Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 45., 49., 53., 55. in 71. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru -1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo in 15/12) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 9. seji dne 28. 9. 2015 sprejel

(1) S ciljem, da se ohranijo številne naravne vrednote, velika biotska raznovrstnost in krajinska pestrost, se območje gričevnatega gozdnega prostora Rožnika in Šišenskega hriba, območje oblikovane mestne zelene površine parka Tivoli ter območji nižinskega gozda Za Mošenico in Koseškega boršta s Koseškim bajerjem zavarujejo kot Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (v nadaljnjem besedilu: krajinski park).

(2) Varstveni cilji krajinskega parka so ohranitev naravnih vrednot, ohranitev ugodnega stanja ogroženih in zavarovanih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, najmanj obstoječega stanja in kakovosti habitatnih tipov gozdov, travnikov, barij ter sladkih voda (v nadaljnjem besedilu: habitatni tipi) ter ohranitev krajine z značilno razporeditvijo krajinskih struktur.

(3) Razvojni cilji krajinskega parka so ohranjanje zelenih površin v obstoječem razmerju struktur in povečevanje tistih struktur, ki omogočajo prebivalcem Mestne občine Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOL) kakovostno bivanje in preživljanje prostega časa v naravi, usmerjeno obiskovanje v rekreacijske, športne, kulturne, turistične, izobraževalne in znanstvene namene ter spoznavanje in doživljanje narave.

(4) V krajinskem parku se spodbuja trajnostni razvoj, ki je skladen s cilji krajinskega parka, in vključuje zlasti omogočanje kakovostnega bivanja prebivalcem krajinskega parka in prebivalcem MOL, spodbujanje novih zaposlitev in podjetniških priložnosti, zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja ter sonaravno rabo naravnih virov.

(5) Cilji krajinskega parka se uresničujejo z varstvom, financiranjem in upravljanjem ter z usmerjanjem družbenih, kulturnih in gospodarskih dejavnosti, izvajanjem razvojnih usmeritev in z drugimi ukrepi.

Ta odlok določa območje krajinskega parka, ožja zavarovana območja, varstvene režime in pravila ravnanj v krajinskem parku, razvojne usmeritve, način upravljanja in nadzora, financiranje ter druga ravnanja, povezana z doseganjem ciljev krajinskega parka.

Z ustanovitvijo krajinskega parka se nadaljuje varovanje območja naravne znamenitosti Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ustanovljene z Odlokom o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost (Uradni list SRS, št. 21/84 in 47/87 ter Uradni list RS, št. 96/09 – obvezna razlaga, 3/10 – popravek obvezne razlage in 58/11).

(1) Ime krajinskega parka je »Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib«.

(2) Krajinski park ima svoj znak, ki je določen v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.

(3) Znak in ime krajinskega parka ter njegove prevode in izpeljanke lahko uporablja upravljavec krajinskega parka.

(1) Krajinski park je območje s številnimi naravnimi vrednotami, kjer so ogrožene in zavarovane prostoživeče rastlinske in živalske vrste (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste), njihovi habitati in habitatni tipi. Največji delež krajinskega parka pokriva gozd. Pretežno naravno ohranjeni gozdovi prevladujejo na vzhodnih pobočjih Tivolskega in Drenikovega vrha ter Rožnika, kjer se nahajajo tudi odprte travniške površine na Drenikovem in Cankarjevem vrhu. Zahodni nižinski del krajinskega parka prekriva mozaični preplet mokrotnih travnikov z gozdnima kompleksoma Koseški boršt in Za Mošenico. Na vzhodnem delu krajinskega parka se nahaja obsežna površina mestnega parka Tivoli. Vse skupaj tvori pestro krajino z značilno podobo, ki daje mestu Ljubljana svojevrstno identiteto.

(2) Krajinski park je prednostno namenjen varovanju naravnih vrednot, ohranjanju in izboljšanju stanja biotske raznovrstnosti in ohranjanju krajinske pestrosti. V krajinskem parku se ohranjajo in izboljšujejo ekološke razmere, ohranja in izboljšuje se stanje zelenih površin za obiskovanje in doživljanje narave, ozavešča se o pomenu ohranjanja narave in o krajinskem parku, interpretira se naravo ter usmerja rekreacijske, športne, kulturne, turistične, izobraževalne in znanstveno-raziskovalne dejavnosti na območja krajinskega parka, kjer je za to že vzpostavljena ustrezna infrastruktura, in na način, ki je za naravo čim manj moteč ter združljiv z varstvenimi cilji krajinskega parka.

V krajinskem parku se določijo ožja zavarovana območja:

1. naravna vrednota Tivoli – klasično nahajališče evropske gomoljčice (ident. št. 1376) se določi za Naravni spomenik Pod Turnom;

2. naravna vrednota Tivoli – mestni park (ident. št. 1941) se določi za Naravni spomenik Tivoli;

3. naravna vrednota Mali Rožnik (ident. št. 264), mokrotna dolina s prehodnim barjem med slemenom Malega in Velikega Rakovnika se določi za Naravni rezervat Mali Rožnik;

4. naravna vrednota Mostec (ident. št. 1375), prehodno barje na spodnjem delu mokrotne doline Mostec ob vznožju Debelega hriba se določi za Naravni rezervat Mostec.

(1) Meje krajinskega parka in ožjih zavarovanih območij so določene na državni topografski karti v merilu 1:5000.

(2) Meje iz prejšnjega odstavka se prikažejo na digitalnem zemljiškokatastrskem prikazu na parcelo natančno.

(3) Državna topografska karta iz prvega odstavka tega člena in zemljiškokatastrski prikaz iz drugega odstavka tega člena se v izvirniku hranita pri organu Mestne uprave MOL, pristojnem za varstvo okolja in ohranjanja narave (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ). Dvojnika, ki sta enaka originalu, se hranita na Upravni enoti Ljubljana in pri upravljavcu krajinskega parka.

(4) Meje krajinskega parka in ožjih zavarovanih območij iz prvega odstavka tega člena se prikažejo tudi na informativni karti v merilu 1:15000, ki je kot priloga 2 sestavni del tega odloka.

