Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 Odl. US, 76/08, 100/08 Odl. US, 79/09, 14/10 Odl. US, 51/10, 84/10 Odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO187, 20/06, 28/06 – Skl. US, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 97/12 Odl. US, 92/13), Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 – Odl. US, 46/04 – ZRud-A, 47/04, 41/04 – ZVO-1, 45/04 – ZVZP-A, 62/04 – Odl. US, 92/05 – ZJC-B, 111/05 – Odl. US, 93/05 – ZVMS, 120/06 – Odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 76/10 – ZRud-1A, 20/11 – Odl. US, 57/12, 101/13, 110/13), Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C, 80/10 – ZUPUDPP, (106/10 – popr.)), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12, 108/13), 30. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 43/11 Odl. US, 21/13, 111/13), Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 15/10, 55/11, 107/12) in Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/07) je Svet Mestne občine Kranj na 5. seji dne 18. 3. 2015 sprejel

(1) S tem odlokom se urejajo pogoji in način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Mestne občine Kranj tako, da se določa:
1. splošne določbe,
2. zasnove opravljanja javne službe,
3. pogoje za opravljanje storitev gospodarske javne službe,
4. obveznosti izvajalca javne službe,
5. pravice in obveznosti uporabnikov,
6. nadzor,
7. vire financiranja javne službe,
8. infrastrukturne objekte in naprave za izvajanje odvajanja in čiščenja odpadne vode,
9. kazenske določbe,
10. prehodne določbe,
11. končne določbe.

(1) Javna služba obsega naslednje naloge:
1. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
2. prevzem komunalno odpadne vode in blata iz nepretočnih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo manjšo od 50 populacijskih ekvivalentov (v nadaljevanju: PE), in malih komunalnih čistilnih naprav iz sedmega odstavka 7. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 – v nadaljevanju: Uredba),
3. čiščenje in obdelava komunalno odpadne vode in blata iz prejšnje alineje na Centralni čistilni napravi Kranj,
4. zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali izdelave ocen obratovanja za male čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,
5. zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave iz sedmega odstavka 7. člena Uredbe,
6. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh.
(2) Izvajalec javne službe lahko v soglasju z lastnikom infrastrukture, namenjene odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, izvaja tudi storitve, ki niso obvezne storitve javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju: posebne storitve). Soglasje je del pogodbe o najemu infrastrukture.
(3) Posebne storitve izvajalca javne službe so storitve, ki jih izvajalec javne službe izvaja z uporabo in v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije, ali prodaja stranskih proizvodov, ki nastanejo pri opravljanju dejavnosti, kot npr. odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne, ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.
(4) Izvajalec javne službe v primerih izvajanja posebnih storitev z naročniki sklene posebno pogodbo.

Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot ga določajo predpisi s področja varstva okolja, gradnje in drugi predpisi.

(1) Občina mora zagotavljati javno službo na celotnem območju občine, razen za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata ni mogoč, zato je v odloku določeno izvajanje javne službe v omejenem obsegu v skladu z določili 43. in 44. člena tega odloka.
(2) Obvezno občinsko gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode zagotavlja Mestna občina Kranj preko Komunale Kranj, javnega podjetja d. o. o. (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe), v obsegu in pod pogoji določenimi v tem odloku, ter predpisu, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode; na podlagi pogodbe o najemu infrastrukture in izvajanju javnih služb ter na podlagi drugih pogodb v zvezi z izvajanjem javne službe in javnimi pooblastili.

(1) Izvajalec javne službe mora opravljati javno službo skladno:
– s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki izpolnjuje splošna merila za vodenje sistema kakovosti, predpisanega po standardu SIST ISO 9001 in 14001,
– s programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, v skladu s predpisi o nalogah, ki se izvajajo v okviru javnih služb,
– z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na območju Mestne občine Kranj za obdobje 2008–2017 in v skladu z noveliranim državnim Operativnim programom, ki je bil sprejet na 107. seji Vlade RS, s sklepom št. 35401-2/2010/3, 11. 11. 2010,
– z Uredbo,
– z ostalimi predpisi, ki določajo standarde izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in določajo maksimalne vrednosti emisij v okolje.

(1) Objekti in naprave, namenjene odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, so del javne ali interne kanalizacije.
(2) Javna kanalizacija je kanalizacija, skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje to kanalizacijo, ki je kot javna infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Objekti in naprave javne kanalizacije imajo status grajenega javnega dobra. Sestavljajo jo: primarna in sekundarna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami, komunalna ali skupna čistilna naprava in male komunalne čistilne naprave ter nepretočne greznice v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 7. člena Uredbe.
(3) Interna kanalizacija (cevovodi s pripadajočo opremo, namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo in kanalizacijski priključek), nepretočne greznice, obstoječe greznice, male komunalne čistilne naprave, z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, in male komunalne čistilne naprave iz sedmega odstavka 7. člena Uredbe niso objekti javne kanalizacije in so v lasti lastnikov stavb.

Izvajalec javne službe zagotavlja izvajanje javne službe z javno kanalizacijo, ki je grajeno javno dobro Mestne občine Kranj, za katero je pridobljeno uporabno dovoljenje ter je s pogodbo o najemu infrastrukture in izvajanju javne službe dana v najem izvajalcu javne službe.

(1) Vso novo kanalizacijo je potrebno graditi v ločenem sistemu, kar pomeni, da je kanalizacija za komunalno odpadno vodo in industrijsko odpadno vodo grajena ločeno od kanalizacije za padavinsko vodo.
(2) Pri obnovah mešanega kanalizacijskega sistema se ločeno obravnava odvajanje padavinskih vod. Odvajanje padavinskih vod se v največji možni meri uredi z odvajanjem preko ločenega kanalizacijskega sistema. Kolikor zaradi konfiguracije terena, obstoječih vodov in drugih ovir, ločeno odvajanje ni možno, se padavinske vode s streh in drugih utrjenih površin odvajajo v fekalno kanalizacijo. Projektanti javnega kanalizacijskega sistema so dolžni pri dimenzioniranju kanalizacijskih vej upoštevati obstoječe stanje.
(3) Podatke o obstoječem stanju je projektant dolžan pridobiti pri izvajalcu javne službe.

