Na podlagi 2. in 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15 in 102/15), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), ter 16. člena Statuta Občine Vipava (Uradni list RS, št. 42/12 in 73/14) je Občinski svet Občine Vipava na 16. redni seji dne 16. 6. 2016 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Vipava
V Odloku o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Vipava (Uradni list RS, št. 39/10) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
»Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, upravljanje in gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda) ter zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) in pri lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo. S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali ter gradbenih inženirskih objektov. Kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, se za javno službo šteje tudi: oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe; oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin; oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo; oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3.
Uporabnik javne službe (v nadaljevanju: uporabnik) je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik stavbe, dela stavbe oziroma nepremičnine iz prejšnjega odstavka, ali s strani lastnika določen neposredni uporabnik objekta in se zanj zagotavlja javna služba. Kot neposredni uporabnik lahko nastopa najemnik, če je lastnik nanj s pogodbo prenesel vse pravice in obveznosti, ki jih sicer ima lastnik kot uporabnik po tem odloku, in je taka pogodba posredovana upravljavcu javnih vodovodov. Za obveznosti najemnika, ko nastopa kot neposredni uporabnik po tem odloku, odgovarja subsidiarno lastnik stavbe oziroma objekta.
Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor. V obstoječih večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, se porazdelitev stroškov med uporabnike delov stavbe izvaja v skladu s predpisom, ki ureja delitev stroškov v večstanovanjskih stavbah.
Ko gre za objekte, v katerih se izvajajo državne oziroma občinske javne službe je uporabnik država oziroma občina, ko gre za oskrbo s pitno vodo, ki se odvzema iz javnega vodovoda za pranje ali namakanje javnih površin, je uporabnik upravljavec te javne površine, ko gre za oskrbo zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo, oziroma za oskrbo s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, pa je uporabnik občina.
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je zanje določen v republiškem predpisu, ki ureja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: Uredba o oskrbi s pitno vodo). Z besedno zvezo »Uredba o oskrbi s pitno vodo« se v celotnem odloku nadomesti dosedanja besedna zveza »Pravilnik o oskrbi s pitno vodo« v ustreznem sklonu.«
Besedilo drugega poglavja se spremeni tako, da se glasi: »II. KOMUNALNI STANDARD IN UPRAVLJANJE VODOVODOV«
Besedilo 2. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar mora biti opremljeno z javnim vodovodom.
Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
1. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
2. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.
Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena.«
Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Območja javnega vodovoda so določena s tem odlokom in so lokacijsko opredeljena s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu ter so prikazana na temeljni topografski karti ločeno za:
1. območja javnega vodovoda, kjer se v skladu s prvim ali drugim odstavkom prejšnjega člena izvaja javna služba,
2. območja javnega vodovoda, kjer je v skladu s prvim ali drugim odstavkom prejšnjega člena predvideno izvajanje javne službe,
3. območja javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 1. točke tega odstavka in
4. območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka.
Z javnimi vodovodi upravlja javno podjetje Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina kot upravljavec in izvajalec storitev javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: upravljavec javnih vodovodov).
V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:
– eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,
– eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
– eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka ali njihov pooblaščenec morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino.
Ne glede na prejšnji odstavek pogodbe o upravljanju zasebnega vodovoda ni potrebno skleniti, če imajo stavbe iz tretjega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti občino.
Občina zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na svojem območju.«
Na koncu drugega odstavka 4. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »O odvzemu vode iz hidranta za potrebe gašenja požara mora uporabnik v roku 24 ur obvestiti upravljavca javnih vodovodov.«
Za četrtim odstavkom 4. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»O tehnični izvedbi, delovanju in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov pripravi upravljavec javnih vodovodov pravilnik (v nadaljevanju: tehnični pravilnik), ki mora biti usklajen z veljavno zakonodajo.
S tehničnim pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet, se podrobneje določi:
– tehnične normative za projektiranje, gradnjo, nadzor, upravljanje in vzdrževanje vodovodnega omrežja, za priključevanje na javni vodovod in njegovo uporabo,
– dokumentacijo, za katero je v tem odloku predpisano, da se določi v tehničnem pravilniku ter
– navodila in tehnične pogoje za izvajanje javne službe.«
Besedilo 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Objekte in naprave javnega vodovoda, ki so v lasti občine, občina na predpisan način prenese v upravljanje upravljavcu javnih vodovodov.
Način upravljanja objektov ali naprav javnega vodovoda, ki so v solastništvu več občin, občine uredijo z medsebojno pogodbo.
Upravljavec javnih vodovodov njihovega upravljanja ne sme prepustiti podizvajalcu.
