Na podlagi 25. člena Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 29/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/13) je Občinski svet Občine Medvode na 28. redni seji dne 10. 6. 2014 sprejel
S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E P O S L O V N I K A
Občinskega sveta Občine Medvode
1. člen
V 1. členu Poslovnika Občinskega sveta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 89/06) se doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
»V tem poslovniku uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.«
2. člen
Prvi odstavek 5. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Svet se sestaja na rednih, izrednih, slavnostnih in žalnih sejah. Slavnostne seje se sklicujejo na podlagi akta o protokolarnih pravilih, ki ga sprejme svet.«
V drugem odstavku se črta beseda »redno«.
3. člen
V 6. členu se besedilo pred vejico spremeni tako, da se glasi:
»Župan predstavlja svet,«.«
4. člen
Doda se novi 6.a člen, ki se glasi:
»6.a člen
»Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “SVET”.
Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.
Žig sveta uporabljajo v okviru svojih pristojnosti in nalog tudi delovna telesa sveta.
Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave.«.
5. člen
V prvem odstavku 7. člena se za besedilom »na prvi seji« dodata besedi »po volitvah«.
V prvem stavku drugega odstavka se besedilo »kot poteče njegov mandat« nadomesti z besedilom »kot deset dni po izvedbi drugega kroga volitev župana«. V drugem stavku se za besedama »jo skliče« doda besedilo »najkasneje v osmih dneh po preteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena.«.
Doda se novi tretji odstavek, ki se glasi:
»Zaradi priprave na prvo sejo skliče novoizvoljeni župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta.«.
6. člen
Doda se novi 7.a člen, ki se glasi:
»7.a člen
Obvezni dnevni red konstitutivne seje sveta je:
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov
2. Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v občinski svet in volitev župana
3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta
4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta
5. Poročilo mandatne komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za župana
6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča.«.
7. člen
Prvi odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši prisotni član sveta oziroma član sveta, ki ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet.«.
8. člen
V petem odstavku 9. člena se dodata dva nova stavka, ki se glasita: »Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta.«.
9. člen
Prvi odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat dotedanjim članom sveta pa preneha. Kolikor svet ni prejel pritožbe zoper mandat župana iz petega odstavka 9. člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa preneha. Novoizvoljeni župan nadaljuje z vodenjem seje«.
10. člen
V 11. členu se za besedilom »imenuje najprej izmed svojih članov« doda besedilo »predsednika in člane komisije«.
11. člen
Črta se četrta alineja tretjega odstavka 12. člena.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Član sveta ima dolžnost varovati podatke, za katere zve pri svojem delu, ki so na podlagi zakona, ki ureja dostop do informacije javnega značaja, opredeljene kot izjema od informacije javnega značaja.«.
12. člen
Doda se novi 12.a člen, ki se glasi:
12.a člen
»Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.«.
13. člen
Podpoglavje »3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles« se črta, dosedanji 17. člen pa postane 13. člen.
14. člen
14. člen se uvrsti pred dosedanje 2. poglavje.
15. člen
Za 14. členom se doda novo podpoglavje »2. Svetniške skupine« ter novi 14.a, 14.b, 14.c, 14.č, 14.d in 14.e člen, ki se glasijo:
»14.a člen
Član sveta ima pravico skupaj z drugimi člani sveta ustanoviti svetniško skupino, se včlaniti vanjo, v njej enakopravno sodelovati in iz nje izstopiti.
Član sveta je lahko član le ene svetniške skupine.
14.b člen
Člani sveta, ki so bili izvoljeni z istoimenske liste, imajo pravico ustanoviti le eno svetniško skupino razen v primerih iz 14.d člena tega poslovnika, samostojni člani sveta pa lahko ustanovijo skupino samostojnih članov sveta.
V teku enega mandata se lahko ustanovi le ena skupina samostojnih članov sveta.
14.c člen
Član sveta ima pravico izstopiti iz svetniške skupine in se včlaniti v drugo. Če tega ne stori, dobi status samostojnega člana.