(1) Območje poselitve mora biti zaradi izvajanja storitve javne službe opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem komunalno odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, ali predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(2) Območje površin, predvideno za širitev naselja, mora biti glede na predvideno velikost in gostoto poselitve, opremljeno z javno kanalizacijo pod enakimi pogoji, kakor območje poselitve iz prejšnjega odstavka pred začetkom uporabe stavb na teh območjih.
(3) Območja iz tega člena se štejejo za opremljena z javno kanalizacijo, ko je za javno kanalizacijo pridobljeno uporabno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

Dopolnitev v odloku določenih tehničnih kriterijev je opredeljena v Pravilniku za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javne infrastrukture za področje odvajanja in čiščenja odpadnih vod, ki ga potrdi Svet ustanoviteljev oziroma drug ustrezni organ izvajalca javne službe.

(1) Na območju, kjer je javna kanalizacija zgrajena, se mora komunalna odpadna voda odvajati v javno kanalizacijo.
(2) V javno kanalizacijo se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE (50 m na PE), odvajanje pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
(3) Nadzor nad deli pri gradnji priključkov na javno kanalizacijo izvede izvajalec javne službe na stroške uporabnika.
(4) V javno kanalizacijo se lahko odvaja tudi industrijska odpadna voda, če je interna kanalizacija izvedena ločeno za industrijsko in komunalno odpadno vodo ter je združitev obeh kanalizacij za merilnim mestom industrijske odpadne vode.
(5) Pred odvajanjem industrijskih odpadnih vod mora investitor objekta, v katerem nastajajo industrijske odpadne vode pridobiti pozitivno mnenje izvajalca javne službe ter o tem z njim skleniti pogodbo iz četrtega odstavka 2. člena tega odloka.

Vsaka stavba se praviloma priključuje preko svojega priključka. Ko to ni možno ali ni racionalno je, ob soglasju vseh lastnikov takega priključka, dovoljena priključitev več stavb preko enega priključka.

Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede katerikoli usposobljeni izvajalec gradbenih del pod pogojem, da uporabnik pridobi predhodno pisno soglasje izvajalca javne službe in da financira stroške izvedbe vključno s povrnitvijo okolice v prvotno stanje. Izvajalec gradbenih del, oziroma uporabnik, mora o nameravani priključitvi pisno obvestiti izvajalca javne službe najmanj 7 dni pred pričetkom del. Pri priključitvi na obstoječo mešano kanalizacijo se mora dno priključka nahajati nad temenom iztočnega kanala. Pri novogradnjah fekalne kanalizacije pa se priključke lahko izvede v jaških ali direktno na cev preko fazonskega kosa najmanj 5 cm nad dnom iztočnega kanala. Vsak uporabnik mora zgraditi revizijski jašek na svojem zemljišču.

V času projektiranja novega kanala imajo uporabniki pravico predlagati smer oziroma lokacijo kanala pod pogojem, da se s tem strinjajo tudi lastniki zemljišč, po katerih naj bi potekal kanal. Prav tako imajo pravico predlagati mesto priključitve na javno kanalizacijo, bodisi v jašku ali na poljubnem drugem mestu, pri čemer jim mora izvajalec gradbenih del omogočiti izvedbo odcepa in možnost direktnega priklopa na kanal. V primeru, da uporabnik mesta priključitve ne predlaga, ga določi izvajalec gradbenih del, oziroma pooblaščeni izdelovalec projektne dokumentacije.

Javno kanalizacijsko omrežje mora zagotoviti odvodnjavanje pritličja, ne pa tudi kletnih prostorov gradbenih objektov. Kolikor ni drugače določeno, se mora dno sekundarne kanalizacije nahajati na globini najmanj 1,4 m od kote raščenega terena, s čimer je omogočeno nemoteno gravitacijsko odvodnjavanje pritličja priključenih objektov. Izvajalec javne službe lahko v primeru, ko globina javne kanalizacije to dopušča, dovoli tudi neposredno odvodnjavanje kletnih prostorov, vendar na izključno odgovornost lastnika objekta, ki mora z vgradnjo protipovratne lopute ali črpalke preprečiti nevarnost povratnega udara odpadne vode.

Posamezni objekt ali del objekta, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod koto dna odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo priključi preko hišnega črpališča, ki ga je dolžan zgraditi in upravljati lastnik priključka. V primeru, da se na nižje ležeči lokaciji nahaja več kot 5 objektov z več kot 20 PE obremenitve, pri čemer posamezni objekt ni mogoče neposredno povezati na javno kanalizacijo, občina zgradi skupno črpališče, ki ga je dolžan vzdrževati izvajalec javne službe.

Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahteva položaj in velikost objektov, se izjemoma dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov pod pogojem, da se plačajo vse potrebne dajatve, stroški gradnje dodatnega števila odcepov za hišne priključke od mesta priključitve na javno kanalizacijo do parcelne meje uporabnika in obračunajo višji stroški vzdrževanja sistema.

Ob izgradnji javne kanalizacije se za vse objekte, ki mejijo na površine v javni rabi (ceste, pločniki, parkirišča), izvedejo tudi odcepi za hišne priključke do parcelne meje, oziroma roba cestnega telesa. Za tiste objekte, ki ne mejijo na javno površino, po kateri se gradi javna kanalizacija, se zgradi odcep do mesta, na katerem sta priključena najmanj dva uporabnika pod pogojem, da se s tem strinja tudi lastnik služečega zemljišča. V vseh ostalih primerih (manj kot dva uporabnika, neurejena služnost in dostop do objekta) pa mora uporabnik sam zagotoviti možnost priključitve na javno kanalizacijo.

Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v javno kanalizacijo. Na trasi kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.

Sprememba dimenzije priključka, trase, merskega mesta in izvedba dodatnega priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek.

Odjava priključka je dovoljena samo v primeru rušitve priključenega objekta, v primeru starih nenaseljenih objektov in v primeru začasnega priključka. Uporabnik mora zahtevo za odjavo v pisni obliki posredovati izvajalcu javne službe skupaj z dokazilom o odjavi vodovodnega priključka. Prekinitev priključka izvede usposobljeni izvajalec gradbenih del na stroške uporabnika.

(1) Za vsak poseg v prostor na celotnem območju, kjer se izvaja javna služba odvajanja in čiščenja odpadne vode, mora izvajalec javne službe, v skladu s predpisi o graditvi objektov in predpisi o emisijah snovi iz malih komunalnih čistilnih naprav, na osnovi zahteve udeleženca pri graditvi objektov, izdati smernice, mnenja, projektne pogoje oziroma soglasja:
– za priključitev na javno gospodarsko infrastrukturo na območju predvidene gradnje z urejeno javno kanalizacijo,
– na območju predvidene gradnje, kjer ni javne kanalizacije, mora izvajalec javne službe zagotavljati prve meritve in obratovalni monitoring ter izdelati oceno obratovanja malih komunalnih čistilnih naprav in o tem voditi ustrezne evidence ter z lastniki malih komunalnih čistilnih naprav podpisati pogodbe o rednem črpanju blata,
– na obstoječem poselitvenem območju ob izgradnji javne kanalizacije izvajalec javne službe, po izgradnji kanalizacije, pisno s priporočeno pošto obvesti uporabnike o obveznosti priključitve na javno omrežje.
(2) Na osnovi obvestila Mestne občine Kranj o plačanem komunalnem prispevku, bo izvajalec javne službe izdal soglasje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo mora uporabnik opraviti v roku 6 mesecev po prejemu obvestila o obvezni priključitvi, kolikor v obvestilu ni določeno drugače.
(3) Izvajalec javne službe izda pozitivno soglasje, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
– če so dani tehnični pogoji za priključitev, urejene lastniške zadeve in ima uporabnik poravnane vse obveznosti do izvajalca javne službe;
– drugi pogoji v skladu s tem odlokom.

Roki za izdajo posameznih dokumentov iz prejšnjega člena so določeni s predpisi o graditvi objektov.

Storitve, ki jih izvaja izvajalec javne službe za zagotavljanje nemotenega delovanja javne kanalizacije:
1. vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije s ciljem zagotavljati nemoteno odvajanje in čiščenje odpadnih voda;
2. zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne vode in padavinske odpadne vode iz javnih površin ali streh;
3. zagotoviti odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo kot posebno storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije;
4. zagotoviti prevzem komunalne odpadne vode in grezničnih gošč pri uporabniku in zagotoviti obdelavo na centralni čistilni napravi;
5. zagotoviti prevzem in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih naprav;
6. izdelati načrt gospodarjenja z blatom, v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
7. izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave;
8. izdelava potrdil in ocen obratovanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
9. nadzor nad sestavo odpadne vode in nadzor nad delovanjem čistilnih naprav;
10. upravljanje malih komunalnih čistilnih naprav in nepretočnih greznic iz tretjega in četrtega odstavka 7. člena Uredbe;
11. nadzor nad stanjem kanalizacijskih priključkov in interne kanalizacije do vstopa v stavbo uporabnika v predpisanih obdobjih;
12. skrb za razvoj dejavnosti ter pripravo planskih dokumentov izvajalca javne službe;
13. sodelovanje pri izgradnji novega kanalizacijskega omrežja;
14. sodelovanje pri planiranju obnov, širitev, dopolnitev javne kanalizacije;
15. vodenje investicijskih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji;
16. izvajanje rednih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji;
17. izvajanje nadzora novozgrajenih priključkov;
18. sodelovanje pri tehničnih pregledih objektov;
19. pisno obveščanje uporabnikov o izvajanju javne službe;
20. izdelovanje programa odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
21. skrb za redni obračun izvajanja storitev javne službe, okoljske dajatve, in ostalih, s posebnimi predpisi določenih dajatev.

