Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 3. in 7. člena ter tretjega odstavka 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11 – ORZGJS40), druge točke prvega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl. US: U-I-40/06-10, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 38/14, 37/15, 56/15, 102/15, 30/16, 42/16, 61/17 – GZ, 68/17 in 21/18 – ZNOrg) 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 27/17 – ZPro), Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12 in 76/17) in 16. člena Statuta Občine Ajdovščina (Uradni list RS, št. 44/12, 85/15, 8/18, 38/18) je Občinski svet Občine Ajdovščina na 33. redni seji dne 27. 9. 2018 sprejel
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Ajdovščina
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
(1) Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Ajdovščina (v nadaljevanju: občina).
(2) S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe po vrstah in številu izvajalcev,
2. vrsto in obseg storitev in naloge javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
3. pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
4. pravice in obveznosti uporabnikov,
5. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
6. vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa,
7. nadzor nad izvajanjem javne službe,
8. kazenske določbe.
(1) Javna služba obsega naslednje naloge:
1. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ter dodatno obdelavo komunalne odpadne vode,
2. redno vzdrževanje javne kanalizacije,
3. prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje,
4. prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju MKČN) na območje komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata,
5. obdelavo blata,
6. pregledovanje MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
7. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin,
8. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
9. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in pripadajo objektu, iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh,
10. obveščanje uporabnikov javne službe,
11. izdelavo programa izvajanja javne službe,
12. vodenje evidence o izvajanju javne službe,
13. poročanje o izvajanju javne službe in
14. priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2) Naloge iz 9. točke prejšnjega odstavka se izvajajo samo, če so izpolnjeni pogoji za priključitev, v skladu s tehničnimi pravili za javno kanalizacijo.
(3) Naloge javne službe, ki so posebne storitve, so:
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ali površine iz 9. točke prejšnjega odstavka, če so izpolnjeni pogoji za priključitev, v skladu s tehničnimi pravili za javno kanalizacijo,
– odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(1) Uporabnik javne službe (v nadaljevanju: uporabnik) je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik objekta ali dela objekta ali s strani lastnika določen neposredni uporabnik objekta in se zanj zagotavlja javna služba. Kot neposredni uporabnik lahko nastopa najemnik, če je lastnik nanj s pogodbo prenesel vse pravice in obveznosti, ki jih sicer ima lastnik kot uporabnik po tem odloku, in je taka pogodba posredovana izvajalcu javne službe. Za obveznosti najemnika, ko nastopa kot neposredni uporabnik po tem odloku, odgovarja subsidiarno lastnik objekta ali dela objekta.
(2) Če je objekt, del objekta ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, so za obveznosti uporabnikov javne službe solidarno odgovorni vsi solastniki, ne glede na to, če se solastniki dogovorijo, da obveznosti prevzame eden od solastnikov.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko obveznosti uporabnika javne službe izvaja:
– eden od lastnikov dela stavbe, če gre za večstanovanjsko stavbo brez upravnika in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor ali
– upravnik stavbe v imenu in za račun uporabnika, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom.
(4) Uporabnik javne službe je tudi upravljavec javnih površin v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (v nadaljevanju Uredba).
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonu s področja varstva okolja in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi, razen v primerih, ko je s tem odlokom določeno drugače.
Za vprašanja v zvezi z opravljanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo veljavni predpisi s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
II. PROSTORSKA IN ORGANIZACIJSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
(območje zagotavljanja javne službe)
Občina zagotavlja javno službo na območju celotne občine.
Javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda izvaja javno podjetje Komunalno stanovanjska družba d.o.o., Ajdovščina (v nadaljevanju izvajalec javne službe).
III. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
(obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo)
Obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo so:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v kanalizacijsko omrežje,
– čiščenja komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje ter dodatna obdelava komunalne odpadne vode,
– odvajanje padavinske vode, za katero se v skladu s 7., 8. in 9. točko prvega odstavka 3. člena tega odloka zagotavlja odvajanje in čiščenje v okviru nalog javne službe,
– čiščenje padavinske odpadne vode iz prejšnje alineje v komunalni čistilni napravi, če gre za mešano kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, oziroma v lovilniku olj ali čistilni napravi padavinske odpadne vode, če gre za javno kanalizacijo za odvajanje izključno padavinske odpadne vode in je čiščenje padavinske odpadne vode predpisano, in
– obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata.
(obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo)
(1) Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, so:
– prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje ter dodatna obdelava v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,
– prevzem blata iz MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in MKČN z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, na območju izven meja aglomeracije pri uporabniku javne službe ter njegova obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata,
– prevzem blata iz obstoječih pretočnih greznic ter obdelava v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata in
– pregled MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(2) Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, izvajanje storitev praznjenja nepretočne greznice ter prevzema in odvoza komunalne odpadne vode s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le čiščenje te komunalne odpadne vode ter njena dodatna obdelava v skladu z veljavnimi predpisi, v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic. Praznjenje nepretočne greznice in odvoz komunalne odpadne vode iz te nepretočne greznice ter njeno predajo izvajalcu javne službe, na območju, kjer se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, mora zagotoviti lastnik objekta, izvajalec javne službe pa potrdi datum in količino prevzete komunalne odpadne vode.
(3) Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo, in se komunalna odpadna voda čisti v MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali MKČN z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, s katero je opremljen objekt na območju izven aglomeracije, izvajanje storitve prevzema in odvoza blata s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. Prevzem in odvoz blata iz te MKČN ter njegovo predajo izvajalcu javne službe, ki izvaja storitev obdelave blata na območju, kjer se komunalna odpadna voda čisti v tej MKČN, mora zagotoviti upravljavec te MKČN, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzetega blata.