Samostojni član sveta je tudi tisti, ki pripada listi z enim izvoljenim članom sveta.
14.č člen
Svetniško skupino sestavljata najmanj dva člana sveta.
Člani sveta ustanovijo svetniške skupine najkasneje v osmih dneh po konstituiranju sveta. Vodja svetniške skupine župana pisno obvesti o ustanovitvi svetniške skupine in mu predloži seznam članov z njihovimi podpisanimi pristopnimi izjavami.
Vodja svetniške skupine obvesti župana o spremembi števila članov svetniške skupine v treh dneh po nastali spremembi. Ob pristopu novih članov predloži županu njihove pristopne izjave.
14.d člen
Dvoje ali več svetniških skupin se lahko združi v eno svetniško skupino.
Člani sveta, ki so bili izvoljeni z istoimenske liste, lahko ustanovijo nove svetniške skupine, če se politična stranka razdeli na dve ali več političnih strank, če se iz dela članstva politične stranke ustanovi nova stranka ali če razpade koalicija političnih strank, ki so vložile skupno istoimensko listo. Tako ustanovljene nove svetniške skupine lahko pridobivajo materialne pravice oziroma sredstva le v okviru pravic, ki jih je pridobila svetniška skupina ob konstituiranju sveta.
14.e člen
Svetniške skupine in samostojni člani se v 15 dneh po konstituiranju sveta dogovorijo za stalni sedežni red članov sveta v dvorani. Če se v tem roku ne dogovorijo, sedežni red določi svet s sklepom.«.
Dosedanje podpoglavje 2 »Vprašanja in pobude članov« postane podpoglavje 3.
16. člen
15. člen se spremeni tako, da se glasi:
»15. člen
Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči na seji na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
Ustna postavljena vprašanja ali obrazložitve pobud ne smejo trajati več kot tri minute. Člani sveta imajo pravico prijaviti se k besedi za ustna vprašanja ali obrazložitve pobud enkrat, ob pričetku točke na poziv predsedujočega.
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan ali direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.«.
17. člen
16. člen se spremeni tako, da se glasi:
»16. člen
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do 12. ure na dan pred začetkom seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Odgovor na vprašanje ali pobudo ne sme trajati več kot pet minut. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, pošlje župan pisni odgovor v 30 dneh. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji.
Razprave o vprašanjih in pobudah ni.«.
18. člen
Doda se novi 16.a člen, ki se glasi:
»16.a člen
Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Obrazložitev zahteve člana sveta ne sme trajati več kot dve minuti, dopolnitev odgovora pa ne več kot tri minute. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava. O tem odloči svet brez razprave.
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje ali pobudo na dnevni red prve naslednje redne seje.«.
19. člen
17. člen se črta.
20. člen
V tretjem odstavku 18. člena se besedi »po sklepu« nadomestita z besedami »na podlagi sklepa«.
Doda se novi četrti odstavek, ki se glasi:
»Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more pričeti, dokler ne konča prejšnje redne seje.«.
21. člen
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
»19. člen
»Sklic seje vsebuje vabilo in gradivo.
Sklic seje se pošlje članom najmanj deset dni pred dnem, določenim za sejo. Sklic seje se pošlje tudi predsedniku nadzornega odbora, predsednikom svetov krajevnih skupnosti, vodjem političnih strank in list, zastopanih v svetu ter predstavnikom medijev. Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je potrebna glede na dnevni red seje.
Sklic seje se pošlje v fizični obliki na papirju ali po elektronski pošti v skladu s predpisom, ki ureja elektronsko poslovanje.
Sklic seje je informacija javnega značaja. Sklic seje se z dnem, ko se ga odpošlje članom sveta in ostalim prejemnikom sklica objavi na spletni strani občine.
Na sejo se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan ali drug predlagatelj posamezne točke dnevnega reda.«.
22. člen
V 20. členu se doda novi tretji odstavek, ki se glasi:
»Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali.«.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»Sklic izredne seje mora biti dostavljen članom sveta najkasneje tri dni pred sejo.«.
