Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – Odl.US, 76/08, 100/08 – Odl. US, 79/09, 14/10 – Odl.US, 51/10, 84/10 – Odl. US, 40/12 – ZUJF), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 112/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 97/12 – Odl. US, 92/13), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 43/11 – Odl.US, 21/13, 111/13), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 80/13), 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 63/11, 103/11) je Občinski svet Občine Sevnica na 27. redni seji dne 26. 3. 2014 sprejel

V 1. členu Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 78/09; v nadaljevanju: odlok) se:
– spremenijo IV., V., VII., VIII. in IX. točke prvega odstavka, tako da se glasijo:
»IV. Standardi opremljenosti
V. Viri financiranja in način obračunavanja storitev
VII. Obvezne storitve in naloge javne službe
VIII. Cene in subvencioniranje storitev javne službe
IX. Meritve in odčitavanje«,
– spremeni zadnji stavek prvega odstavka, tako da se glasi:
»S tem odlokom so upoštevane določbe Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12, v nadaljevanju: uredba).«.

V 2. členu odloka:
– se za drugo alinejo doda nova tretja alineja, ki se glasi:
»– določitev obveznosti občine, izvajalcev in uporabnikov javne službe oskrbe s pitno vodo«,
– dosedanja tretja alineja postane četrta.

3. člen se spremeni, tako da se glasi:
»(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo;
2. obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo po postopkih, ki zagotavljajo skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo;
3. odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda v skladu s 1. do 4. točko tretjega odstavka 3. člena uredbe. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi;
4. javna površina je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih;
5. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca;
6. lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode;
7. zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo;
8. javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom;
9. območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe iz enega javnega vodovoda;
10. hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke;
11.a upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe;
11.b upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju;
12. obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za širitev naselja; območje poselitve je območje, določeno v operativnem programu oskrbe s pitno vodo;
13. predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja, razen območij iz prejšnje točke;
14. vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo;
15. obstoječa stavba je stavba, zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
16. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
17. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je zbirni kataster o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko načrtovanje;
18. kapnica je zbiralnik za meteorno vodo, montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe;
19. uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe, oziroma inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega objekta na zemljišču na območju Občine Sevnica, priključenega na javno vodovodno omrežje oziroma koristnik storitve javne službe oskrbe s pitno vodo;
20. priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod;
21. zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo; rezervno zajetje za pitno vodo je objekt, ki je kot aktivna rezerva namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega vodovoda s pitno vodo;
22. posebna storitev je oskrba z vodo iz javnega vodovoda, ki se ne šteje za javno službo po uredbi.
(2) Pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v Uredbi o oskrbi s pitno vodo, Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju: uredba o metodologiji), zakonih ali drugih predpisih s področja oskrbe s pitno vodo in graditve.«.

4. člen se spremeni, tako da se glasi:
»(1) Občina Sevnica (v nadaljevanju: Občina) zagotavlja javno službo v skladu z Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Sevnica za območje celotne občine z izvajalcem javnim podjetjem Komunala d.o.o. Sevnica (v nadaljevanju: izvajalec). Izvajalec mora izvajati javno službo v skladu s programom oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: program), ki ga izdela izvajalec in potrdi Občinski svet Občine Sevnica v skladu z uredbo. Za rabo vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, mora vodno dovoljenje, v skladu s predpisi, ki urejajo vode, pridobiti Občina.
(2) Objekti in naprave javnega vodovoda so javno dobro in so izven pravnega prometa. Izvajalec javne službe je upravljavec javnega vodovoda. Obveznosti Občine in upravljavca v zvezi z upravljanjem javnega vodovoda se določijo s pogodbo o upravljanju in najemu javne infrastrukture, ki je sklenjena med izvajalcem javne službe in Občino. Pogodba vključuje tudi vrednost in obseg javne infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje javne službe po tem odloku.«.

V prvem odstavku 5. člena odloka se besedilo »z 28. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08)« nadomesti z besedilom »s 25. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo«.