Obveznosti občine in upravljavca javnega vodovoda v zvezi z rednim in investicijskim vzdrževanjem in ustreznim zavarovanjem javnega vodovoda ter vodenjem evidenc se določijo s pogodbo.
V pogodbi iz prejšnjega odstavka se določijo tudi obveznosti upravljavca javnih vodovodov v zvezi z odstopom prostih zmogljivosti javnega vodovoda v skladu z Uredbo o oskrbi s pitno vodo.«
Besedilo 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Stavba (oziroma gradbeni inženirski objekt) v kateri se zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, mora biti priključena na javni vodovod v skladu s tem odlokom.
Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.
V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.
Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa upravljavec javnih vodovodov.
Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.
Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.«
Besedilo prvega in drugega odstavka 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Upravljavec javnih vodovodov mora lastnika obstoječega objekta, ki še ni priključen na javni vodovod obvestiti, da je priključitev njegove stavbe ali gradbeno inženirskega objekta obvezna, in mu posredovati rok ter pogoje za priključitev na javni vodovod.
Lastnik obstoječega objekta, ki dotlej ni bil oskrbovan iz javnega vodovoda, se mora na javni vodovod priključiti najpozneje v roku 6 mesecev od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka.
O kršitvi obveznosti lastnika objekta, da se na javni vodovod priključi v skladu s pogoji, ki jih je določil upravljavec javnih vodovodov, mora ta obvestiti pristojnega občinskega inšpektorja, da začne s postopkom za izvršbo.«
Besedilo 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena. Lastna oskrba je dovoljena tudi, če je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.
Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.«
Besedilo 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Viri financiranja javne službe oskrbe s pitno vodo so:
– cena storitve,
– občinski proračun.
Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz vodarine, omrežnine za javno infrastrukturo, vzdrževalnine priključka in števčnine, kar se ločeno prikaže na računu.
Vodarina je del cene za kritje stroškov, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe – neposredne stroške materiala in storitev, neposredne stroške dela, druge neposredne stroške, splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, splošne nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe, neposredne stroške prodaje, stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, druge poslovne odhodke in donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva upravljavca javnih vodovodov.
Omrežnina za javno infrastrukturo je del cene, ki vključuje stroške javne infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo (stroške najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura, stroške zavarovanja infrastrukture javne službe, stroške odškodnin za služnost, povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe, stroške nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, plačilo za vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode in odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo). Omrežnina se določi na letni ravni in se obračunava glede na zmogljivost priključkov, določenih s premerom vodomera, skladno s preglednico. Za posamezni obračunski vodomer se izračuna tako, da se vsota vseh stroškov omrežnine deli z vsoto faktorjev omrežnine na obračunskih vodomerih. Tako dobljeni količnik se nato pomnoži s faktorjem omrežnine glede na premer posameznega obračunskega vodomera.
Premer vodomera | Faktor omrežnine |
DN ≤ 20 | 1 |
20 DN 40 | 3 |
40 ≤ DN 50 | 10 |
50 ≤ DN 65 | 15 |
65 ≤ DN 80 | 30 |
80 ≤ DN 100 | 50 |
100 ≤ DN 150 | 100 |
150 ≤ DN | 200 |
Vzdrževalnina priključka je fiksni mesečni namenski prispevek uporabnika za pokritje stroškov obnove in vzdrževanja priključka na javni vodovod v obsegu nalog upravljavca javnih vodovodov (rednih pregledov vodovodnih priključkov, popravil in obnov spojnih cevi do dolžine 50 m ter popravil oziroma zamenjav ventilov pred in za vodomerom. V primeru, da je dolžina vodovodnega priključka daljša od 50 m, se za vsak meter nad to dolžino uporabniku zaračuna sorazmerni delež vseh stroškov, na meter obnove cevi glede na celotno dolžino. Višino vzdrževalnine sprejme občinski svet na osnovi kalkulacij upravljavca javnih vodovodov.
Števčnina je fiksni mesečni namenski prispevek uporabnika za pokritje stroškov overjanja in popravila oziroma zamenjave obračunskih vodomerov.
Za uporabo sredstev pridobljenih iz naslova vzdrževalnine in števčnine mora upravljavec javnih vodovodov vsako leto pripraviti načrt predvidenih obnov vodovodnih priključkov ter overjanja in zamenjav obračunskih vodomerov. O realizaciji porabe, ki jo mora voditi ločeno, je upravljavec javnih vodovodov dolžan poročati v letnem poročilu.
Iz občinskega proračuna se pokrivajo stroški za vzdrževanje objektov in opreme javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod, in za zagotavljanje vode, kot tudi stroški za izvajanje od občine prenešenih strokovno tehničnih in razvojnih nalog v zvezi z načrtovanjem in gradnjo objektov in naprav, ki služijo oskrbi s pitno vodo ter izvajanje javnih pooblastil.
