojno izmenjati vse podatke in informacije, ki so pomembni za dopolnilni nadzor.
(3) Zavarovalnice morajo Agenciji za zavarovalni nadzor na zahtevo poslati vse podatke in informacije, potrebne za opravljanje dopolnilnega nadzora. Agencija za zavarovalni nadzor lahko pridobi podatke in informacije, potrebne za opravljanje dopolnilnega nadzora, tudi od oseb iz prvega odstavka 145. člena tega zakona, kadar je Agencija za zavarovalni nadzor podatke ali informacije zahtevala od zavarovalnice in jih ta ni poslala.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor lahko zaradi preveritve podatkov in informacij iz prejšnjega odstavka opravi pregled poslovanja:
– zavarovalnice, ki je predmet dopolnilnega nadzora,
– podrejenih družb zavarovalnice, ki je predmet dopolnilnega nadzora,
– nadrejenih družb zavarovalnice, ki je predmet dopolnilnega nadzora,
– podrejenih družb nadrejene družbe zavarovalnice, ki je predmet dopolnilnega nadzora.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor mora na zahtevo nadzornega organa države članice pregledati poslovanje zavarovalnice oziroma družbe iz prejšnjega odstavka zaradi preveritve podatkov in informacij iz drugega odstavka tega člena, ki jih pristojni nadzorni organ te države članice potrebuje za opravljanje dopolnilnega nadzora.
(6) Za opravljanje pregleda poslovanja na podlagi četrtega in petega odstavka tega člena ter na podlagi tretjega in četrtega odstavka 147. člena tega zakona se smiselno uporablja podpoglavje 16.6.2. tega zakona.
(7) Agencija za zavarovalni nadzor lahko v zvezi z zahtevo iz petega odstavka tega člena pregleda poslovanje zavarovalnice oziroma družbe iz četrtega odstavka tega člena tudi tako, da v skladu s svojimi pristojnostmi dovoli nadzornemu organu države članice, ki je dal zahtevo, da navedene podatke in informacije preveri sam. Agencija za zavarovalni nadzor mora omogočiti, da lahko pristojni nadzorni organ, ki je dal zahtevo, sodeluje pri preveritvi podatkov in informacij iz petega odstavka tega člena.«.

Prvi odstavek 147. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavarovalnica v zavarovalniški skupini poroča Agenciji za zavarovalni nadzor o vseh pomembnejših poslih v zavarovalniški skupini, sklenjenih oziroma opravljenih med zavarovalnico in:
1. z zavarovalnico povezanimi družbami,
2. v zavarovalnici udeleženimi družbami,
3. povezanimi družbami z udeleženo družbo v zavarovalnici,
4. fizičnimi osebami, ki so udeležene v zavarovalnici oziroma v kateri koli družbi iz 1. do 3. točke tega odstavka.«.

Prvi in drugi odstavek 148. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Nadrejena zavarovalnica v zavarovalniški skupini mora izračunavati tudi prilagojene kapitalske zahteve in pripraviti letno poročilo o prilagojenih kapitalskih zahtevah ter ju poslati Agenciji za zavarovalni nadzor.
(2) V izračun prilagojenih kapitalskih zahtev je poleg nadrejene zavarovalnice treba vključiti tudi vse podrejene družbe.«.
Tretji odstavek se črta.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.

149. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Zavarovalni holding, mešani finančni holding in nadrejena tuja zavarovalnica morajo izračunavati prilagojene kapitalske zahteve in pripraviti letno poročilo o prilagojenih kapitalskih zahtevah ter ju poslati Agenciji za zavarovalni nadzor.
(2) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za zavarovalni holding, mešani finančni holding in nadrejeno tujo zavarovalnico, ki je hkrati podrejena družba drugi nadrejeni zavarovalnici, zavarovalnemu holdingu, mešanemu finančnemu holdingu ali drugi nadrejeni tuji zavarovalnici, ki mora izračunavati prilagojene kapitalske zahteve na podlagi tega zakona.
(3) V izračun prilagojenih kapitalskih zahtev je treba vključiti vse podrejene družbe zavarovalnega holdinga, mešanega finančnega holdinga oziroma nadrejene tuje zavarovalnice.
(4) Določbe 10. poglavja tega zakona o revidiranju letnega poročila zavarovalnice se smiselno uporabljajo tudi za revidiranje letnega poročila o prilagojenih kapitalskih zahtevah zavarovalnega holdinga, mešanega finančnega holdinga in nadrejene tuje zavarovalnice.«.