(1) Izvajalec javne službe mora zagotavljati:
– prevzem blata iz obstoječih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev ter obdelavo blata na centralni čistilni napravi Kranj najmanj enkrat na tri leta;
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine na centralni čistilni napravi Kranj;
– prevzem blata in izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa iz malih komunalnih čistilnih naprav iz sedmega odstavka 7. člena Uredbe najmanj enkrat na tri leta;
– izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
– izdelava potrdil in ocen obratovanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(2) Izvajalec javne službe mora lastnike ali upravljavce nepretočnih greznic, obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način obvestiti o:
– komunalni ali skupni čistilni napravi, na kateri se obdeluje komunalna odpadna voda in blato;
– pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo,
– rokih in času praznjenja nepretočnih, obstoječih greznic in prevzemanju blata malih komunalnih čistilnih naprav;
– rokih in času izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave iz sedmega odstavka 7. člena Uredbe.
(3) Izvajalec javne službe mora izdelati terminski plan praznjenja in zagotavljati prevzem blata za:
– nepretočne greznice;
– pretočne (obstoječe greznice) najmanj enkrat na tri leta;
– male komunalne čistilne naprave najmanj enkrat na tri leta.
(4) Praznjenje greznic in malih komunalnih čistilnih naprav se izvaja:
– po rednem planu izvajalca javne službe;
– na osnovi izrednih naročil uporabnikov.
(5) V primeru praznjenja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav po planu izvajalca javne službe, izvajalec pisno obvesti uporabnika o predvideni praznitvi najmanj 8 dni pred opravljanjem storitve. Če se uporabnik ne odzove, mu izvajalec javne službe pošlje ponoven dopis s priporočeno pošto najmanj 15 dni pred predvidenim opravljanjem storitve. Kolikor uporabnik tudi v drugem predvidenem terminu ne omogoči praznjenja ali greznica ne ustreza predpisom, izvajalec javne službe o tem obvesti medobčinsko inšpekcijsko službo.
(6) Uporabnik je dolžan sam pripraviti greznico oziroma malo komunalno čistilno napravo za praznjenje (odpiranje pokrovov, možnost dovoza in dostopa do greznice oziroma male komunalne čistilne naprave). Kolikor uporabnik ne more sam zagotoviti pripravo greznice, lahko to stori izvajalec javne službe na stroške uporabnika.
(7) Storitev prevzema blata iz obstoječih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav ter praznjenje nepretočnih greznic izvajalec javne službe lahko odda po pogodbi tudi drugim podizvajalcem. Naročila za storitev se zbirajo pri izvajalcu. Podizvajalec je dolžan posredovati redne podatke o izvedenem delu. Za uporabnike se pogoji ne spreminjajo.
(8) V primeru uporabe blata, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo se lahko uporablja za gnojilo v kmetijstvu.
(9) Določbe prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo samo v primeru, če lastnik nepretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, izvajalcu javne službe ob vsakokratni storitvi obratovalnega monitoringa predloži pisno izjavo, da je uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.

(1) Izvajalec javne službe mora voditi evidence o:
1. naseljih, kjer se zagotavlja storitev javne službe in načinu njenega izvajanja;
2. območjih poselitve, kjer izvaja storitve javne službe in način njenega izvajanja;
3. stavbah, kjer izvaja storitve javne službe, in načinu, vrsti in obsegu njenega izvajanja;
4. uporabnikih storitve javne službe;
5. javnih kanalizacijskih sistemih;
6. iztokih iz javnih kanalizacijskih sistemov;
7. dolžini primarnega in sekundarnega kanalizacijskega omrežja javne kanalizacije;
8. komunalnih in skupnih čistilnih napravah in čistilnih napravah padavinske odpadne vode, ki so javna infrastruktura za izvajanje javne službe;
9. stavbah, ki so priključene na javno kanalizacijo;
10. stavbah, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v kanalizacijo, ki ni javna in čisti v mali komunalni čistilni napravi ali zbira v nepretočni greznici;
11. evidenco o malih komunalnih čistilnih napravah, stavbah, katerih komunalna odpadna voda se odvaja v malo komunalno čistilno napravo;
12. stavbah, katerih komunalna odpadna voda se odvaja v obstoječo greznico;
13. stavbah, katerih komunalna odpadna voda se zbira v nepretočno greznico;
14. objektih in napravah sekundarnega, primarnega in magistralnega omrežja;
15. komunalnih, skupnih in malih komunalnih čistilnih napravah;
16. priključkih stavb na javno kanalizacijo;
17. napravah, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo;
18. celotni količini odvedene in prečiščene komunalne odpadne vode;
19. celotni količini odvedene in prečiščene industrijske odpadne vode;
20. celotni količini odvedene in prečiščene padavinske odpadne vode;
21. količinah obdelanega, predelanega in odstranjenega blata;
22. količini komunalne odpadne vode, prevzete s praznjenjem greznic in malih komunalnih čistilnih naprav;
23. utrjenih površinah, za katere zagotavlja odvajanje padavinske vode;
24. izdanih potrdilih in ocenah obratovanja po predpisih, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
25. sklenjenih pogodbah o posebnih storitvah;
26. stroških izvajanja javne službe;
27. ostale evidence, predpisane z Uredbo in drugimi predpisi o emisijah snovi.
(2) Spremljajoče zadolžitve izvajalca javne službe:
1. vodi kataster kanalizacijskega omrežja;
2. vodi kataster greznic in malih komunalnih čistilnih naprav;
3. omogoča Mestni občini Kranj dostop do podatkov iz katastra in ji posreduje podatke za zbirni kataster;
4. pripravlja poročila o doseženih standardih opremljenosti;
5. skrbi za ustrezno strokovno usposobljenost zaposlenih;
6. skrbi za ustrezno tehnično opremljenost.
(3) Mestna občina Kranj se obvezuje, da bo v skladu s predpisi o vodenju katastrov javne infrastrukture in v skladu s pogodbo o vodenju katastra, izvajalcu javne službe enkrat letno oziroma po dogovoru brez plačila posredovala informacije javnega značaja, ki jih na podlagi predpisov o lokalni samoupravi, pridobi od državnih organov za potrebe Geografskega informacijskega sistema.

Izvajalec javne službe je materialno odgovoren za škodo, ki nastane na napravah in objektih uporabnika kot posledica nestrokovnega ali malomarnega vzdrževanja kanalizacijskega sistema. Ni pa odgovoren za škodo, ki nastane kot posledica:
– višje sile, to je v primeru poplav, ob naravnih in drugih nesrečah;
– ko niso zagotovljeni pogoji ureditve vodotokov in zalednih vod;
– ko priključitev ni izvedena v skladu s soglasjem izvajalca javne službe.