(1) Z razvojnimi usmeritvami se v krajinskem parku zagotavlja doseganje ciljev varstva okolja in spodbuja trajnostni razvoj, prilagojen ciljem krajinskega parka, ki se uresničujejo zlasti:

– s spodbujanjem razvoja dejavnosti, ki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, varstvu naravnih vrednot in krajinske pestrosti ter hkrati omogočajo gospodarski, družbeni in kulturni razvoj prebivalcev MOL;

– z urejanjem prostora tako, da se ohranja kakovost in značilnost obstoječe krajine in njenih značilnih struktur, ohranja kulturna dediščina in izboljša oziroma zagotovi komunalna javna infrastruktura;

– s spodbujanjem trajnostne rabe naravnih virov na način, da se ohranja ravnovesje med naravnimi procesi in delovanjem človeka ter se preprečuje posege in dejavnosti, ki bi ogrozili biotsko raznovrstnost, naravne vrednote, krajino in ekološko celovitost ekosistemov, dodatno obremenjevali okolje ter razvrednotili zelene površine z vidika kakovosti bivanja prebivalcev MOL;

– s spodbujanjem naravi prijaznega urejanja vodotokov, ki ohranja biotsko raznovrstnost v vodnih in obvodnih ekosistemih;

– s spodbujanjem turističnih, rekreacijskih, športnih, kulturnih in drugih dejavnosti, ki so skladne s cilji krajinskega parka;

– s spodbujanjem razvoja novih podjetniških priložnosti, povezanih z izvajanjem turističnih, rekreacijskih, športnih, kulturnih in drugih dejavnosti ter razvoja storitev in izdelkov, prepoznano povezanih s krajinskim parkom, in njihovega trženja, ki omogočajo nove zaposlitvene možnosti oziroma ustvarjanje dodatnega prihodka prebivalcem MOL;

– z usmerjanjem mirujočega prometa iz notranjosti na obrobje krajinskega parka in spodbujanjem usmerjenega obiskovanja krajinskega parka peš ter s kolesom;

– z umirjanjem individualnega avtomobilskega cestnega prometa in krepitvijo javnega prevoza;

– s seznanjanjem in vključevanjem lastnikov zemljišč v krajinskem parku in zainteresirane javnosti v načrtovanje varstva in razvoja krajinskega parka ter posameznih projektov in aktivnosti v krajinskem parku;

– z urejanjem učnih poti s pripadajočimi znaki in opremo, naravovarstveno-informacijskih točk, informacijskega centra, oznak in označitve krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: parkovna infrastruktura) za doživljanje, obiskovanje in ogledovanje krajinskega parka;

– z ohranjanjem in izboljšanjem stanja zelenih površin za obiskovanje in doživljanje narave.

(2) V krajinskem parku se lahko iz javnih sredstev financirajo samo tisti razvojni projekti, ki so skladni s cilji krajinskega parka.

(1) Razvojne usmeritve se v krajinskem parku uresničujejo zlasti:

– s sodelovanjem in vključevanjem prebivalcev MOL, lastnikov in upravljavcev zemljišč ter MOL pri upravljanju krajinskega parka;

– s pridobivanjem in uporabo sredstev lokalnih, državnih, EU in mednarodnih skladov, ustanov oziroma organizacij za varstvene in razvojne projekte, ki so usklajeni z varstvenimi cilji krajinskega parka;

– s povezovanjem različnih dejavnosti in ponudnikov;

– s spodbujanjem ekstenzivne rabe kmetijskih zemljišč;

– z nudenjem strokovne pomoči, izobraževanjem in ozaveščanjem prebivalcev MOL in obiskovalcev krajinskega parka;

– s spodbujanjem uporabe okolju prijaznih tehnologij in metod;

– s spodbujanjem raziskav, ki prispevajo k uresničevanju ciljevkrajinskega parka;

– z ohranjanjem značilnih krajinskih struktur, zlasti mozaične prepletenosti gozdnih in kmetijskih površin;

– z odkupom naravovarstveno pomembnih zemljišč, ki so v zasebni lasti, zaradi doseganja ciljev krajinskega parka;

– z usmerjanjem obiskovalcev na urejene in označene poti ter s postopnim ukinjanjem neoznačenih stihijskih poti v krajinskem parku;

– z urejanjem parkovne infrastrukture;

– z rednim vzdrževanjem parkovne in druge infrastrukture;

– z urejanjem kakovostne, varne in učinkovite mreže kolesarskih poti, vključno s sistemom BicikeLJ in postajališči za kolesa;

– s spodbujanjem razvoja in ureditve krajinskemu parku primerne športne, kulturne, turistične, rekreacijske, izobraževalne in druge infrastrukture;

– s celovito prenovo Naravnega spomenika Tivoli;

– s spodbujanjem tradicionalne in dodatne, naravi prijazne in z vsebinami varstva narave povezane ponudbe;

– z nadomestitvijo obstoječega sistema osvetljave z naravi prijaznejšim sistemom osvetlitve;

– s spodbujanjem organiziranega vodenja turistov po krajinskem parku z naravovarstveno usposobljenimi turističnimi delavci;

– s spodbujanjem javnega značaja športnih in drugih aktivnosti.

(2) Razvojne usmeritve in razvojni ukrepi se podrobneje vsebinsko in prostorsko opredelijo v načrtu upravljanja krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: načrt upravljanja).

(1) V krajinskem parku se posege, dejavnosti in ravnanja lahko izvaja v obsegu, času in na način, ki je v skladu z varstvenimi cilji krajinskega parka.

(2) V krajinskem parku ni dovoljeno:

1. izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj, ki bi lahko poslabšala hidrološke, geomorfološke in ekološke razmere na območju krajinskega parka in vplivala na poslabšanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;

2. izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj na naravnih vrednotah tako, da se uniči, poškoduje ali bistveno spremeni lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto;

3. izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj, ki bi lahko spremenila za krajinski park značilno krajinsko pestrost ter značilne krajinske strukture;

4. izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj, ki bi lahko spremenila značilno reliefno izoblikovanost območja;

5. sekati, razen v skladu z gozdnogospodarskim načrtom, lomiti ali kako drugače nasilno uničevati ali poškodovati dreves in grmovnih rastlin;

6. nabirati ali kako drugače uničevati rastlin ogroženih ali zavarovanih vrst in odvzemati iz narave živali ogroženih ali zavarovanih vrst, razen za znanstveno-raziskovalne namene s predhodnim soglasjem organizacije, pristojne za ohranjanje narave (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave – v nadaljnjem besedilu: ZRSVN);

7. nameščati na drevesa znakov, gnezdilnic ali drugih predmetov na način, ki poškoduje drevo;

8. naseljevati oziroma gojiti živali tujerodnih živalskih vrst, razen gojiti živali v Živalskem vrtu Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Živalski vrt);

9. naseljevati in doseljevati rastlin tujerodnih vrst na kmetijska in gozdna zemljišča, razen doseljevati tujerodne rastline,ki niso invazivne, na Jesenkovo pots predhodnim soglasjem ZRSVN;

10. izvajati melioracij in uporabljati fitofarmacevtskih sredstev izven obdelovalnih kmetijskih površin,razen uporabljati fitofarmacevtska sredstva v primeru izrednih zatiralnih ukrepov s predhodnim soglasjem ZRSVN;

11. rediti domačih živali v obsegu in na način, ki nista skladna z varstvenimi cilji krajinskega parka;

12. spreminjati trajnih travniških površin v njivske površine;

13. uporabljati pesticidov na travniških površinah;

14. spreminjati vodnega režima, oblik struge ali stanja priobalnih zemljišč, razen za doseganje varstvenih ciljev krajinskega parka;

15. izkoriščati gozda na način, da se razvrednoti njegova ekološka in socialna funkcija;