Za 150. členom se doda nov 150.a člen, ki se glasi:

(1) Agencija za zavarovalni nadzor sprejme potrebne ukrepe nadzora v zavarovalniški skupini, če ugotovi:
1. da zavarovalnica, zavarovalni holding, mešani zavarovalni holding, mešani finančni holding ne izpolnjuje zahtev po pošiljanju podatkov in informacij iz drugega ali tretjega odstavka 146. člena tega zakona;
2. da je zaradi pomembnejših poslov v zavarovalniški skupini, kot so opredeljeni v drugem odstavku 147. člena tega zakona, ogrožena ali da bi lahko bila ogrožena kapitalska ustreznost zavarovalnice v zavarovalniški skupini;
3. da zavarovalnica ni vzpostavila ustreznih postopkov za obvladovanje tveganj in sistemov notranjih kontrol skladno s tretjim odstavkom 147. člena tega zakona;
4. da je izračun prilagojenih kapitalskih zahtev iz 148. člena tega zakona negativen ali če iz izračuna iz 149. člena tega zakona izhaja, da je ogrožena ali bi lahko bila ogrožena kapitalska ustreznost zavarovalnice v zavarovalniški skupini;
5. da zavarovalnica, zavarovalni holding, mešani zavarovalni holding ali mešani finančni holding krši druge določbe tega zakona glede dopolnilnega nadzora ali določbe predpisov, izdanih na podlagi 151. člena tega zakona.
(2) Za ukrepe nadzora Agencije za zavarovalni nadzor, ki jih sprejme na podlagi prejšnjega odstavka, se smiselno uporablja poglavje 11.3. tega zakona.«

Besedilo 151. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Agencija za zavarovalni nadzor predpiše:
1. podrobnejšo vsebino poročil iz prvega odstavka 147. člena tega zakona ter roke in način poročanja;
2. način izračuna prilagojenih kapitalskih zahtev za nadrejene zavarovalnice iz prvega odstavka 148. člena tega zakona in za zavarovalne holdinge, mešane finančne holdinge in nadrejene tuje zavarovalnice iz prvega odstavka 149. člena tega zakona;
3. podrobnejšo vsebino poročil iz prvega odstavka 148. člena in prvega odstavka 149. člena tega zakona ter roke in način poročanja.«.

Besedilo 154. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, pošiljajo in uporabljajo osebne podatke zaradi sklepanja in izvajanja pogodb o zavarovanju, kar vključuje tudi izterjavo neplačanih obveznosti iz zavarovalnih pogodb, reševanje škod, uveljavljanje povračilnih zahtevkov in drugih pravic ter obveznosti v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in zbirke podatkov o zavarovanju.
(2) Zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje lahko vzpostavijo, vzdržujejo in vodijo naslednje zbirke podatkov:
1. zbirko podatkov o zavarovalcih in zavarovancih,
2. zbirko podatkov o škodnih dogodkih,
3. zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine oziroma zavarovalnine.
(3) V zbirki podatkov iz 1. točke prejšnjega odstavka se zbirajo osebni podatki:
1. ime in priimek, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče zavarovalca in zavarovanca ter davčna številka zavarovalca in zavarovanca,
2. ime zavarovalnice, številka police, trajanje zavarovanja in zavarovalno kritje,
3. podatki, ki se nanašajo na predmet zavarovanja.
(4) V zbirki podatkov iz 2. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji osebni podatki:
1. ime in priimek, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče, davčna številka in državljanstvo v škodnem dogodku udeleženih oseb, prič in upravičencev do odškodnine oziroma zavarovalnine,
2. oznaka škodnega spisa, datum vložitve zahtevka in izplačila odškodnine,
3. vrsta, kraj, čas in opis škodnega dogodka,
4. opis materialne in nematerialne škode, nastale v škodnem dogodku,
5. podatki o kaznivih dejanjih in prekrških v zvezi s škodnimi dogodki.
(5) V zbirki podatkov iz 3. točke drugega odstavka tega člena se zbirajo naslednji podatki:
1. ime in priimek, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče in davčna številka zavarovanca in oškodovanca, za katerega se ugotavljata zavarovalno kritje in odškodnina,
2. predhodni škodni dogodki v obsegu iz četrtega odstavka tega člena, predhodne poškodbe in zdravstveno stanje, vrsta telesnih poškodb, trajanje zdravljenja in posledice za zavarovanca in oškodovanca,
3. dohodki zavarovanca in oškodovanca ter zaposlitev,
4. upokojitve (redne in invalidske), prekvalifikacije in stopnje invalidnosti zavarovanca in oškodovanca,
5. stroški za medicinsko oskrbo, zdravila in medicinske pripomočke zavarovanca in oškodovanca,
6. upravičenosti do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje, iz proračunskih sredstev Republike Slovenije,
7. historični podatki o vozilu, ki je predmet zavarovanja.
(6) Ne glede na tretji, četrti in peti odstavek tega člena je obdelava osebnih podatkov v zbirkah iz drugega odstavka tega člena dopustna le v obsegu, ki je potreben za uresničevanje namenov obdelave iz prvega odstavka tega člena.
(7) Osebni podatki iz četrtega, petega in šestega odstavka tega člena se zbirajo:
1. praviloma neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo,
2. od drugih oseb, ki o škodnem dogodku kaj vedo,
3. iz zbirk podatkov posameznih zavarovalnic in Slovenskega zavarovalnega združenja, če so ugotovljene sporne okoliščine škodnega primera v skladu s tem zakonom,
4. podatki iz 1., 3., 4. in 5. točke petega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov državnih organov,
5. podatki iz petega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi:
– podatki iz 2. in 5. točke: iz zbirk podatkov izvajalcev zdravstvenih in z njimi povezanih storitev in Zavoda za zdravstveno zavarovanje,
– podatki iz 3. točke: iz zbirk podatkov delodajalca, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in centrov za socialno delo,
– podatki iz 4. točke: iz zbirk podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
– podatki iz 6. točke: iz zbirk podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje in ministrstva, pristojnega za socialne zadeve,
– podatki iz 7. točke: iz zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za promet, ministrstva pristojnega za notranje zadeve, organizacij, ki opravljajo homologiranje in registracijo vozil, in uradnih evidenc, ki jih vodijo upravne enote,
6. od drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki hranijo podatke, ki jih lahko zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje pridobivajo in zbirajo v skladu s tem zakonom.
(8) Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava ter nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, ki imajo podatke oziroma zbirke podatkov iz prejšnjih odstavkov, te podatke na pisno zahtevo sporočijo zavarovalnici ali Slovenskemu zavarovalnemu združenju.
(9) Podatki iz 1. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo deset let po prenehanju zavarovalne pogodbe, ob nastanku škodnega dogodka deset let po koncu obdelave škodnega dogodka, pri sodnem postopku izterjave neplačanih obveznosti iz zavarovalnih pogodb pa deset let po končanem sodnem postopku. Podatki iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo deset let po koncu obdelave škodnega dogodka. Če zavarovanec ali oškodovanec v tem roku vložita ali se utemeljeno pričakuje vložitev novega zahtevka za uveljavitev pravic iz škodnega dogodka po poteku tega roka, se rok hrambe po potrebi podaljša tako, da se podatki hranijo pet let po koncu obdelave novega zahtevka oziroma dokler traja možnost vložitve novega utemeljenega zahtevka. Po poteku roka za shranjevanje se podatki iz zbirk podatkov iz drugega odstavka tega člena izbrišejo.«.