(1) Izvajalec javne službe lahko prekine odvajanje odpadne vode v primeru višje sile.
(2) Kot višja sila se upoštevajo nepredvidljive okvare in motnje delovanja na objektih in napravah javne kanalizacije zaradi poplav, potresa, zemeljskega premika, udora, eksplozije, požara, daljšega izpada električne energije, terorističnega dejanja in podobno. V tem primeru mora izvajalec javne službe ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

(1) Ob vsaki začasni prekinitvi odvajanja in čiščenja odpadne vode mora izvajalec javne službe o tem pisno ali preko sredstev javnega obveščanja obvestiti vse prizadete uporabnike, pri čemer mora obvezno navesti čas, dolžino trajanja prekinitve, način ravnanja z odpadno vodo v času prekinitve in posledice v primeru neupoštevanja tega navodila.
(2) Prav tako je dolžan obvestiti tudi vse ostale osebe, ki niso neposredno priključene na javno kanalizacijo, bi pa v času prekinitve lahko utrpele morebitno škodo.

Uporabniku v času trajanja prekinitve ni dovoljeno izpuščati vode v javno kanalizacijsko omrežje in je odgovoren za vso neposredno in posredno škodo, ki bi nastala s tem dejanjem.

(1) Izvajalec javne službe na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu prekine odvajanje odpadne vode, kadar:
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev,
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo,
– uporabnik ne poravna stroškov storitev v osmih dneh po prejemu opomina,
– je kanalizacijski priključek izveden brez soglasja izvajalca javne službe,
– uporabnik onemogoča izvajalcu meritve parametrov količin in onesnaženosti,
– stanje interne kanalizacije ogroža delovanje javne kanalizacije ali procesa na komunalni čistilni napravi.
(2) Prekinjeno odvajanje odpadne vode velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Vse stroške izvajalca javne službe, ki nastanejo s prekinitvijo in ponovno priključitvijo, plača uporabnik.

Izvajalec javne službe mora pristojnemu ministrstvu redno posredovati programe in poročila o izvajanju javne službe v skladu s predpisi o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.

(1) Objekti in naprave, ki so v lasti uporabnika ali uporabnikov so:
1. interna kanalizacija;
2. nepretočne greznice;
3. male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE;
4. male komunalne čistilne naprave z enako ali večjo zmogljivostjo od 50 PE, v skladu s sedmim odstavkom 7. člena Uredbe;
5. naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda (lokalne čistilne naprave, obstoječe greznice, gnojnične jame);
6. interna črpališča odpadnih vod;
7. vodomeri na lastnih vodnih virih ali merilniki pretokov na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo;
8. merilna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav.
(2) Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na svoje stroške.

Uporabniki javne službe so fizične in pravne osebe, ki so lastniki stavb ali delov stavb in utrjenih površin na območju Mestne občine Kranj.

(1) Priključitev stavbe na javno kanalizacijsko omrežje uporabnik izvede na podlagi pisnega soglasja izvajalca javne službe.
(2) Uporabnik sme odvajati v javno kanalizacijo odpadno vodo samo v količinah in z lastnostmi, ki so določene s predpisi o emisijah snovi in s pogoji pisnega soglasja izvajalca javne službe.

Obveznosti uporabnika:
– interna kanalizacija mora biti zgrajena v skladu s soglasjem izvajalca javne službe;
– skrbi za redno vzdrževanje interne kanalizacije;
– izvajalcu omogoča pregled interne kanalizacije;
– dovoli dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču;
– v primeru motenj v delovanju kanalizacijskega sistema o tem opozori izvajalca javne službe;
– uporabnik je vsako spremembo dolžan sporočiti izvajalcu javne službe (ime, naziv, naslov ipd.);
– urejanje medsebojnih delitev stroškov, kadar imajo obračun preko skupnega melinika pretoka odpadnih vod in sporočanje upravljavcu naslovnika in plačnika računov.

(1) Na območju poselitve, ki je opremljena z javno kanalizacijo, mora uporabnik (lastnik stavbe), v kateri nastaja komunalna odpadna voda, zagotoviti, da se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo.
(2) Na območju poselitve, kjer se na novo zgradi javna kanalizacija, je uporabnik dolžan greznico oziroma malo komunalno čistilno napravo opustiti in se v roku 6 mesecev po prejemu obvestila, poslanega s priporočeno pošto, o obvezni priključitvi, priključiti na javno kanalizacijo, kolikor v obvestilu ni določeno drugače. Uporabnik mora greznico očistiti, zasuti ali pa jo uporabiti za drug namen (npr. za zbiralnik vode – deževnico).

(1) Lastnik stavbe mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe stavbe, zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, kadar je to izvedljivo. Prav tako mora za padavinsko vodo, ki odteka iz utrjenih površin zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, kadar je to izvedljivo.
(2) Na območjih kjer ponikanje zaradi sestave tal ni možno, kanalizacijski sistem pa omogoča priključitev padavinskih voda, se le-ta lahko odvaja v javno kanalizacijo, pod pogojem, da uporabnik pridobi soglasje za priključitev padavinskih voda s strani izvajalca javne službe oziroma v primeru odvajanja padavinskih odpadnih voda z utrjenih površin, o tem z izvajalcem sklene pogodbo o izvajanju posebne storitve.

(1) Odpadna voda ne sme vsebovati sestavin, ki bi škodovale okolju, objektom in napravam javne kanalizacije in delavcem, ki vzdržujejo kanalizacijsko omrežje. Vsebnost teh snovi ne sme preseči s predpisi določene maksimalno dovoljene vrednosti za izpust v javno kanalizacijsko omrežje.
(2) V fekalno kanalizacijo je prepovedano odvajati:
1. strupene snovi;
2. odpadna topila;
3. snovi, ki razvijajo strupene pline ali eksplozijske mešanice;
4. jedke snovi (kisline, alkalije in soli);
5. maščobe in odpadno olje;
6. trdne snovi, kot so ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj, rastlinske ostanke, trupla poginulih živali;
7. mavec, pesek, tekstil, les, perje, dlako, steklo, žagovino, plastiko ali druge predmete;
8. radioaktivne snovi;
9. kužne snovi;
10. odpadno vodo iz gnojišč, silažno vodo;
11. svežega ali pregnitega blata iz greznic;
12. zmlete ali zdrobljene trdne odpadke (montaža nožnih sekal na iztoku v fekalno kanalizacijo je prepovedana);
13. druge snovi, ki jih je, v skladu s predpisi o emisijah snovi prepovedano odvajati v javno kanalizacijsko omrežje.