16. graditi novih gozdnih prometnic, razen če rekonstrukcija obstoječih gozdnih prometnic ni izvedljiva, in za namene izkoriščanja gozda ni mogoče urediti pripravljenih gozdnih vlak, v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, ter s predhodnim soglasjem ZRSVN;

17. izvajati strojne sečnje, razen v primeru sanacijskih del s predhodnim soglasjem ZRSVN;

18. iz gozda spravljati lesa po strugah vodotokov;

19. graditi in urejati nove gozdne infrastrukture v pasu 25 m na vsako stran od bregov vodotokov, kjer sta prisotni vrsti hrošč močvirski krešič in rak navadni koščak;

20. izvajati gozdarskih investicijsko-vzdrževalnih del v nasprotju z varstvenimi cilji krajinskega parka brezpredhodnega soglasja ZRSVN;

21. graditi in urejati novih športno-adrenalinskih poligonov, golf igrišča, trim stez in novih pešpoti;

22. graditi, postavljati ali urejati novih objektov, razen na obstoječih stavbnih zemljiščih v skladu z veljavnim prostorskim aktom v času uveljavitve tega odloka in na novih stavbnih zemljiščih, določenih v novih prostorskih aktih, za namene varstva, upravljanja, obiskovanja in doživljanja krajinskega parka ter za namene urejanja naravnega spomenika Tivoli v skladu s cilji krajinskega parka;

23. loviti divjadi;

24. loviti rib, razen v Koseškem bajerju;

25. postavljati znakov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje, razen znakov za označevanje učnih in drugih poti ter lokacij in dejavnosti, ki se izvajajo v času uveljavitve tega odloka oziroma so skladne s cilji krajinskega parka, vse s predhodnim soglasjem ZRSVN;

26. postavljati novih svetlobnih teles,razen za osvetljevanje ali označevanje objektov s predhodnim soglasjem ZRSVN;

27. postavljati začasnih objektov izven za to določenih mest v načrtu upravljanja ali v nasprotju z dovoljenjem za javno prireditev, ki se izda na podlagi predhodnega soglasja ZRSVN;

28. poškodovati in uničevati parkovne in druge infrastrukture v krajinskem parku;

29. izvajati umetnega zasneževanja ali utrjevanja prog z dodajanjem kemikalij ali mikroorganizmov,razen umetno zasneževati skakalnice na območju skakalnega centra z meteorno vodo brez utrjevanja s kemikalijami ali mikroorganizmi ali pod pogoji določenimi v vodnem dovoljenju;

30. organizirati javnih prireditev, ki bi lahko ogrozile ugodno stanje živalskih vrst in njihovih habitatov ter varstvo naravnih vrednot brez predhodnega soglasja ZRSVN;

31. posipavati tal s soljo, razen Večne poti, Brdnikove ceste, cest v obstoječih naseljih v krajinskem parku ter utrjenih in v javno kanalizacijo odvodnjavanih parkirišč;

32. spuščati gorljivih modelov ali modelov z eksplozivnimi motorji;

33. spuščati modelov motornih plovil na daljinsko vodenje izven za to določenih obdobij in območij;

34. uporabljati pirotehničnih sredstev;

35. voziti se s kolesi izven za to s predpisi MOL ali načrtom upravljanja določenih in označenih poti;

36. uporabljati plovil na stoječih vodah, razen pri izvajanju vzdrževalnih del;

37. kopati se, potapljati se, jadrati in izvajati drugih rekreacijskih dejavnosti na stoječih vodah, razen v primeru iz 33. točke tega odstavka;

38. taboriti oziroma šotoriti v krajinskem parku, razen v Živalskem vrtu in na območju skakalnega centra;

39. kuriti ognja izven za to določenih in označenih mest v načrtu upravljanja, razen za namene varstva gozdov;

40. voditi psov brez povodcev;

41. odmetavati odpadkov;

42. urejati vrtičkov;

43. urejati poti z odpadnimi gradbenimi materiali.

(3) Varstveni režimi iz prvega in drugega odstavka tega člena se podrobneje prostorsko in časovno umestijo in opredelijo v načrtu upravljanja.

(1) V naravnih rezervatih Mostec in Mali Rožnik poleg prepovedi iz prejšnjega člena tudi ni dovoljeno:

1. gospodariti z gozdovi;

2. urejati in graditi nove gozdne infrastrukture;

3. vzdrževati gozdne infrastrukture in poti s karbonatnim peskom ali z drugimi materiali, ki lahko škodljivo vplivajo na ekološke razmere;

4. gibati se izven urejenih in označenih poti;

5. iz narave odvzemati rastlin prostoživečih vrst in njihovih delov;

6. vznemirjati in odvzemati iz narave živali prostoživečih vrst in njihovih razvojnih oblik;

7. saditi dreves;

8. izvajati javnih prireditev;

9. posegati v vodni režim, strugo ali priobalna zemljišča.

(2) Ne glede na:

1. določbo 1. točke prejšnjega odstavka je dopustno izvajanje nujnih varstvenih ukrepov, ki so namenjeni ohranjanju naravnih rezervatov, brez izkoriščanja gozdov;

2. določbo 9. točke prejšnjega odstavka je dovoljeno izvajati ukrepe za ohranjanje in izboljšanje hidrologije tal neposredno na habitatnem tipu prehodnih barij.

(3) Ukrepi in ravnanja iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo le s predhodnim soglasjem ZRSVN.

(4) V naravnih rezervatih Mostec in Mali Rožnik se:

– izvaja aktivno upravljanje tako, da se ohranja vse lastnosti prehodnih barij;

– izvaja dela v sušnem in zimskem obdobju, ko so tla kompaktna;

– dela prednostno izvaja ročno.

(1) Poleg prepovedi iz 10. člena tega odloka v Naravnem spomeniku Pod Turnom tudi ni dovoljeno:

1. gibati se izven urejenih in označenih poti;

2. urejati, graditi, rekonstruirati in vzdrževati gozdnih prometnic, razen rekonstruirati in vzdrževati gozdne prometnice s predhodnim soglasjem ZRSVN;

3. puščati sečnih ostankov na rastišču evropske gomoljčice;

4. nabirati rastlin prostoživečih vrst in njihovih delov, razen v znanstveno-raziskovalne namene s predhodnim soglasjem ZRSVN;

5. saditi dreves, razen hrasta doba in belega gabra s predhodnim soglasjem ZRSVN;

6. izvajati javnih prireditev;

7. posegati v vodni režim, strugo ali priobalna zemljišča.

(2) Na območju rastišča evropske gomoljčice se:

– izvaja sečnja nizke jakosti tako, da se vzdržuje primerno zasenčenost in vlažnost podlage;

– vzdržuje rastišču primerna sestava drevesnih vrst hrastovo–belogabrove gozdne združbe;

– v času vegetacije evropske gomoljčice, v obdobju od 15. marca do 31. maja, ne izvaja gozdnogospodarskih del;

– v primeru povečane prisotnosti robide ali drugih za evropsko gomoljčico neugodnih rastlin izvede njihova obžetev;

– preveri možnost odstranitve trase in oznak obstoječe trim steze in obnovi rastišče.