Besedilo dosedanjega petega odstavka postane drugi oziroma tretji stavek drugega odstavka.
23. člen
V prvem odstavku 21. člena se beseda »pripravi« nadomesti z besedo »predlaga«.
V drugem odstavku se beseda »predlog« nadomesti z besedama »posamezne točke«, beseda »tudi« se črta.
Dodajo se novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino.
Gradiva morajo biti pripravljena tako, da je iz njih razviden predlagatelj ter v kateri fazi postopka se nahajajo.«.
Dosedanji četrti odstavek postane šesti odstavek.
Dosedanji peti odstavek se črta.
V dosedanjem šestem odstavku se besedi »obravnavo zadeve« nadomestita z besedilom »uvrstitev točke dnevnega reda«.
24. člen
Doda se novi 21.a člen, ki se glasi:
»21.a člen
Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta.
Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali.«.
25. člen
V drugem odstavku 22. člena se besedilo »občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja« nadomestijo z besedilom »javnosti in predstavnikov medijev«.
Tretji odstavek se črta.
V dosedanjem četrtem odstavku se doda novi drugi stavek, ki se glasi: »Občan se lahko vključi v razpravo samo v primeru, če to dovoli svet.«.
Dosedanji šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Župan lahko predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.«.
26. člen
24. člen se spremeni tako, da se glasi:
»24. člen
Ob začetku seje predsedujoči obvesti svet o morebitni zadržanosti članov sveta.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Če predsedujoči ugotovi, da ob določeni uri sklica svet še ni sklepčen, odredi petnajst minut odmora. Če po tem času svet še vedno ni sklepčen, predsedujoči ugotovi, da se seja ne more pričeti.
Predsedujoči obvesti svet o povabljenih na sejo.«.
27. člen
Tretji odstavek 25. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Prva in druga točka dnevnega reda sta potrditev zapisnikov in poročilo župana o realizaciji sklepov sveta.«.
Dodata se novi četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda in se uvrstijo na dnevni red takoj za točko »potrditev zapisnika.«.
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje.«.
Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.
28. člen
Doda se novi 25.a člen, ki se glasi:
»25.a člen
Ko svet določi dnevni red seje, najprej odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje in vseh drugih zapisnikih.
Član sveta lahko poda pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika seje odloči svet.
Zapisnik se sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.«.
29. člen
26. člen se spremeni tako, da se glasi:
»26. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu.
Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno obrazložiti.«.
30. člen
V drugem stavku drugega odstavka 27. člena se beseda »Potem« nadomesti z besedo »Prvi«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Razpravljavec lahko razpravlja le enkrat, ima pa pravico do odgovora na razpravo (replika), če meni, da je bila njegova razprava napačno razumljena. Predsedujoči mu da besedo takoj, ko jo zahteva. Replika se mora omejiti samo na potrebno pojasnilo in ne sme trajati več kot dve minuti. Predsedujoči sme zavrniti ali prekiniti repliko, če je bila ta že pojasnjena. Replika na repliko ni dovoljena.«.
Doda se novi peti odstavek, ki se glasi:
»Ko predsedujoči konča razpravo, se ta ne sme ponovno odpreti.«.
31. člen
V drugem stavku drugega odstavka 28. člena se črta beseda »drugem«.
32. člen
V prvem odstavku 29. člena se doda novi stavek, ki se glasi: »Član sveta mora navesti člen poslovnika, ki naj bi bil kršen.«.
V drugem stavku drugega odstavka se pred piko doda besedilo »in brez obrazložitve glasu.«.
V drugem stavku tretjega odstavka se besedi »tri minute« nadomestita z besedama »dve minuti«.
33. člen
Prvi odstavek 30. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ko predsedujoči ugotovi, da je izčrpan njegov seznam prijavljenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda in oblikuje predloge sklepov.«
V prvem stavku tretjega odstavka se črta beseda »odmora«.