Spremenita se naslov in besedilo 6. člena, tako da se glasi:

“(javna služba)

»(1) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:
1. se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in
2. iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:
1. oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,
2. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,
3. oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,
4. oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in
5. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3.
(4) Zadrževanje ljudi iz prvega odstavka tega člena pomeni, da mora biti omogočena uporaba pitne vode za ljudi, ne glede na to, ali se ljudje v objektu dejansko zadržujejo in ne glede na to, ali ima fizična oseba registrirano stalno ali začasno prebivališče, in ne glede na to, ali ima pravna oseba registriran sedež ali poslovno enoto.
(5) Storitve javne službe opravlja izvajalec javne službe v obliki in na način, določen z uredbo, odlokom, ki ureja gospodarske javne službe ter tem odlokom.«.

Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki se glasi:

(1) Uporabniki in plačniki storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabnik) so lastniki ali solastniki (v nadaljevanju: lastniki) stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod, katerih oskrba se po odloku in ostalih državnih predpisih šteje za javno službo.
(2) Če je tako določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je lahko uporabnik tudi posestnik objekta (npr. najemnik), pri čemer morajo lastnik, posestnik in izvajalec javne službe podpisati medsebojni dogovor, v katerem se zapisniško ugotovi stanje števca porabljene vode, ki je osnova za obračunavanje storitev in subsidiarno odgovornost lastnika v primeru morebitnega neplačila terjatev s strani uporabnika.
(3) Uporabniki storitev javne službe iz prvega odstavka tega člena so fizične osebe, samostojni podjetniki posamezniki in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, pravne osebe in vse druge pravno-organizacijske oblike.
(4) V primeru izvajanja javne službe gospodinjstvu kot uporabnik nastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu, ki podpiše tudi dogovor o poravnavanju obveznosti. Če člani gospodinjstva ne podpišejo dogovora iz prejšnjega stavka, se kot uporabnik šteje kateri koli član gospodinjstva, ki nastopa kot plačnik, in kateremu izvajalec lahko v primeru iz prejšnjega stavka izstavlja račune. Ostali člani gospodinjstva so subsidiarno odgovorni za neplačane terjatve na način iz petega odstavka tega člena.
(5) Če je objekt v solastnini in ne gre za gospodinjstvo, lahko obveznosti uporabnikov javne službe prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor. Obveznosti solastnik iz prejšnjega stavka prevzame z dnem, ko kateri koli solastnik obvesti izvajalca javne službe o sklenjenem dogovoru in mu predloži izvod dogovora. Solastnik, ki je prevzel obveznosti, mora z izvajalcem podpisati poseben dogovor, v katerem se opredeli odjemno mesto ter ostale pravice in obveznosti solastnika kot uporabnika in izvajalca javne službe. Če solastnik, ki je prevzel obveznosti do izvajalca javne službe, zapadlega dolga po prvem opominu ne poravna, se šteje, da so ostali solastniki subsidiarno odgovorni za vse zapadle in neporavnane obveznosti. Vsak solastnik v primeru subsidiarne odgovornosti iz prejšnjega stavka odgovarja za vse zapadle in neporavnane obveznosti do celote, vključno s stroški in zamudnimi obrestmi. V primeru zamude s plačilom ene ali več terjatev s strani solastnika, ki je prevzel obveznosti do izvajalca javne službe v smislu prvega stavka tega odstavka, lahko izvajalec javne službe začne izstavljati nove račune kateremu koli izmed solastnikov za celotno storitev.
(6) V večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno-stanovanjske in poslovne stavbe), v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.
(7) Uporabniki javne službe iz 1. in 2. točke tretjega odstavka 3. člena uredbe so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.
(8) Uporabnik javne službe iz 3. in 4. točke tretjega odstavka 3. člena uredbe je Občina.
(9) Če uporabnik (lastnik, prodajalec) objekt ali del objekta odda v najem ali proda, je dolžan poravnati vse zapadle obveznosti. Na podlagi obvestila takratnega uporabnika (lastnik, prodajalec) o pogodbi (najemni, prodajni) se zapisniško ugotoviti stanje števca porabljene vode in podpiše poseben dogovor z novim uporabnikom oziroma lastnikom objekta za nadaljnjo uporabo storitev javne službe.«.

Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki se glasi:

(1) Območja javnega vodovoda so lokacijsko opredeljena s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu in so prikazana v katastru javnega vodovodnega omrežja izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, ločeno za:
1. območja javnega vodovoda, kjer se v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo izvaja javna služba,
2. območja javnega vodovoda, kjer je v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo predvideno izvajanje javne službe,
3. območja javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 1. točke tega odstavka in
4. območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka.
(2) Občina na pisno zahtevo ministrstva pristojnega za okolje v skladu z uredbo v roku 60 dni posreduje podatke o območjih javnega vodovoda iz prejšnjega odstavka pristojnemu ministrstvu. Karta vodooskrbnih območij je v grafični prilogi tega odloka.«.