(1) Poleg prepovedi iz 10. člena tega odloka v Naravnem spomeniku Tivoli, ki obsega celotni mestni park Tivoli, tudi ni dovoljeno:

1. uničevati oblikovnih struktur in infrastrukture mestnega parka;

2. poškodovati in uničevati dreves, grmovja in zelenic;

3. trgati okrasnega cvetja;

4. izvajati javnih prireditev;

5. hraniti vodnih in obvodnih živali.

(2) Ne glede na določbe 1. in 2. točke prejšnjega odstavka se v Naravnem spomeniku Tivoli lahko vzdržuje mestni park Tivoli tako, da se upošteva ekološke zahteve hrošča puščavnika in ohranja biotska raznovrstnost, zlasti pa se:

– obnavlja drevorede postopoma oziroma ciklično in na način, da se ohranja ustrezno razporejenost dreves, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti;

– ohranja in vzdržuje drevesa, ki so pomembna z vidika biotske raznovrstnosti, in drevesa izjemnih dimenzij, tako da so varna;

– ohranja, vzdržuje in sadi plodonosna drevesa in grmičevje;

– ravna z rastlinami v skladu z namenom njihovega oblikovanja, izvajanja ukrepov varstva vrtno-arhitekturne dediščine na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, upoštevaje zgodovinske zasnove;

– izvaja samo tiste posege, ki so povezani z obnovitvijo ali vzdrževanjem Naravnega spomenika Tivoli ali izvajanjem ukrepov varstva vrtno-arhitekturne dediščine na podlagi predpisov s področja kulturne dediščine, upoštevaje zgodovinske zasnove;

– ne napeljuje električnih ali drugih, zračnih ali talnih vodov, če za to obstojijo druge prostorske možnosti;

– ne napeljuje talnih vodov skozi koreninske sisteme rastlin, ki so bistveni sestavni del Naravnega spomenika Tivoli;

– ohranja razmerje med zelenicami in površinami, pokritimi z drevesi.

(3) Vzdrževanje mestnega parka Tivoli iz prejšnjega odstavka se izvaja na podlagi letnega programa vzdrževanja, ki ga pripravi izvajalec, ki opravlja obvezno javno gospodarsko službo urejanja in čiščenja javnih zelenih površin, ZRSVN pa nanj poda soglasje.

(4) Ne glede na:

1. določbo 4. točke prvega odstavka tega člena je dovoljeno izvajati javne prireditve na za to določenih mestih v načrtu upravljanja in s predhodnim soglasjem ZRSVN;

2. določbo 24. točke drugega odstavka 10. člena tega odloka je v ribniku Tivoli s predhodnim soglasjem ZRSVN dovoljeno izloviti živali tujerodnih vrst in vlagati živali domorodnih vrst.

(5) Ne glede na določbe drugega odstavka 10. člena ter 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena je s predhodnim soglasjem ZRSVN dovoljena celovita prenova mestnega parka Tivoli. Slednja mora upoštevati lastnosti Naravnega spomenika Tivoli ter ekološke zahteve hrošča puščavnika, pri čemer se smiselno uporablja pravila, določena v drugem odstavku tega člena, ohranjati pa se mora tudi biotska raznovrstnost.

(1) Ne glede na prepovedi iz 10., 11., 12. in 13. člena tega odloka se v krajinskem parku lahko v skladu z varstvenimi cilji krajinskega parka, varstvenimi usmeritvami in ukrepi, določenimi s tem odlokom, načrtom upravljanja ali programom dela upravljavca krajinskega parka izvajajo ukrepi varstva narave in posamezne naravovarstvene naloge ter gradi ali postavlja parkovna infrastruktura.

(2) Ne glede na prepovedi iz 10. člena tega odloka se lahko gradi objekte državne prometne infrastrukture in objekte okoljske infrastrukture na podlagi državnega oziroma občinskega prostorskega načrta, ki so bili potrjeni v postopku presoje sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

(3) Ne glede na prepovedi iz 25. točke drugega odstavka 10. člena tega odloka lahko smučarski skakalni center v Mostecu znotraj območja smučarskega skakalnega centra v oglaševalske namene postavlja objekte ali naprave.

(4) Ne glede na prepovedi iz 10. in 13. člena tega odloka se v krajinskem parku lahko v skladu z varstvenimi cilji krajinskega parka, načrtom upravljanja in na podlagi z njim usklajenih letnih programov ali načrtov izvajanja javne službe, ki opravlja naloge urejanja voda in izvajanja ukrepov varstva kulturne dediščine:

–	opravlja naloge javne službe, ki izvaja varstvo pred škodljivim delovanjem voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode;
–	izvaja posege na enotah kulturne dediščine v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.

(5) Posegi iz tretjega odstavka ter naloge iz prve alineje in posegi iz druge alineje prejšnjega odstavka se lahko izvajajo le s predhodnim soglasjem ZRSVN.

(1) V krajinskem parku se ravnanja, posege ali dejavnosti izvaja tako, da se:

– dosega ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;

– ohranja in dosega za krajinski park pomembne hidrološke razmere;

– ohranja krajinska pestrost;

– ohranja in povečuje skupni obseg ekstenzivnih travnikov in skupni obseg linijskih vegetacijskih struktur;

– ohranja površine, poraščene z gozdom;

– prednostno uporablja ekološko neoporečne proizvode kot so biorazgradljiva olja, električna vozila, vozila na plin in drugo.

(2) V krajinskem parku se upravljanje z vodami izvaja tako, da se:

– ohranja naravno stanje vodotokov in dosega dobro stanja voda;

– izvede postopna revitalizacija in sonaravna ureditev umetno spremenjenih vodotokov;

– vzdržuje oziroma vzpostavlja vodni režim, ki ugodno vpliva na biotsko raznovrstnost;

– ureja vodotoke in čisti brežine v jesenskem in zimskem času, ko je vpliv na biotsko raznovrstnost najmanjši.

(3) V krajinskem parku se na celotnem območju gozda:

– ohranja in vzpostavlja rastišču primerna sestava drevesnih vrst gozdnih združb. V spremenjenih ali izmenjanih sestojih se gospodarjenje z gozdovi usmerja k vzpostavljanju rastišču primerne sestave gozdnih združb;

– ohranja vsaj 3% celotne lesne zaloge mrtvih, odmirajočih dreves in sušic, predvsem odraslega drevja nad 30 cm prsnega premera;

– posamezne predele gozda prepušča naravnemu razvoju (ekocelice brez ukrepanja na 3% celotnega gozdnega prostora brez upoštevanja površin naravnih rezervatov);

– ohranja najmanj eno do dve odmirajoči drevesi z dupli in poldupli na hektar predvsem odraslega drevja nad 30 cm prsnega premera;

– ohranja in goji debela drevesa, ki imajo nad 50 cm premera v prsni višini, v območjih okoli 20 m od javnih poti in poti, ki se vzdržujejo ali urejajo za obiskovanje krajinskega parka;

– v gozdu in na gozdnem robu ohranja vodne in močvirne biotope;

– po vzpostavitvi in uporabi gozdnih prometnic brežine uredi tako, da se prepreči erozijo;

– uporablja gozdne prometnice, ki so hkrati tudi sprehajalne poti, če za spravilo lesa ni mogoče uporabljati drugih gozdnih prometnic, pri čemer je treba o načrtovani sečnji in spravilu lesa na ustrezen način predhodno obvestiti javnost;

– spravilo lesa izvaja v času suše ali zimske zmrzali.