Doda se novi četrti odstavek, ki se glasi:
»Predsedujoči lahko prekine sejo tudi zaradi odmora. Odmor se odredi na ustno obrazložen predlog posameznega člana ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut.«.
34. člen
Prvi stavek prvega odstavka 31. člena se spremeni tako, da se glasi: »Seja sveta traja praviloma pet ur od pričetka seje.«.
Tretji odstavek se črta.
35. člen
V prvem odstavku 32. člena se besedilo »se skliče nadaljevanje seje« nadomesti z besedilom »se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži in nadaljuje praviloma ob sklicu prve naslednje redne seje.«.
36. člen
V 34. členu se besedi »za kršitev« nadomestita z besedama »zaradi kršitve«.
37. člen
V drugem odstavku 35. člena se črta beseda »dvakrat«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma prisotnemu na seji, če krši red na seji tako, da onemogoča delo sveta.«.
V četrtem odstavku se besede »član oziroma govornik« nadomestijo z besedami »oseba, ki ji je«.
38. člen
V drugem odstavku 36. člena se beseda »hudo« nadomesti z besedo »huje«, beseda »poslušalci« pa z besedo »prisotni«.
39. člen
38. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
Svet sprejema odločitve na seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon ali statut določata drugačno večino.
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi navzočnosti.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi na način, kot velja za glasovanje. Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli.«.
40. člen
Drugi stavek drugega odstavka 39. člena se spremeni tako, da se glasi: »Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako predlaga župan ali član sveta. O predlogu za tajno glasovanje odloči svet brez razprave.«.
41. člen
V prvem odstavku 40. člena se doda novi drugi stavek, ki se glasi: »Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja.«
42. člen
V tretjem odstavku 42. člena se dodata nova dva stavka, ki se glasita: »O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje.«.
43. člen
V drugem odstavku 45. člena se dodata nova dva stavka, ki se glasita: »O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja.«.
44. člen
Za 45. členom se doda novo poglavje »5. Izločitev zaradi pristranosti in novi 45.a, 45.b, 45.c in 45.č člen, ki se glasijo:
»45.a člen
Razlogi za izločitev članov sveta iz odločanja o posamezni zadevi zaradi pristranosti so podani v naslednjih primerih:
1. v zadevah, v katerih je udeležen on sam, njegov zakonec ali izvenzakonski partner, njegov prednik ali potomec, brat, sestra ali oseba, s katero je v isti stopnji v svaštvu, njegov posvojitelj ali posvojenec ali njun potomec, zakonec ali izvenzakonski partner, ali njegov rejnik, rejenec ali oseba v njegovem skrbništvu,
2. v zadevah, v katerih je postavljen kot pooblaščenec stranke,
3. v zadevah, v katerih je udeleženo podjetje, zavod ali druga organizacija, v kateri ima svoj kapitalski delež, ki presega 20 % celotne vrednosti podjetja, zavoda ali druge organizacije,
4. če obstajajo drugi tehtni razlogi, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.
45.b člen
Pobudo za izločitev člana sveta lahko poda vsak član sveta s pisno obrazložitvijo, ki jo je potrebno predložiti na seji sveta, najkasneje do obravnave točke, na katero se pobuda za izločitev nanaša.
Če se član sveta z izločitvijo strinja, se o izločitvi ne glasuje.
V primeru, da se član sveta, zoper katerega je vložena pobuda za izločitev, z izločitvijo ne strinja, ima pravico do ustnega ugovora. O utemeljenosti ugovora odloča svet.
Član sveta, ki se z izločitvijo ne strinja, nima pravice glasovati o svoji izločitvi.
45.c člen
Izločitev pomeni le izločitev iz odločanja z glasovanjem. Izločeni član sveta lahko sodeluje pri razpravi.
45.č člen
Postopek izločitve se opravi pri odločanju o točki dnevnega reda, na katero se odločitev nanaša.«
Ostala podpoglavja se preštevilčijo.