8. člen se spremeni, tako da se glasi:
»(1) Izvajalec obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo in upravljavec vseh javnih vodovodnih omrežij in naprav na območju Občine Sevnica je javno podjetje Komunala d.o.o. Sevnica.
(2) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:
– eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,
– eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
– eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
(3) Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti Občino.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se pogodba o upravljanju zasebnega vodovoda ne sklene, če imajo stavbe iz tretjega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti Občino.
(5) Občina zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na svojem območju.«.

Sedmi odstavek 10. člena se črta.

Naziv poglavja »IV. OPREMLJENOST NASELIJ Z VODOVODOM« se spremeni, tako da se glasi »IV. STANDARDI OPREMLJENOSTI«.

Naziv poglavja »V. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE« se spremeni, tako da se glasi »V. VIRI FINANCIRANJA IN NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV«

Spremenita se naslov in besedilo 16. člena, tako da se glasi:
»(financiranje javne službe)
(1) Viri financiranja javne službe so:
– prihodek od izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo,
– subvencija cene storitve javne službe,
– sredstva proračuna Občine,
– drugi viri.
(2) Cene storitev javne službe se oblikujejo in določijo v skladu s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen in s tem odlokom. Postopki v zvezi s pregledom, dopolnitvami in potrjevanjem elaboratov se uredijo s pogodbo med izvajalcem javne službe in občino, v skladu s tem odlokom. Elaborat, cene in subvencije potrdi Občinski svet Občine Sevnica.«.

V prvem odstavku 17. člena odloka se za besedno zvezo »k projektnim rešitvam«, doda besedilo: »in soglasja za priključitev«.
V 5. točki prvega odstavka se besedilo »za soglasje za začasni priključek« nadomesti z besedilom, ki se glasi: »za soglasje/pogodbo za začasni priključek, katero se lahko izda za gradbiščne priključke, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere, vendar za obdobje največ dveh let«.

V 18. členu se:
– spremeni naslov člena, tako da se glasi: »(strategija vodooskrbe)«,
– v prvem odstavku se besedilo: »Dolgoročno studijo oskrbe s pitno vodo Občine Sevnica (VGI Ljubljana, Gemis, oktober 1999)« nadomesti z besedilom »Strategijo vodooskrbe prebivalcev v Občini Sevnica (Komunala d.o.o. Sevnica, oktober 2003)«.

Naziv poglavja »VII. OSKRBOVALNI STANDARDI JAVNE SLUŽBE« se spremeni, tako da se glasi »VII. OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE«.

24. člen se spremeni, tako da se glasi:
»(1) V okviru storitev javne službe izvajalec javne službe zagotavlja:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
2. obveščanje uporabnikov o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,
3. redno vzdrževanje javnega vodovoda,
4. redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
5. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,
6. vodenje evidenc v skladu s 24. členom uredbe,
7. poročanje v skladu s 26. členom uredbe,
8. izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s 25. členom uredbe,
9. izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
11. monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
13. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
14. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
15. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
16. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in
17. priključevanje novih uporabnikov.
(2) Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz 10. točke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda.
(3) Redno vzdrževanje priključkov iz 5. točke prvega odstavka tega člena obsega:
– preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,
– zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in
– interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).
(4) Izvajalec javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, s strani zaposlene osebe z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka. Naloge iz prejšnjega stavka niso sestavni del storitev javne službe oskrbe s pitno vodo.
(5) Izvajalec javne službe organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno izobraževanje, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Program izobraževanja se natančneje opredeli v programu oskrbe s pitno vodo.«.

V 27. členu se:
– spremeni naslov člena, tako da se glasi: »(storitve v zvezi s priključki stavb na vodovod)«;
– drugi odstavek spremeni, tako da se glasi:
»(2) Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni ali zasebni vodovod je cevovod od odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod.«;
– v četrtem odstavku spremeni prvi stavek, tako da se glasi:
»Načrtovanje in gradnjo priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe.«;
– v šestem odstavku črta besedilo »in storjene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod«.

Naziv poglavja »VIII. TARIFNI SISTEM« se spremeni, tako da se glasi »VIII. CENE IN SUBVENCIONIRANJE STORITEV JAVNE SLUŽBE«.