Na poselitvenem območju brez javne kanalizacije in na poselitvenem območju, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije se, za predvidene objekte, v katerih nastaja komunalna odpadna voda, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode predvidi:
– nepretočne greznice – če obremenitev ne presega 50 PE in je nepretočna greznica zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, njeno praznjenje pa se izvaja v skladu s tem odlokom;
– male komunalne čistilne naprave.

(1) Predpisane velikosti greznic so naslednje:
– nepretočne 3000 litrov na osebo;
– pretočne (obstoječe) 2000 litrov na osebo;
– minimalna prostornina greznice je 6000 litrov.
(2) Uporabnik stavbe, iz katere se komunalne odpadne vode odvajajo v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, je izvajalcu javne službe dolžan omogočiti redno praznjenje.

(1) Na poselitvenem območju brez javne kanalizacije se iz obstoječih objektov komunalna odpadna voda lahko zbira v obstoječi greznici, ki jo je uporabnik dolžan izprazniti najmanj enkrat na tri leta.
(2) Odpadno vodo in goščo iz greznic je prepovedano odvažati na javne ali kmetijske površine, oziroma neposredno odvajati v površinske ali podzemne vode ali neposredno odvajati na površino lastnih ali sosednjih zemljišč.
(3) Obdelavo odpadnih voda in gošč iz greznic zagotovi izvajalec javne službe na komunalni ali skupni čistilni napravi.
(4) Greznice lahko prazni izključno izvajalec javne službe oziroma podizvajalci, ki imajo z izvajalcem javne službe sklenjeno pogodbo.
(5) Na poselitvenem območju, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, morajo lastniki obstoječih stavb, na svoje stroške, zagotoviti čiščenje v mali komunalni čistilni napravi, najpozneje do 31. decembra 2017, če stavba ni na občutljivem območju oziroma do 31. decembra 2015, če je na občutljivem območju.
(6) Lastniki ali upravljavci stavb morajo sami zagotoviti redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, redno vzdrževanje nepretočnih greznic, obstoječih pretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav. Sami morajo zagotoviti tudi občasno preverjanje tehnične brezhibnosti kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav, najmanj enkrat na 20 let.

(1) Uporabnik objekta, ki ima za čiščenje odpadnih vod zgrajeno malo komunalno čistilno napravo, je upravičen do plačevanja nižje okoljske dajatve za obremenjevanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode.
(2) Za znižanje okoljske dajatve mora lastnik objekta, iz katerega se odpadne vode čistijo v mali komunalni čistilni napravi, priložiti izjavo o skladnosti za malo čistilno napravo. Izvajalec javne službe mora izdelati oceno obratovanja ter izvajati kontrolo delovanja in prevzem blata iz male komunalne čistilne naprave.
(3) V malo komunalno čistilno napravo je prepovedano odvajati industrijsko odpadno vodo ali padavinsko odpadno vodo.
(4) Uporabnik stavbe, iz katere se komunalne odpadne vode odvajajo v malo komunalno čistilno napravo, je dolžan zagotoviti odvoz blata vsaj enkrat na tri leta. Odvoz blata lahko izvaja izključno izvajalec javne službe oziroma podizvajalci, ki imajo z izvajalcem javne službe sklenjeno pogodbo.

(1) Stroške transporta in stroške obdelave odpadne vode in gošč iz greznic ter blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter stroške obratovanja in kontrole obratovanja naprav, vključno z oceno obratovanja male komunalne čistilne naprave, ki nastajajo na podlagi določil 41. do vključno 44. člena, krije uporabnik, oziroma povzročitelj onesnaženja.
(2) Prve meritve in obratovalni monitoring zagotavlja izvajalec javne službe za celotno območje, kjer izvaja javno službo, ne glede na to, ali malo komunalno čistilno napravo vzdržuje sam, v okviru storitev javne službe, ali z njo upravlja druga oseba.

Izvajalec javne službe in pristojna medobčinska inšpekcijska služba imata pravico in dolžnost, da v primeru potrebe opravita pregled kanalizacijskih objektov in naprav, ne glede na to, kdo je lastnik, oziroma uporabnik teh objektov in naprav. Medobčinska inšpekcijska služba lahko izvajalcu naloži obvezni pregled kanalizacijskih objektov in naprav ter izdelavo poročila, ki je sestavni del inšpekcijskega postopka.

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja medobčinska inšpekcijska služba, kolikor predpisi ne določajo drugače.
(2) V primeru ko zavezanec ne izvrši odločbe, izdane na podlagi prvega odstavka tega člena, v roku, določenem v odločbi, medobčinska inšpekcijska služba lahko odredi prisilno izvršitev odločbe na stroške zavezanca.
(3) Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je dolžan ugotavljati nepravilno ravnanje, to je ravnanje, ki ni v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka je dolžan kršitelje prijaviti medobčinski inšpekcijski službi.

Viri financiranja javne službe so:
– cena storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
– okoljske in druge dajatve določene s predpisi;
– sredstva občinskega proračuna;
– drugi viri.

(1) Za izvedbo rednih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec javne službe, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju pisno naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela. Stroški za redna vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe.
(2) Investitor vzdrževalnih del v javno korist, rekonstrukcij in gradnje javne kanalizacije je občina.
(3) V primeru rekonstrukcije javne kanalizacije so priključki v cestnem telesu do parcelne meje lastnika objekta strošek rekonstrukcije kanalizacije, ki se financira iz javnih sredstev.
(4) Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, malih komunalnih čistilnih naprav in greznic, vendar mora pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča in po morebitnem posegu vzpostaviti prvotno stanje.