Količina pitne vode, odvzete za namene iz prejšnjega odstavka, se v zvezi z obveznostjo plačila storitve javne službe ugotavlja z vodomeri oziroma jo je gasilska organizacija dolžna evidentirati in podatke sporočiti upravljavcu javnih vodovodov.«
Besedilo 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ceno storitve oskrbe s pitno vodo za območje občine predlaga upravljavec javnih vodovodov z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev te javne službe in jo predloži občinskemu svetu v potrditev.
V primeru potrebe po enkratnem poračunu cene, upravljavec javnih vodovodov pripravi predlog poračunske cene in jo predloži občinskemu svetu v potrditev.«
V 18. členu se na koncu doda besedilo: »in ne sme za vodomerom priključiti drugega vira vode«.
V 19. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Poraba pitne vode za namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3 in se voda ne odvaja v kanalizacijo, se zaradi zahteve po obračunu, ki ne bo vključeval dajatev za čiščenje in kanalščino, mora meriti z ločenim vodomerom.«
V 20. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Pravico zahtevati kontrolo izvedbe priključka zaradi zagotovitve pravilnosti merjenja porabe vode pa ima upravljavec javnih vodovodov v primeru, ko upravičeno dvomi v ustreznost evidentirane porabe (npr. na obračunskem vodomeru več mesecev ugotavlja porabo, ki je manjša od polovice povprečne porabe v državi).«
V 25. členu se za peto alinejo doda nova alineja, ki se glasi:
»– presojanje potrebe po enkratnem poračunu storitev za preteklo obračunsko leto po zaključku poslovnega leta in predlaganje občinskemu svetu v potrditev poračunske cene za enkratni poračun.«
V 28. členu se na koncu prve alineje doda besedilo: »in tehničnega pravilnika«.
Besedilo 30. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Upravljavec javnih vodovodov ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda ali zaradi nepredvidenih okvar.
V primeru vzdrževalnih del na javnem vodovodu mora o času prekinitve dobave vode najmanj 24 ur prej upravljavec javnih vodovodov obvestiti uporabnike preko svoje spletne strani in na krajevno običajen način, v primeru nepredvidene okvare pa jih mora o času trajanja prekinitve dobave vode obvestiti takoj, neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja. Če traja prekinitev dobave več kot 24 ur, mora upravljavec javnih vodovodov zagotoviti najnujnejšo nadomestno oskrbo s pitno vodo.
V skladu s prejšnjim odstavkom mora postopati upravljavec javnih vodovodov tudi v primeru, ko je dobavo pitne vode moral prekiniti zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ali življenja ljudi in živali, (dogodki, ki bi lahko ogrozili vodni vir, distribucijo pitne vode ali povzročili njeno onesnaženje, kot npr. nedovoljen izpust odpadnih vod, nevarnih snovi, nedopustno ravnanje z odpadki ipd.).«
V 32. členu se besedilo za prvim stavkom črta.
Besedilo 35. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora občina zagotavljati opravljanje storitev javne službe v skladu z 2. členom tega odloka, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je lastna oskrba s pitno vodo dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na javni vodovod.
Za obstoječe stavbe in stavbe, za katere je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena pred uveljavitvijo tega odloka, se drugi in tretji odstavek 7. člena tega odloka ne uporabljata.
Dokler za zasebni vodovod, s katerim se zagotavlja lastna oskrba s pitno vodo v obstoječih stavbah na poselitvenem območju naselja Lozice-Žerjavska vas (katerega letna povprečna zmogljivost je enaka ali večja od 10 m3 pitne vode na dan oziroma se iz njega oskrbuje 50 ali več prebivalcev s stalnim prebivališčem, zaradi česar bi moral imeti upravljavca v skladu drugim odstavkom 3. člena tega odloka), upravljavec kot izvajalec javne službe ni določen, lokalna skupnost ne prevzema obveznosti upravljavca iz Pravilnika o pitni vodi, pač pa morajo izvajati vse obveznosti iz omenjenega predpisa lastniki zasebnega vodovoda.«
Besedilo 36. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Občinska uprava opravlja upravne naloge, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, pri katerih je določitev upravljavca obvezna, dokler upravljavec ni določen. Pred izdajo soglasja oziroma dovoljenja za priključitev mora občinska uprava s predstavnikom lastnikov takega vodovoda uskladiti pogoje, ki jih mora v zvezi s priključitvijo izpolniti bodoči uporabnik.«
39. člen se črta.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-3/2010-2
Vipava, dne 16. junija 2016
mag. Ivan Princes l.r.