Spremenita se naslov in besedilo 34. člena, tako da se glasi:
»(oblikovanje cen storitev javne službe)
(1) Ceno storitev javne službe oblikuje izvajalec javne službe v skladu z veljavno Uredbo o metodologiji in se oblikuje ločeno za omrežnino in za vodarino.
(2) Cene morajo biti oblikovane tako, da vključujejo vse upravičene stroške izvajalca javne službe (vodarine), stroške omrežnine, predlog donosa in javne dajatve, v skladu z Uredbo o metodologiji.
(3) Upravičeni stroški in višina donosa iz prejšnjega odstavka se potrdijo z elaboratom o cenah, v skladu z Uredbo o metodologiji.
(4) Pristojni organ za potrjevanje cen je Občinski svet Občine Sevnica.
(5) Če pristojni organ za pregled cen dopolnitev ali sprememb cen iz prejšnjega odstavka ne zahteva, se neizpodbojno domneva, da so izračunane pravilne in s tem potrjene. Pristojni organ v tem primeru odloči le o višini morebitnega subvencioniranja cen v skladu z Uredbo o metodologiji in tem odlokom.
(6) Cene storitev javne službe iz tega člena se na računu izkazujejo v skladu z Uredbo o metodologiji.
(7) Na cene, ki so določene v skladu s tem členom, se obračuna davek na dodano vrednost v skladu s predpisi.
(8) Cene se objavijo na spletni strani izvajalca javne službe.«.

Za 34. členom se doda nov 34.a člen, ki se glasi:

(1) Omrežnino predstavljajo stroški javne infrastrukture na območju občine, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, in zajemajo:
– stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura te javne službe,
– stroške zavarovanja infrastrukture javne službe,
– stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost, povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe,
– stroške obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod, ki obsega prvo, drugo in tretjo alinejo 3. točke 22. člena Uredbe o pitni vodi,
– stroške nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima,
– plačilo za vodno pravico v skladu s prepisi, ki urejajo vode,
– odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje in obnove infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb.
(2) Omrežnina se zaračunava uporabnikom za storitve oskrbe s pitno vodo, določi se na letni ravni in se lahko obračuna mesečno v evrih glede na faktor, oblikovan po različnih zmogljivostih vodovodnih priključkov, določenih z nazivnim premerom vodomera (DN), skladno z naslednjo preglednico:

+-------------------------------+-------------------+
|        PREMER VODOMERA        |  FAKTOR OMREŽNINE |
+-------------------------------+-------------------+
|          DN < / = 20          |         1         |
+-------------------------------+-------------------+
|         20 < DN < 40          |         3         |
+-------------------------------+-------------------+
|       40 < / = DN < 50        |         10        |
+-------------------------------+-------------------+
|       50 < / = DN < 65        |         15        |
+-------------------------------+-------------------+
|       65 < / = DN < 80        |         30        |
+-------------------------------+-------------------+
|       80 < / = DN < 100       |         50        |
+-------------------------------+-------------------+
|      100 < / = DN < 150       |        100        |
+-------------------------------+-------------------+
|         150 < / = DN          |        200        |
+-------------------------------+-------------------+

(3) V primeru, da je stavba opremljena z obračunskim vodomerom, ki ni naveden v preglednici iz prvega odstavka tega člena, se za tak vodomer izračuna sorazmeren faktor omrežnine z upoštevanjem dejanskega nazivnega premera tega vodomera.
(4) Če je stavba opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za tak vodomer upošteva faktor, določen za vodomer z višjim premerom.
(5) Če stavba, za katero se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, nima obračunskega vodomera, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, v skladu s preglednico iz prvega odstavka tega člena.
(6) V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1 v skladu z zgornjo preglednico.
(7) Plačilo za vodno pravico se za posameznega uporabnika določi ob smiselni uporabi prvega, drugega, tretjega, četrtega in prejšnjega odstavka tega člena.«.

Za 34.a členom se doda nov 34.b člen, ki se glasi:

(1) Vodarina je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne službe.
(2) V vodarino se lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in vključujejo naslednje skupine:
– neposredne stroške materiala in storitev,
– neposredne stroške dela,
– druge neposredne stroške,
– splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne nabavno prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
– obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe,
– neposredne stroške prodaje,
– stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
– druge poslovne odhodke in
– donos v skladu s 16. točko 2. člena uredbe o metodologiji.«.