V prvem odstavku 341. člena se 8. točka spremeni tako, da se glasi:
»8. če nadrejeni zavarovalnici oziroma nadrejenemu zavarovalnemu oziroma mešanemu zavarovalnemu holdingu oziroma mešanemu finančnemu holdingu oziroma nadrejeni tuji zavarovalnici v zavarovalni skupini ne sporoča podatkov ali informacij iz drugega odstavka 146. člena tega zakona;«.
Za 10. točko se dodata nova 11. in 12. točka, ki se glasita:
»11. če zavarovalnica ni vzpostavila ustreznih postopkov za obvladovanje tveganj in sistemov notranjih kontrol v skladu s tretjim odstavkom 147. člena tega zakona;
12. če zavarovalnica ne izpolnjuje zahtev po pošiljanju podatkov ali informacij iz tretjega odstavka 146. člena tega zakona;«.
Dosedanja 11., 12. in 13. točka postanejo 13., 14. in 15. točka.

346. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Z globo od 25.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje zavarovalni holding:
1. če ne izpolnjuje zahtev po pošiljanju podatkov ali informacij iz drugega odstavka 146. člena tega zakona;
2. če ne sestavlja poročila o prilagojenih kapitalskih zahtevah oziroma ne poroča Agenciji za zavarovalni nadzor v skladu s 149. členom tega zakona oziroma predpisom, izdanim na podlagi 151. člena tega zakona.
(2) Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba zavarovalnega holdinga, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena okoristiti se, se zavarovalni holding kaznuje z globo od 75.000 do 375.000 eurov, odgovorna oseba zavarovalnega holdinga pa z globo od 2.400 do 12.300 eurov.«.

Za 346. členom se dodata nov 346.a in 346.b člen, ki se glasita:

(1) Z globo od 25.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje mešani finančni holding:
1. če ne izpolnjuje zahtev po pošiljanju podatkov ali informacij iz drugega odstavka 146. člena tega zakona;
2. če ne sestavlja poročila o prilagojenih kapitalskih zahtevah oziroma ne poroča Agenciji za zavarovalni nadzor v skladu s 149. členom tega zakona oziroma predpisom, izdanim na podlagi 151. člena tega zakona.
(2) Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba mešanega finančnega holdinga, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena okoristiti se, se mešani finančni holding kaznuje z globo od 75.000 do 375.000 eurov, odgovorna oseba mešanega finančnega holdinga pa z globo od 2.400 do 12.300 eurov.

(1) Z globo od 25.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje mešani zavarovalni holding, če ne izpolni zahteve po pošiljanju podatkov ali informacij iz drugega odstavka 146. člena tega zakona.
(2) Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba mešanega zavarovalnega holdinga, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Če je narava storjenega prekrška iz prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena okoristiti se, se mešani zavarovalni holding kaznuje z globo od 75.000 do 375.000 eurov, odgovorna oseba mešanega zavarovalnega holdinga pa z globo od 2.400 do 12.300 eurov.«.

Agencija za zavarovalni nadzor izda predpise iz 151. člena zakona v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.