(4) V krajinskem parku se zaradi varstva drevesnih naravnih vrednot in dreves, ki so pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti:

– prepušča drevesa nadaljnjemu naravnemu razvoju, poškodbe dreves se po potrebi sanira;

– ohranja rastišče dreves, pri čemer rastišče drevesa obsega prostor vertikalne projekcije krošnje, povečane za 2 m v radialni smeri;

– ne glede na določbo 7. točke drugega odstavka 10. člena na ta drevesa ne namešča znakov, gnezdilnic in drugih predmetov.

(5) Na območjih populacij hrošča močvirski krešič in raka navadni koščak, ki so v dolinah in grapah ob vodotokih, se:

– v pasu 5 m od brežin vodotoka skrbi za popolno ali mestoma pretrgano zasenčenost vodotoka z drevesi ali grmovjem;

– ne gradi in ne ureja nove gozdne infrastrukture;

– obnova gozda prednostno izvaja z zastorno sečnjo ali v majhnih pomladitvenih jedrih. V primeru obnove gozda s sadnjo se sadi rastišču primerne drevesne vrste;

– ne sadi iglavcev;

– pušča padla drevesa mehko lesnih listavcev;

– izvaja kontrolni izlov rib in drugih vodnih organizmov na selektiven način.

(6) Na območjih populacij hroščev puščavnika in rogača se posamezna drevesa listavcev načrtno prepusti naravnemu razvoju. Pri tem se izbira posamezna poškodovana, propadajoča ali z gospodarskega vidika manj kvalitetna drevesa, ki ne ogrožajo varnosti obiskovalcev.

(7) Na območjih populacij dvoživk in plazilcev se:

– v gozdu in na gozdnem robu ohranja vodne in močvirne biotope,

– v času od 1. februarja do 15. aprila ne izvaja gozdnih del, zlasti pa se ohranja selitvene poti dvoživk na Večni poti in Brdnikovi cesti.

(8) V krajinskem parku se zagotavlja nemotena migracija dvoživk v času razmnoževanja, ki poteka okvirno od 1. februarja do 15. aprila.

(9) Na območjih ekstenzivnih travniških habitatnih tipov se:

– gnoji največ enkrat letno z maksimalnim vnosom dušika 40kg/ha;

– kosi enkrat letno, vendar ne pred 30. junijem v tekočem letu;

– ohranja mejice in manjše skupine drevesne in grmovne vegetacije.

(10) Na območju Koseškega bajerja se:

– na jugozahodnem in severozahodnem delu bajerja ohranja ribja rezervata;

– v območju modelarskega poligona lahko izvaja modelarske aktivnosti;

– izvaja ribolov na določenih ribiških stojiščih;

– izlovi živali tujerodnih vrst in vlaga živali domorodnih vrst;

– ne hrani vodnih in obvodnih živali;

– ohranja in povečuje vodna in obvodna vegetacija prednostno z domorodnimi vrstami.

(11) Na prispevnih območjih Koseškega bajerja in Tivolskega ribnika se ne uporablja gnojil.

(12) V Živalskem vrtu se:

– ob upoštevanju ekoloških zahtev živali zagotavlja čim večja pokritost območja z drevesnimi krošnjami;

– zagotavlja prehodnost selitvenih poti dvoživk in ohranja mrestišča;

– ohranja habitat hrošča močvirski krešič;

– uredi odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

(13) Lokacije drevesnih naravnih vrednot iz četrtega odstavka tega člena in območja iz petega, šestega, sedmega in devetega odstavka tega člena so določena na karti iz prvega odstavka 7. člena tega odloka in prikazana na informativni karti iz četrtega odstavka 7. člena tega odloka.

(14) Območje modelarskega poligona iz druge alineje desetega odstavka tega člena in ribiška stojišča iz tretje alineje desetega odstavka tega člena so določena in prikazana v prilogi 3, ki je sestavni del tega odloka.

(1) Vsako ravnanje, poseg, dejavnost ali prireditev v krajinskem parku je treba izvajati v obsegu, času in na način ter z uporabo tehničnih pripomočkov, ki so v skladu z varstvenimi cilji krajinskega parka.

(2) Načrti, programi in drugi akti upravljanja, rabe oziroma gospodarjenja z naravnimi dobrinami v krajinskem parku morajo biti usklajeni s tem odlokom in načrtom upravljanja.

(3) Znanstvene raziskave v krajinskem parku se izvajajo v skladu s tem odlokom in načrtom upravljanja ter na podlagi predhodnega soglasja ZRSVN.

(4) Izvajalec znanstvene raziskave priglasi nameravano raziskavo ZRSVN vsaj 3 mesece pred začetkom njenega izvajanja in v priglasitvi navede podatke o obsegu, načinu, času in trajanju raziskave.

(5) ZRSVN v soglasju iz tretjega odstavka tega člena odloči o raziskavi, njenem obsegu in načinu, času in trajanju raziskave, morebitni obveznosti strokovnega nadzora, drugih pogojih poteka znanstvene raziskave zaradi doseganja ciljev krajinskega parka in o vsebini poročila po opravljeni znanstveni raziskavi, ki ga je izvajalec znanstvene raziskave dolžan posredovati ZRSVN.

Za doseganje ciljev krajinskega parka se pri načrtovanju prostora v krajinskem parku upošteva tudi naslednje usmeritve:

– načrtuje se samo tista nova stavbna zemljišča, ki so skladna s cilji krajinskega parka;

– športne vsebine se umešča na obstoječa stavbna zemljišča, ki so določena v veljavnih prostorskih aktih v času uveljavitve tega odloka.

Za doseganje ciljev krajinskega parka se pripravi celostna ureditev prometa, ki temelji zlasti na naslednjih izhodiščih:

– krepitev javnega prevoza vključno s sistemom BicikeLJ;

– umirjanje individualnega avtomobilskega cestnega prometa;

– usmerjanje mirujočega prometa iz notranjosti na obrobje krajinskega parka in zagotovitev parkirišč na vstopnih točkah v krajinski park;

– spodbujanje usmerjenega obiskovanja krajinskega parka peš ali s kolesom in zagotovitev postajališč za kolesa.