45. člen
Drugi odstavek 46. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, o povzetkih razprav, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.«
Tretji odstavek se črta, četrti, peti in šesti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.
Doda se novi šesti odstavek, ki se glasi:
»Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči.«.
46. člen
47. člen se spremeni tako, da se glasi:
»47. člen
Seja sveta se snema zvočno in vizualno.
Dobesedni zapisnik seje je prepis zvočnega zapisa poteka seje (magnetogram).
Magnetogram seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje.
Član sveta in drug udeleženec javne seje ima pravico poslušati zvočni zapis seje. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca.
Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščenemu javnemu uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom.«.
47. člen
48. člen se spremeni tako, da se glasi:
»48. člen
Izvirniki splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom.«.
48. člen
V 49. členu se doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
»V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta.«.
49. člen
51. člen se spremeni tako, da se glasi:
»51. člen
Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom, tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge.
Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz svoje pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana.
Ustanovitev, pristojnosti in število članov stalnih komisij in odborov ureja statut občine ali drugi akt sveta.
50. člen
Dodata se nova 51.a in 51.b člen, ki se glasita:
»51.a člen
Prvo sejo komisije ali odbora skliče župan.
Članstvo v komisiji ali odboru ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
51.b člen
Svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje sveta.
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev.«.
51. člen
Drugi odstavek 53. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo predloga dnevnega reda seje sveta, dodeljenih zadev po sklepu sveta, na zahtevo župana ali na zahtevo tretjine članov sveta.«.
Četrti odstavek postane prvi odstavek in se glasi:
»Delovno telo se sestaja na rednih, izrednih in dopisnih sejah.«.
52. člen
Doda se novi 53.a člen, ki se glasi:
»53.a člen
Predsednik delovnega telesa lahko skliče dopisno sejo, kadar ni pogojev za sklic izredne seje delovnega telesa in je potrebna takojšnja odločitev o gradivu zaradi nemotenega dela sveta.
Dopisna seja se opravi na podlagi sklica seje v fizični ali elektronski obliki ter s predlogom sklepa, ki je predlagan v sprejem. Dopisna seja se opravi z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti, ki ne sme biti krajši od 24 ur. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje).
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom delovnega telesa, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali.
Člani delovnega telesa pisno potrdijo svojo odločitev na prvi naslednji seji delovnega telesa.
O dopisni seji delovnega telesa se vodi zapisnik. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo delovnega telesa.«.
53. člen
V 54. členu se za besedo »predlagatelj« postavi pika, ostalo besedilo se črta.
54. člen
Podpoglavji 1 in 2 v poglavju V »Akti sveta« se v celoti spremenita tako, da se glasita:
»1. Splošne določbe
55. člen
Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
– poslovnik sveta,
– proračun občine in zaključni račun proračuna,
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe.
Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov, uradna prečiščena besedila ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine.
56. člen
Župan predlaga svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan.
Vsak član sveta in delovna telesa lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka tega člena. Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta.
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.
57. člen
Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan.
Izvirnike aktov sveta se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
2. Postopek za sprejem odloka
58. člen
Svet razpravlja in odloča o odloku praviloma na dveh obravnavah in sicer na prvi obravnavi o osnutku odloka in na drugi obravnavi o predlogu odloka, razen če statut ali poslovnik ne določata drugače.
Osnutek in predlog odloka morata vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo.
59. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah odloka na sejah sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah odloka na sejah sveta tudi kadar ni predlagatelj.
60. člen
V prvi obravnavi osnutka odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah.
Po končani obravnavi svet sprejme stališča in predloge o odloku.
Če svet meni, da osnutek ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik osnutka odloka. O predlogu umika odloči svet s sklepom.
61. člen
Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne.
62. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko župan, člani sveta in delovna telesa sveta predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja.
Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma predlagatelj odloka ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma (amandma na amandma) oziroma ga umakniti.
63. člen
O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
Če je k členu predloga predlaganih več amandmajev, člani sveta najprej glasujejo o amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena v predlogu in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih.