Cena odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se oblikuje in potrjuje na način, ki ga določajo predpisi o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, na predlog izvajalca javne službe.

(1) Cena storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode mora biti prikazana ločeno za:
– storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode z javnih površin,
– odvajanje padavinske odpadne vode s streh,
– storitve čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin,
– čiščenje padavinske odpadne vode s streh,
– storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami.
(2) Zaračunana cena posamezne storitve je sestavljena iz:
– omrežnine,
– cene storitve in
– okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode (pri prvi in peti alineji prejšnjega odstavka).
(3) Osnova za obračun odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in storitev povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami je dobavljena količina pitne vode, merjena z obračunskimi vodomeri.
(4) V primeru da stavba, za katero se opravljajo storitve odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ni opremljena z obračunskim vodomerom za merjenje porabe pitne vode, se za količino storitev iz prejšnjega odstavka upošteva število stalno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan.
(5) Na območjih brez javnega vodovoda, kjer se zato izvaja lastna oskrba s pitno vodo, so uporabniki oziroma upravljavci zasebnega vodovoda na zahtevo izvajalca javne službe dolžni sporočiti letno porabo pitne vode po posameznih gospodinjstvih.
(6) Uporabniki so dolžni kriti stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo.
(7) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami se uporabnikom zaračunava mesečno. Praznjenje greznic se izvaja sistematično po planu izvajalca najmanj enkrat na tri leta, ali po naročilu uporabnika. Cena pokriva stroške enkratnega praznjenja na tri leta, vsako dodatno praznjenje se uporabniku zaračuna po ceni v veljavnem ceniku, zmanjšani za 30 %. V primeru, da uporabnik sistematično potrebuje večkratno praznjenje (neustrezna greznica, problemi s ponikanjem, nepretočna greznica), se sklene pogodba.

(1) Storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh se obračunavajo v m3 glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(2) Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj, preračunana na površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na čistilni napravi.

Zagotavljanje uporabe javne infrastrukture za odvajanje industrijskih odpadnih voda in njihovo čiščenje na čistilni napravi osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe, je posebna storitev izvajalca. Izvajalec lahko opravlja posebne storitve v soglasju z lastnikom javne infrastrukture, pri čemer ne sme ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova.

Uporabnik, ki vodo uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali uporablja v kmetijski proizvodnji in podobno), jo odvaja neposredno v vodotok ali ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od obračunanih količin za odvajanje in čiščenje odpadne vode in okoljske dajatve za obremenjevanje vode pod naslednjimi pogoji:
– da se količina tako uporabljene vode meri s posebej vgrajenim vodomerom,
– da razpolaga s sistemom za ponikanje ali odvajanje vode v vodotok in da je za ta objekt pridobil tudi uporabno dovoljenje in vsa ostala soglasja.

(1) Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je namenjena odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine ter se uporabnikom obračunava v skladu s predpisi o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Omrežnina pri storitvi čiščenja se zaračunava uporabnikom za storitve čiščenja komunalnih odpadnih voda, za storitve čiščenja padavinskih odpadnih voda in za storitve obdelave prevzetega blata iz nepretočnih greznic, obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav. Omrežnina pri storitvi odvajanja pa se zaračunava uporabnikom za storitve odvajanja komunalnih odpadnih voda in za storitve odvajanja padavinskih odpadnih voda. Omrežnina vključuje: stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev, ki so javna infrastruktura, stroške zavarovanja infrastrukture, stroške odškodnin (služnosti, za povzročeno škodo povezano z gradnjo, obnovo ali vzdrževanjem infrastrukture), odhodke financiranja (stroški obresti in drugi stroški povezani z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture).

(1) Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Kranj plačuje najemnino za uporabo javne infrastrukture v skladu s pogodbo o najemu javne infrastrukture in izvajanju javnih služb. Najemnina je določena najmanj v višini obračunane amortizacije za vso javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje posamezne javne službe.
(2) Če se ob potrditvi cene mestni svet odloči, da potrjena cena storitve javne službe ne pokriva celotne najemnine iz prejšnjega odstavka ali cene opravljene storitve, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine.
(3) Občina lahko prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev javnih služb za uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti.

(1) Ceno storitve posamezne javne službe za območje občine predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe in jo predloži občinskemu svetu v potrditev.
(2) Občina določi potrjeno ceno posamezne javne službe in morebitno subvencijo, izvajalec pa oblikuje in na svojih spletnih straneh ter na krajevno običajen način objavi cenik s potrjeno ceno, znižano za morebitno subvencijo.

Največji donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca za izvajanje storitev javne službe je 5 %.

(1) Stroške odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda z javnih površin se uporabnikom zaračuna na osnovi dejanske porabe pitne vode v preteklem obračunskem obdobju ali v akontacijah določenih glede na porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju. Dejansko porabo se ugotavlja najmanj enkrat letno, ko se izvede tudi poračun akontacij.
(2) Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh se uporabnikom zaračunava mesečno. Stroške se obračunava uporabnikom, ki odvajajo padavinske odpadne vode s streh v javno kanalizacijo.
(3) Uporabniki morajo plačati zaračunane storitve najpozneje v 15 dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače, oziroma ni s pogodbo določen drugačen rok plačila.