(1) Za doseganje varstvenih ciljev krajinskega parka se v krajinskem parku izvaja naslednje naravovarstvene naloge:

1. skrb za ohranjanje in vzpostavljanje rabe zemljišč, izvajanje dejavnosti in posegov v prostor, ki varujejo naravne vrednote, ohranjajo biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost;

2. ohranjanje in vzpostavljanje stanja v naravi, ki zagotavlja ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;

3. ohranjanje za krajinski park značilne mozaične krajine;

4. preprečevanje širjenja in odstranjevanje tujerodnih, še zlasti invazivnih rastlinskih in živalskih vrst;

5. izvajanje ukrepov varstva rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov;

6. druge naloge, ki varujejo naravne vrednote in ohranjajo biotsko raznovrstnost ter krajinsko pestrost v skladu z načrtom upravljanja.

(2) Naravovarstvene naloge iz prejšnjega odstavka se konkretno določi v načrtu upravljanja oziroma začasnih upravljavskih smernicah, kjer se določi tudi njihov izvajalec.

(3) Naravovarstvene naloge izvajajo upravljavec krajinskega parka, ZRSVN, pristojni organ ter lastniki ali drugi uporabniki zemljišč v krajinskem parku.

(1) Za izvajanje posegov v prostor in gradnjo objektov v krajinskem parku se pridobiva naravovarstvene pogoje in naravovarstvena soglasja po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave.

(2) Naravovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za gradnjo enostavnih objektov v krajinskem parku.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka v Živalskem vrtu za urejanje ali gradnjo ograd, spremljajočih objektov za bivanje, hranjenje in ogledovanje živali ter drugih enostavnih objektov ni treba pridobiti naravovarstvenega soglasja in izvesti presoje sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, če se posege izvaja v skladu z dvanajstim odstavkom 15. člena tega odloka.

(1) Ravnanja, posegi, dejavnosti, ukrepi, ki se jih v krajinskem parku lahko izvaja s predhodnim soglasjem ZRSVN, so določeni v:

– 6., 9., 10., 16., 17., 20., 25., 26., 27. in 30. točki drugega odstavka 10. člena tega odloka;

– tretjem v zvezi z drugim odstavkom 11. člena tega odloka;

– 2., 4. in 5. točki prvega odstavka 12. člena tega odloka;

– drugem, četrtem in petem odstavku 13. člena tega odloka;

– tretjem in četrtem odstavku 14. člena tega odloka;

– tretjem odstavku 16. člena tega odloka;

– drugem odstavku 40. člena tega odloka.

(2) Soglasje iz prejšnjega odstavka se izda na podlagi ugotovitve, da ravnanja, posegi, dejavnosti ali ukrepi, ki so izjemoma dovoljeni, ne bodo ogrozili varstvenih ciljev krajinskega parka in so skladni z njimi. V soglasju se lahko določi pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se ravnanja, posege, dejavnosti ali ukrepe lahko izvede. Kot pogoj se lahko določi obveznost strokovnega nadzora nad izvedbo posega.

(3) ZRSVN izdano predhodno soglasje posreduje upravljavcu krajinskega parka v vednost, če soglasja ni izdal njemu.

(1) Zaradi zagotavljanja javne koristi ohranjanja narave v krajinskem parku, ki je opredeljena v 1., 8., 10., 11., 12., 13. in 16. členu tega odloka, dostopnosti in uživanja lastnosti krajinskega parka ali obnovitve naravnih vrednot v krajinskem parku, se lahko lastninska ali druga stvarna pravica na zemljiščih v krajinskem parku odvzame.

(2) Lastninska pravica na nepremičnini se odvzame proti odškodnini ali drugi enakovredni nepremičnini izven krajinskega parka.

(1) Upravljanje krajinskega parka se kot obvezna lokalna javna služba ohranjanja narave izvaja na podlagi podeljene koncesije za upravljanje krajinskega parka.

(2) Koncesionar (v nadaljnjem besedilu: upravljavec krajinskega parka) v okviru obvezne lokalne javne službe ohranjanja narave opravlja varstvene, strokovne, nadzorne in upravljavske naloge na območju krajinskega parka.

(1) Koncesijo za upravljanje krajinskega parka se s koncesijskim aktom podeli pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje za upravljanje krajinskega parka, določene s tem odlokom in koncesijskim aktom.

(2) Koncesionar mora poleg splošnih pogojev za pridobitev koncesije izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

– da je pravna ali fizična oseba priglašena oziroma ima pridobljeno registracijo, ki omogoča opravljanje dejavnosti upravljanja krajinskega parka;

– da je kadrovsko in organizacijsko usposobljen za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije in ima za opravljanje te dejavnosti tudi ustrezno opremo, pri čemer se za organizacijsko usposobljenost šteje samostojna organizacijska enota za izvajanje nalog upravljanja krajinskega parka, ki jo vodi strokovni vodja;

– da je v postopku javnega razpisa za pridobitev koncesije predložil naravovarstveno najustreznejšo idejno zasnovo izvajanja koncesije, zlasti glede razvojnih usmeritev in načina izvajanja varstva in upravljanja krajinskega parka.

(3) Mestna uprava MOL izvede javni razpis za podelitev koncesije za upravljanje krajinskega parka, pri čemer ZRSVN sodeluje pri določitvi pogojev in meril ter v razpisni komisiji za podelitev koncesije.

(1) Upravljanje krajinskega parka spremlja Odbor Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (v nadaljnjem besedilu: odbor), ki obravnava načrt upravljanja in letne programe dela upravljavca krajinskega parka, daje mnenja in predloge v zvezi z upravljanjem krajinskega parka ter opravlja druge naloge, povezane s spremljanjem upravljanja krajinskega parka.

(2) Odbor ima liho število članov, ki jih imenuje župan. Predsednika odbora in enega člana odbora imenuje po lastni izbiri, pri čemer je član iz pristojnega organa. Preostale člane odbora imenuje na predlog, in sicer po enega člana na predlog ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave, ZRSVN, Zavoda za gozdove Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in zainteresiranih nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju ohranjanja narave.

(3) Predstavnika lastnikov gozdnih ali kmetijskih zemljišč, ki se nahajajo znotraj krajinskega parka, predlaga Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.

(4) Član odbora zainteresiranih nevladnih organizacij se določi tako, da pristojni organ pozove k sodelovanju v odboru zainteresirane nevladne organizacije, ki delujejo na območju krajinskega parka. Organizacija, ki želi sodelovati v odboru, se prijavi k sodelovanju s pisno prijavo, v kateri utemelji svoj interes za sodelovanje in predlaga ime kandidata za člana odbora. Prijavljene organizacije izmed evidentiranih kandidatov izberejo člana odbora.

(5) Če posamezna institucija v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, ne predlaga svojega člana ter število članov odbora zaradi tega ni liho, župan imenuje dodatnega člana odbora.

(6) Mandat članom odbora traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja odbora. Po preteku mandata so lahko ponovno imenovani.