Amandma na amandma se lahko vloži do zaključka obravnave posameznega amandmaja. Če je predlagan amandma k amandmaju, člani sveta najprej glasujejo o amandmaju, ki je dan k amandmaju.
Po sprejemu amandmaja, ki najbolj odstopa od vsebine člena v predlogu ali amandmaja k amandmaju se o ostalih amandmajih ne glasuje.
63.a člen
Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za sprejemanje odloka.
Proračun občine in prostorske akte sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom.
O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače.
63.b člen
Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.
Postopki sprejemanja aktov, ki se do poteka mandata sveta ne zaključijo, so končani in se v novem mandatu ne nadaljujejo, razen v primerih, ko poseben postopek določa zakon.«.
55. člen
V prvem odstavku 64. člena se črta drugi stavek.
56. člen
V prvem odstavku 65. člena se za besedo »predlagatelja« doda »pri sprejemu dnevnega reda« ter se dodata nova peta in šesta alineja, ki se glasita:
»– avtentično razlago določb splošnih aktov,
– prečiščena besedila aktov.«.
V prvem stavku drugega odstavka se namesto pike postavi vejica in doda besedilo », na katerega so bile dane pripombe pri obravnavi osnutka«. V drugem stavku se med besedama »obravnave odloka« doda beseda »predloga«.
Tretji odstavek se črta.
57. člen
Podpoglavje »5. Postopek za sprejem proračuna« se v celoti spremeni tako, da se glasi:
»5. Postopek za sprejem proračuna
66. člen
Proračun občine se sprejema po rednem postopku.
Proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Župan lahko predloži svetu skupaj s predlogom proračuna za naslednje proračunsko leto tudi predlog proračuna za leto, ki temu sledi, vendar samo znotraj mandatnega obdobja, za katero je bil svet izvoljen.
67. člen
Osnutek proračuna občine za prvo obravnavo mora župan predložiti svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan osnutek proračuna najkasneje v 60 dneh po izvolitvi sveta.
Župan pošlje vsem članom sveta osnutek proračuna z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo osnutek proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava.
V okviru predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave svetu:
– temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo osnutka proračuna,
– načrtovane politike občine,
– oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh letih,
– okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt,
– načrt razvojnih programov,
– načrt nabav.
Po predstavitvi osnutka proračuna opravi svet splošno razpravo.
68. člen
Če svet meni, da osnutek proračuna ni primeren, sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedmih dni predloži svetu popravljen osnutek proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v njem upoštevani.
69. člen
Po sprejetem osnutku proračuna pripravi župan predlog proračuna in odlok o proračunu občine za drugo obravnavo ter skliče sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala.
Na predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta in delovna telesa vložijo amandmaje najkasneje tri dni pred sejo sveta. Delovno telo, ki je pristojno za določeno področje, lahko vloži amandmaje samo k tistim delom predloga proračuna, ki zadevajo njegovo delovno področje, pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju.
Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen.
70. člen
Pred začetkom druge obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe in predloge iz prve obravnave je upošteval in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva.
V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju župana lahko predlagatelj umakne predlagani amandma.
Župan lahko vloži amandmaje do konca razprave na seji sveta.
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj.
O amandmajih, ki niso vloženi v skladu s tretjim odstavkom 69. člena, se ne glasuje.
71. člen
Ko je glasovanje o amandmajih končano, predsedujoči ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine, v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine.
Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.
Če proračun ni usklajen, predsedujoči prekine sejo in zahteva, da župan pripravi amandma za uskladitev proračuna. Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave.
Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve. Če je predlog uskladitve sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.
Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet.
Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna.
O novem predlogu proračuna svet razpravlja in odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka.
72. člen
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejme svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
72.a člen
Župan lahko med letom predlaga rebalans in spremembo proračuna občine.
Rebalans in sprememba proračuna občine se sprejmeta po skrajšanem postopku.
Po skrajšanem postopku se sprejme tudi zaključni račun proračuna občine.