Za 34.b členom se doda nov 34.c člen, ki se glasi:

(1) Če potrjena cena iz 34. člena odloka ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov javne službe in določenega donosa, občina za ta del na podlagi predračuna izvajalca javne službe tekoče mesečno do 20. v mesecu za pretekli mesec izvajalcu zagotavlja subvencijo za pokrivanje tega nepokritega dela cene in predpisanega donosa.
(2) Subvencija se zagotavlja le za nepridobitne uporabnike v skladu z uredbo o metodologiji.
(3) Nepridobitni uporabniki so gospodinjstva, pravne osebe, ustanovljene za izvajanje upravnih, sodnih in drugih oblastnih nalog ter pravne osebe, ki so ustanovljene za izvajanje nepridobitnih dejavnosti.«.

Spremenita se naslov in besedilo 35. člena, tako da se glasi:
»(storitve v zvezi s priključki in financiranje)
(1) Strošek izdelave novega priključka je strošek investitorja. Če priključek izdela izvajalec, je to tržna storitev izvajalca.
(2) Strošek vzdrževanja priključka, skozi katerega se je že izvajala oskrba s pitno vodo kot javna služba, je v skladu z uredbo in uredbo o metodologiji sestavni del javne službe in se krije iz omrežnine.
(3) Stroški okvar, nastalih na priključku za glavnim vodomerom po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika.
(4) Stroški kontrole, popravila, vodenje kartoteke in zamenjave glavnega vodomera v predpisanem roku bremenijo izvajalca in so stroški izvajanja javne službe.«.

V 36. členu se črtata zadnji stavek prvega odstavka ter drugi odstavek.

Naziv poglavja »IX. MERITVE, ODČITAVANJE IN OBRAČUN« se spremeni, tako da se glasi »IX. MERITVE IN ODČITAVANJE«.

V drugem stavku prvega odstavka 38. člena se beseda »dvakrat« nadomesti z besedo »enkrat«.

Spremenita se naslov in besedilo 39. člena, tako da se glasi:
»(cene storitev)
(1) Izvajalec izda vsakemu uporabniku v skladu z uredbo o metodologiji in ostalimi predpisi račun za porabljeno vodo.
(2) Vodarina se uporabnikom storitve javne službe, pri katerih se poraba ugotavlja z glavnim vodomerom, obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode v m³. Obračunava se glede na dejansko porabo v preteklem obračunskem obdobju v skladu s tem odlokom.
(3) Za objekte, ki imajo glavni vodomer, se normirana poraba določi na podlagi premera priključka ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m³ pitne vode na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge vodomere se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine iz uredbe o metodologiji.
(4) Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z glavnim vodomerom, se vodarina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m³ na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge premere priključka se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine iz uredbe o metodologiji.
(5) Poraba pitne vode, ki je v obračunskem obdobju iz tega člena večja od normirane porabe, se šteje kot prekomerna poraba pitne vode. Prekomerna poraba se na koncu obračunskega obdobja obračuna tako, da se vodarina za prekomerni del poviša za 50 %.
(6) V večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno-stanovanjske), v katerih se poraba pitne vode ne meri z obračunskimi vodomeri, se normirana poraba za posamezno stanovanjsko enoto za določanje prekomerne porabe iz prejšnjega odstavka določi za priključek s faktorjem omrežnine 1 iz uredbe o metodologiji.
(7) Prejšnji odstavek se ne uporablja za nestanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene, gradbene inženirske objekte in v primeru zapisniško dokazane okvare internega vodovoda stavbe.«.

Elaborat o cenah iz 19. člena tega odloka za obdobje od 1. 4. 2014 pripravi izvajalec javne službe. Če občina ne potrdi upravičenih cen do 1. 4. 2014, je dolžna zagotoviti subvencijo v skladu z 22. členom tega odloka.

Izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu s prvim odstavkom 8. člena odloka in oblikovanje cen storitev javne službe v skladu z 39. členom odloka se za območje celotne Občine Sevnica uskladi najkasneje do 31. 12. 2015.

Z uveljavitvijo novih cen po uredbi o metodologiji preneha veljati Odlok o tarifnem sistemu za obračun oskrbe z vodo iz javnega vodovodnega sistema v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 37/08).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.