(1) Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico da v 8 dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu javne službe. Ugovor na izdani račun ne zadrži plačila.
(2) Izvajalec javne službe mora na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 14 dni od prejema ugovora.
(3) Če uporabnik svojih obveznosti ne poravna niti v 8 dneh po prejemu odgovora, mu izvajalec javne službe pošlje opomin. Če uporabnik tudi v tem primeru ne poravna obveznosti, izvajalec javne službe v 8 dneh po izdaji opomina izvede prekinitev odvajanja odpadne vode. S sklepom o prekinitvi odvajanja odpadne vode izvajalec javne službe uporabnika obvesti, da je dolžan poravnati vse stroške v zvezi s prekinitvijo odvajanja odpadne vode. Stroški ponovnega priklopa na kanalizacijsko omrežje bremenijo uporabnika.
(4) Prekinitev odvajanja odpadne vode velja toliko časa, dokler uporabnik ne poravna vseh obveznosti do izvajalca javne službe.

Infrastruktura, ki je v lasti Mestne občine Kranj in preko katere izvajalec javne službe izvaja javno službo v skladu s tem odlokom in pogodbo iz 4. člena tega odloka, so:
– zemljišča;
– objekti in naprave javnega kanalizacijskega sistema;
– kanalizacija za odvajanje padavinskih vod;
– vgrajena oprema, programska oprema in naprave, ki so neločljivo povezani z javnim kanalizacijskim sistemom in so potrebni za nemoteno delovanje sistemov;
– drugi objekti in naprave infrastrukture.

Naprave, ki jih izvajalec javne službe potrebuje za izvajanje javne službe in so v lasti izvajalca javne službe so:
– vozila;
– specialna vozila;
– delovni stroji (bagri, drugi gradbeni stroji …);
– druga premična oprema in naprave, ki so potrebne za izvajanje dejavnosti.

(1) Izvajalec javne službe stori prekršek, če::
1. ravna v nasprotju z določili tretjega in četrtega odstavka 2. člena tega odloka,
2. ravna v nasprotju z določili 5. člena tega odloka,
3. ravna v nasprotju z določili 22. člena tega odloka,
4. ne izpolnjuje obveznosti v rokih iz 23. člena tega odloka,
5. ne izvaja storitev iz 24. člena tega odloka,
6. ne izvaja storitev v obsegu in na način, določen v 25. členu tega odloka,
7. ne izvaja storitev iz prvega in drugega odstavka 26. člena tega odloka,
8. ravna v nasprotju z 28. in 29. členom tega odloka,
9. uporabniku prekine odvajanje odpadne vode v nasprotju z 31. členom tega odloka,
10. ne ravna v skladu z 32. in 45. členom tega odloka,
in se za prekršek sankcionira z globo 4.000 EUR.
(2) Z globo 1.200 EUR se za prekrške iz prvega odstavka tega člena sankcionira tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe.
(3) Uporabnik storitev javne službe stori prekršek, če:
1. se ne priključi na javno kanalizacijo v skladu z določili 12.–19. člena ter drugega odstavka 22. člena tega odloka,
2. izvede spremembo priključka v nasprotju z 20. členom tega odloka,
3. izvede prekinitev priključka v nasprotju z 21. členom tega odloka,
4. za poseg v prostor v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja od izvajalca javne službe ne pridobi soglasja za priključitev v skladu z 22. členom tega odloka,
5. za priključitev stavbe na javno kanalizacijsko omrežje ne pridobi pisnega soglasja izvajalca javne službe, v skladu s 35. členom tega odloka,
6. ne izpolnjuje obveznosti iz 36. člena tega odloka,
7. ne ravna v skladu s 37. členom tega odloka,
8. ne uredi odvajanja padavinskih voda v skladu z 38. členom tega odloka,
9. v javno kanalizacijo odvaja odpadno vodo ali snovi v nasprotju z drugim odstavkom 35. člena ali v nasprotju z 39. členom tega odloka,
10. če krši določila 40., 41., 42. člena in drugega, tretjega in četrtega odstavka 43. člena tega odloka.
(4) Za prekršek iz tretjega odstavka tega člena se uporabnik javne službe – pravna oseba sankcionira z globo 4.000 EUR.
(5) Za prekršek iz tretjega odstavka tega člena se z globo 1.200 EUR sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(6) Za prekršek iz tretjega odstavka tega člena se uporabnik javne službe – samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost sankcionira z globo 2.000 EUR.
(7) Za prekršek iz tretjega odstavka tega člena se z globo 700 EUR sankcionira tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(8) Za prekršek iz tretjega odstavka tega člena se z globo 500 EUR sankcionira uporabnik javne službe – posameznik.

Zahteve v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode iz tega odloka morajo biti izpolnjene v rokih določenih s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

Zahteve iz prejšnjega člena so za posamezno območje poselitve podrobneje opredeljene v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Kranj za obdobje od 2007–2017.

(1) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe do izteka rokov za prilagoditev iz prejšnjega člena (do izgradnje javne kanalizacije in komunalne ali skupne čistilne naprave) za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbe zunaj naselja zagotoviti prevzem blata iz obstoječih greznic in njegovo obdelavo, ko je to potrebno oziroma najmanj enkrat na tri leta.
(2) Enako velja za blato malih komunalnih čistilnih naprav.

Najemnina infrastrukture za odvajanje padavinskih voda se ne zaračunava do vzpostavitve sistema zaračunavanja odvajanja padavinskih voda, ki ga je, v skladu s predpisi o oblikovanju cen, dolžan vzpostaviti izvajalec javne službe. Stroške vzdrževanja infrastrukture za padavinske vode v prehodnem obdobju krije Mestna občina Kranj.

(1) Dokler izvajalec javne službe nima vzpostavljene evidence uporabnikov javne službe v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, se storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh ne zaračunavajo.
(2) Zaračunavanje storitev povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami v skladu s tem odlokom, je potrebno vzpostaviti v roku treh mesecev od začetka veljavnosti tega odloka.
(3) Do treh let po uveljavitvi mesečnega plačila praznjenja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav se uporabnikom ob priklopu na javno kanalizacijo od računa za praznjenje odštejejo že plačani mesečni obroki.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 42/11).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.