(7) Član odbora je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:

– sam zahteva razrešitev,

– se trikrat zaporedoma neupravičeno ne udeleži seje ali se jih udeležuje neredno,

– ne opravlja nalog oziroma jih ne opravlja strokovno ali če ne ravna v skladu s predpisi,

– se ugotovi, da obstaja konflikt med zasebnimi interesi člana odbora in interesi upravljavca.

V primeru predčasne razrešitve člana odbora se za čas do izteka mandatne dobe imenuje nov član na isti način kot je bil imenovan razrešeni član.

(8) Odbor se konstituira na svoji prvi seji s seznanitvijo članov ter izvolitvijo podpredsednika odbora. Prvo konstitutivno sejo odbora skliče predsednik v roku 30 dni po imenovanju njegovih članov.

(9) Odbor dela in sprejema odločitve na sejah. Odbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov. Odbor sprejema odločitve z večino glasov vseh članov strokovnega sveta.

(10) Odbor podrobneje uredi svoje poslovanje s poslovnikom.

(11) Za tehnično in administrativno podporo v zvezi z nalogami odbora skrbi pristojni organ.

(1) Upravljavec krajinskega parka kot javno službo opravlja naslednje naloge:

1. pripravlja predlog načrta upravljanja krajinskega parka;

2. na podlagi načrta upravljanja oziroma začasnih upravljavskih smernic pripravlja in izvaja letni program dela krajinskega parka;

3. najkasneje do 31. 3. tekočega leta pripravi poročilo o izvajanju letnega programa dela za preteklo leto;

4. skrbi za izvajanje varstvenih režimov, varstvenih in razvojnih usmeritev, pravil ravnanja ter naravovarstvenih in drugih nalog in ukrepov;

5. spremlja stanje naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v krajinskem parku;

6. skrbi za vzdrževanje, obnavljanje in varovanje naravnih vrednot, habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih ter živalskih vrst v krajinskem parku;

7. sodeluje z ZRSVN pri pripravi naravovarstvenih smernic za del, ki se nanaša na krajinski park;

8. sodeluje z lastniki zemljišč na območju krajinskega parka, jim strokovno pomaga in svetuje;

9. sodeluje z Mestno upravo MOL pri pripravi strategij, programov, načrtov in drugih razvojnih in varstvenih dokumentov, ki se nanašajo na krajinski park;

10. usklajuje in spremlja razvojne naloge v zvezi s krajinskim parkom;

11. skrbi za predstavitev in prepoznavnost krajinskega parka ter za ozaveščanje javnosti o varstvu narave in o krajinskem parku;

12. načrtuje, vzpostavlja in vzdržuje parkovno infrastrukturo;

13. skrbi za strokovno vodenje obiskovalcev po krajinskem parku;

14. skrbi za pridobivanje finančnih sredstev na mednarodnih in drugih razpisih;

15. skrbi za vključevanje razvojnih in varstvenih usmeritev v strategije, projekte, razpise;

16. sodeluje z nevladnimi organizacijami;

17. sodeluje z javnimi službami, ki delujejo na območju krajinskega parka;

18. sodeluje z znanstveno-raziskovalnimi organizacijami;

19. izvaja druge naloge varstva in razvoja krajinskega parka v skladu s tem odlokom, zakonom in drugimi predpisi, načrtom upravljanja oziroma začasnimi upravljavskimi smernicami.

(2) Upravljavec krajinskega parka opravlja kot javno službo tudi naloge povezane z upravljanjem nepremičnin v lasti MOL v krajinskem parku, ki se uporabljajo za varstvo in upravljanje krajinskega parka.

(3) Župan določi nepremičnine iz prejšnjega odstavka, ki se prenesejo v upravljanje upravljavcu krajinskega parka.

Upravljavec krajinskega parka na podlagi javnega pooblastila:

1. izvaja neposredni nadzor v krajinskem parku v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave;

2. upravlja podatkovne zbirke, ki so financirane iz javnih sredstev in se nanašajo na krajinski park.

Pristojni organ opravlja v zvezi s krajinskim parkom in njegovim upravljanjem naslednje naloge:

1. pripravlja začasne upravljavske smernice v sodelovanju z ZRSVN, ki jih sprejme župan;

2. sodeluje pri pripravi predloga načrta upravljanja, ki ga sprejme Mestni svet;

3. spremlja in nadzira upravljanje krajinskega parka ter predlaga morebitne spremembe načrta upravljanja upravljavcu;

4. pregleduje letni program dela upravljavca in poročilo o izvajanju letnega programa dela za preteklo leto, nanju poda soglasje ter ju predlaga v sprejem županu;

5. izvaja posamezne ukrepe varstva v krajinskem parku, vključno s pogodbenim varstvom in skrbništvom v skladu z načrtom upravljanja oziroma začasnimi upravljavskimi smernicami;

6. izvaja druge naloge, če ugotovi, da je njihova izvedba nujna za ohranitev krajinskega parka;

7. opravlja druge naloge v skladu s tem odlokom, drugimi predpisi in načrtom upravljanja.

ZRSVN izvaja strokovni nadzor nad izvajanjem upravljanja krajinskega parka v skladu s tem odlokom in z zakonom, ki ureja ohranjanja narave.

(1) Upravljanje krajinskega parka se izvaja na podlagi desetletnega načrta upravljanja.

(2) Načrt upravljanja se obvezno upošteva pri urejanju prostora, opravljanju dejavnosti, rabi, načrtovanju, gospodarjenju oziroma upravljanju z naravnimi viri v krajinskem parku ter pri načrtovanju in izvajanju gospodarskih javnih služb varstva okolja in drugih javnih služb v krajinskem parku.

(1) Predlog načrta upravljanja pripravi upravljavec krajinskega parka ob sodelovanju ZRSVN. Pri pripravi predloga načrta upravljanja sodeluje pristojni organ, sodelujejo pa lahko tudi predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, znanstveno- raziskovalne organizacije, lastniki in upravljavci zemljišč, predstavniki nevladnih organizacij ter drugi.

(2) Upravljavec krajinskega parka pripravi predlog načrta upravljanja na podlagi tega odloka in predpisov s področja ohranjanja narave.

(3) Mestni svet MOL sprejme načrt upravljanja, na katerega je ZRSVN podal končno strokovno mnenje o njegovi sprejemljivosti.

(4) Če upravljavec krajinskega parka ob spremljanju izvajanja načrta upravljanja ugotovi, da ga je potrebno prilagoditi spremenjenim razmeram, pripravi predlog sprememb načrta upravljanja, ki se sprejemajo enako kot načrt upravljanja.

(5) Pobudo za spremembo načrta upravljanja lahko upravljavcu poda tudi pristojni organ. Pobuda mora biti utemeljena in usklajena s cilji krajinskega parka ter mora vsebovati predloge rešitev.

(1) V načrtu upravljanja se določi ukrepe za uresničevanje ciljev in namena krajinskega parka skladno s tem odlokom in drugimi predpisi.