58. člen
Doda se novo podpoglavje »6. Postopek za sprejem prostorskih aktov« in nov 72.b člen, ki se glasi:
»72.b člen
Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka.
Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča.
Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka.«
59. člen
V podpoglavju 6, ki postane podpoglavje 7, se beseda »obvezne« nadomesti z besedo »avtentične«, 73. člen pa se spremeni tako, da se glasi:
»73. člen
Predlog za sprejem avtentične razlage splošnega akta lahko poda vsak predlagatelj, ki lahko predlaga akt.
Predlog vsebuje naslov splošnega akta, navedbo člena, za katerega se predlaga avtentična razlaga, razloge za sprejem avtentične razlage in predlog besedila avtentične razlage.«.
60. člen
Doda se novi 73.a člen, ki se glasi:
»73.a člen
O predlogu za avtentično razlago in o predlogu besedila avtentične razlage ter o morebitnih amandmajih matičnega delovnega telesa sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem splošnega akta.
Če svet sprejme predlog za sprejem avtentične razlage, ne pa tudi njenega besedila, odloči, da matično delovno telo pripravi nov predlog besedila avtentične razlage.
Obvezna razlaga se objavi.«.
61. člen
Podpoglavje 7 postane podpoglavje 8, 74. člen se spremeni tako, da se glasi:
»74. člen
Po sprejetju sprememb in dopolnitev splošnega akta, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika.
Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali drugega splošnega akta tako določi svet.
O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave.
Uradno prečiščeno besedilo se objavi.«.
62. člen
Pred 75. člen se doda podpoglavje »1. Splošno«, ostala podpoglavja se preštevilčijo.
63. člen
V prvem odstavku 76. člena se doda novi drugi stavek, ki se glasi: »Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov.«
64. člen
Za 79. členom se doda novo podpoglavje »3. Imenovanje članov v druge organe, ki jih imenuje svet« ter novi 79.a člen, ki se glasi:
»79.a člen
Postopek za imenovanje članov v druge organe, ki jih imenuje svet, vodi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pripravi seznam kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in izmed njih svetu v imenovanje predlaga najprimernejšega kandidata, z obrazložitvijo razlogov za njegovo imenovanje.
Če kandidat ne dobi potrebne večine, se na isti seji opravi glasovanje o preostalih kandidatih s seznama, po postopku iz tega poslovnika, ki določa glasovanje o več kandidatih za isto funkcijo.
Če člane v druge organe svet imenuje na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se postopek imenovanja izpelje po postopku iz prejšnjega člena tega poslovnika, ki določa imenovanje članov delovnih teles sveta.«.
65. člen
Prvi odstavek 80. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev.«
66. člen
Doda se novi 80.a člen, ki se glasi:
»80.a člen
Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju v dopolnitev.
Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo predlog obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve, lahko pa tudi ustno na seji sveta.
Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena.
67. člen
81. člen se spremeni tako, da se glasi:
»81. člen
Župan in člani sveta imajo pravico odstopiti.
Županu in članom sveta na podlagi pisne izjave o odstopu v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat.
Postopek v zvezi z odstopom župana in članov sveta urejata zakon in statut občine.
68. člen
Doda se novi 81.a člen, ki se glasi:
»81.a člen
Pravico odstopiti imajo tudi člani nadzornega odbora, člani drugih organov občine in delovnih teles sveta ter drugi imenovani.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.«
69. člen
Drugi odstavek 82. člena se črta.
70. člen
Peti odstavek 84. člena se črta.
71. člen
Doda se novo VII. poglavje, ki se glasi »Delo sveta v izrednem stanju« ter novi 85.a člen, ki se glasi:
»85.a člen
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik.
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane.«.
72. člen
86. člen se črta.
73. člen
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo s pričetkom novega mandata občinskega sveta.
Št. 015-1/2006-6
Medvode, dne 10. junija 2014
Župan
Občine Medvode
Stanislav Žagar l.r.