(2) Načrt upravljanja mora vsebovati vse sestavine, določene v tem odloku in zakonu, ki ureja ohranjanje narave.

(3) Načrt upravljanja se deli na:

– uvodni del, v katerem se navede osnovne informacije o načrtu upravljanja in krajinskem parku ter vizija parka;

– izhodišča za načrt upravljanja, ki obsegajo okoljske podatke, podatke o biotski raznovrstnosti, naravnih vrednotah in krajinski pestrosti v krajinskem parku z oceno stanja, podatke o ekološko pomembnih območjih, podatke o kulturni dediščini, socio-ekonomskih značilnostih, podatke o rabah prostora in dejavnostih v krajinskem parku ter podatke o stanju infrastrukture in o obisku parka;

– dolgoročno zasnovo upravljanja, ki obsega cilje, ukrepe, naloge, dejavnosti ter projekte in razvojne usmeritve za ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in krajinske pestrosti ter za posamezne dejavnosti v krajinskem parku za doseganje ciljev krajinskega parka po tem odloku, usmeritve za sektorsko načrtovanje na območju krajinskega parka ter usmeritve za prostorsko in razvojno načrtovanje MOL;

– program izvajanja načrta upravljanja, ki določa časovno izvedbo načrta upravljanja oziroma ukrepov, nalog, dejavnosti in projektov s finančnim ovrednotenjem, virom financiranja, opisom upravljanja ter navedbo načina doseganja standardov upravljanja;

– prostorski del z umestitvijo in konkretizacijo varstvenih režimov in varstvenih ter razvojnih usmeritev v prostor.

(4) Načrt upravljanja vključuje tekstualni in grafični oziroma kartografski del. Načrt upravljanja se izdela v digitalni in analogni obliki.

(1) Upravljavec krajinskega parka na podlagi načrta upravljanja oziroma začasnih upravljavskih smernic pripravi finančno ovrednoteni letni program dela najkasneje do 1. 10. tekočega leta za prihodnje leto.

(2) Z letnim programom dela se podrobneje določi časovni načrt izvedbe del in nalog, določenih v načrtu upravljanja, vključno z naravovarstvenimi nalogami tako, da se za posamezno vrsto del in nalog načrtuje najugodnejše obdobje za izvedbo del in nalog glede na pričakovano stanje v krajinskem parku ter opredelijo finančni viri.

(3) Upravljavec krajinskega parka posreduje letni program dela s finančnim načrtom pristojnemu organu v soglasje, pristojni organ pa ga predlaga županu v sprejem.

Upravljavec pridobiva finančna sredstva za upravljanje krajinskega parka:

– iz proračuna MOL;

– z dotacijami, donacijami in z vstopninami;

– s sredstvi, pridobljenimi z upravljanjem nepremičnin v lasti ustanovitelja;

– s pridobivanjem sredstev na podlagi sofinanciranja programov in projektov, ki so v skladu s cilji krajinskega parka, iz sredstev lokalnih, državnih, EU in mednarodnih skladov, ustanov oziroma drugih organizacij;

– s prihodki od prodaje blaga in storitev, ki jih opravlja;

– iz drugih virov.

Neposredni nadzor v krajinskem parku zagotavlja upravljavec krajinskega parka v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, z naravovarstvenimi in prostovoljnimi nadzorniki.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpektorji v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave in drugimi predpisi.

Mestni svet MOL sprejme koncesijski akt za upravljane krajinskega parka iz prvega odstavka 24. člena tega odloka najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka.

Upravljavec krajinskega parka mora najpozneje v dveh letih po podelitvi koncesije Mestnemu svetu MOL v sprejem predložiti predlog načrta upravljanja.

V enem letu od uveljavitve tega odloka pristojni organ v sodelovanju z ZRSVN pripravi začasne upravljavske smernice, ki veljajo do sprejetja prvega načrta upravljanja oziroma največ 5 let.

(1) Do uveljavitve prvega načrta upravljanja, s katerim bodo določene lokacije, na katerih je izvajanje posegov, dejavnosti ali ravnanj določenih v 27., 35. in 39. točki drugega odstavka 10. člena ter 1. točki četrtega odstavka 13. člena tega odloka dovoljeno, se te lokacije določijo v začasnih upravljavskih smernicah oziroma v posamičnih primerih s predhodnim soglasjem ZRSVN.

(2) Ne glede na določbe tega odloka se lahko v krajinskem parku gradi objekte na podlagi veljavnih prostorskih aktov MOL in države v času uveljavitve tega odloka, ki se lahko spreminjajo in dopolnjujejo v skladu s cilji krajinskega parka inso sprejeti v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave.

(3) S tem odlokom so usklajene predlagane spremembe namenske rabe, splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev in usmeritev za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov v dopolnjenem osnutku Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu – izvedbeni del, kar je razvidno iz Mnenja ZRSVN o ustreznosti Okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam občinskega prostorskega načrta MOL – izvedbeni del, št. 3-III-129/2-O-15/HT, KR s 17. 3. 2015, in se nanašajo na:

– vstopno točko Mostec, ki obsega zemljišča s parc. št. 1054/1,3, 1055/1,3, 1056/1 del, 1056/2, 1065/2, 16, 17, 1065/682 del, 1066/10 del, 1067/3, 1174/4, 1868/2 del, 1896/2 del, 1896/4, 2222, 2223 vse k. o. 1739 Zgornja Šiška;

– območje vodarne Koseze, ki obsega zemljišča s parc. št. 1265/1 del, 1265/2 del, 1266 del, 1267 del, 1886/2 vse k.o. Brdo, 1902/23 del, 1902/24 del, 1902/25 del, 1905, 1906/1,2 vse k.o. Zg. Šiška;

– območje ob Koseški cesti, ki obsega zemljišča parc. št. 1174/2 del, 1175/2 del, 1902/12 del vse k. o. 1739 Zgornja Šiška;

– območje zaokrožitve gostišča Čad, ki obsega zemljišče s parc. št. 63/1 del k. o. 1723 Vič;

– širitev Živalskega vrta Ljubljana, ki obsega zemljišča s parc. št. 1296/1 del, 1298/3 del, 1391 del, 1392 del, 1393 del, 1394 del, 1395 del, 1396 del, 1397/7, 1398/1, 1945/1 vse k.o. 2682 Brdo.

(4) Območja iz prejšnjega odstavka so določena na karti, ki je kot priloga 3 sestavni del tega odloka.

(5) Ne glede na določbe tega odloka se lahko v krajinskem parku gradi objekte na zemljiščih iz tretjega odstavka tega člena na podlagi veljavnih prostorskih aktov MOL.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost (Uradni list SRS, št. 21/84, 47/87 in Uradni list RS, št. 96/09 – obvezna razlaga, 3/10 – popravek obvezne razlage in 58/11).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 78/2015 z dne 16. 10. 2015

3070. Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, stran 8559.