(4) Ne glede na prvi, drugi in četrti odstavek tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt kmetijskega gospodarstva le storitev iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, če:
– gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu,
– lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz MKČN ter njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko.
(5) Izvajalec javne službe pregleda vsako MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, enkrat na tri leta, pri čemer izvede prvi pregled prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev. O pregledu izda poročilo na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del Uredbe. V okviru pregleda preveri zlasti:
– ali MKČN obratuje,
– nastajanje odpadne vode in zmogljivost MKČN glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo,
– način odvajanja komunalne odpadne vode iz MKČN,
– hrambo podatkov v skladu s tretjim odstavkom 34. člena tega odloka.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec javne službe ne pregleda MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, če mu upravljavec te naprave predloži rezultate meritev iztoka za tiste parametre onesnaženosti, za katere so za to malo komunalno čistilno napravo predpisane mejne vrednosti. Vzorčenje in analize izvede oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa.
IV. OSKRBOVALNI STANDARDI
(opremljenost aglomeracije)
Aglomeracija mora biti zaradi izvajanja storitev javne službe opremljena v skladu s tem odlokom in veljavnim operativnim programom.
(opremljenost območij izven meja aglomeracij)
Lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, zagotoviti:
– odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje,
– čiščenje komunalne odpadne vode v tipski MKČN, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da učinek čiščenja dosega 80 % glede na parameter KPK,
– čiščenje komunalne odpadne vode v MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz veljavnih predpisov, če gre za MKČN, ki ni tipska MKČN.
(2) Ne glede na drugo in tretjo alinejo prejšnjega odstavka lahko lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije, če ne gre za objekt iz prve alineje prejšnjega odstavka, za komunalno odpadno vodo iz tega objekta zagotovi čiščenje v MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je sestavljena iz enote za mehansko čiščenje (pretočna greznica), ki je gradbeni proizvod v skladu z veljavnimi predpisi in standardi, iz katere se odpadna voda odvaja prek enote za nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo, ki je izdelana v skladu z veljavnimi predpisi in standardi.
(3) Ne glede na drugo in tretjo alinejo prvega odstavka tega člena lahko lastnik enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe ali stavbe za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (npr. planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena, na območju izven meja aglomeracije, če ne gre za objekt iz prve alineje prvega odstavka tega člena, za komunalno odpadno vodo iz te stavbe zagotovi čiščenje v MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je sestavljena iz enote za mehansko čiščenje (pretočna greznica), iz katere se odpadna voda odvaja prek enote za nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo v skladu s prejšnjim odstavkom in ki ustreza pogojem, določenim v veljavnih predpisih.
(4) Ne glede na drugo in tretjo alinejo prvega odstavka tega člena lahko lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije, ki ni objekt iz prve alineje prvega odstavka tega člena in je obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v objektu manjše od 50 PE, za komunalno odpadno vodo iz tega objekta zagotovi zbiranje v nepretočni greznici, če:
– čiščenje komunalne odpadne vode v skladu z drugo ali tretjo alinejo prvega odstavka tega člena ali v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih geografskih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje MKČN (npr. nadmorska višina nad 1.500 m in podobno), ali gre za komunalno odpadno vodo iz objekta brez stalno zaposlenih oseb, razvrščenega po klasifikacijskih ravneh v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in objekte državnega pomena:
– stavba za opravljanje verskih obredov,
– pokopališka stavba (npr. mrliška vežica s spremljajočimi objekti),
– kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, ali
– daljinski (prenosni) elektroenergetski vod (npr. transformatorska postaja) in
– ta nepretočna greznica ustreza pogojem, da:
– se pri dimenzioniranju upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 0,15 m3 na osebo na dan, razen če gre za stavbo za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali drugo gostinsko stavbo za kratkotrajno nastanitev (npr. planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena in se upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 0,03 m3 na osebo na dan,
– njena koristna prostornina znaša najmanj 4,5 m3 na osebo, vendar ne manj kot 10 m3, razen če gre za objekt brez stalno zaposlenih oseb, razvrščen po klasifikacijskih ravneh v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in objekte državnega pomena, iz prejšnje točke, kjer njena koristna prostornina znaša najmanj 3 m3 na osebo, vendar ne manj kot 6 m3,
– je izvedena iz vodotesnih materialov tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje njene vsebine v okolje, in
– se zagotovi njeno praznjenje v skladu z veljavnimi predpisi.
(5) Ne glede na drugo in tretjo alinejo prvega odstavka tega člena lahko lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije, ki ni objekt iz prve alineje prvega odstavka tega člena, ta objekt opremi z MKČN z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, če za blato zagotovi ravnanje v skladu z veljavnimi predpisi.
(6) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje MKČN ali nepretočne greznice iz tega člena zagotovi investitor ali lastnik objekta in je v njegovi lasti in upravljanju.
V. PRIKLJUČKI NA JAVNO KANALIZACIJO
(kanalizacijski priključek)
(1) Kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, vključno s hišnim črpališčem, ki je namenjena odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta ali skupine objektov z obremenitvijo manj kot 50 PE v javno kanalizacijo, ki poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje.
(2) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta, ki mu kanalizacijski priključek pripada, in je v njegovi lasti in upravljanju.
(obveznost priključitve na javno kanalizacijo)
(1) Priključitev na javno kanalizacijo je obvezna za lastnike obstoječih objektov v aglomeraciji, kjer je opremljenost z javno kanalizacijo predpisana, ali v aglomeraciji, kjer opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana, aglomeracija pa je opremljena z javno kanalizacijo, ali lastnike obstoječih objektov izven meja aglomeracije, kjer so izpolnjeni pogoji iz prve alineje prvega odstavka 12. člena.
(2) Izvajalec javne službe mora po prevzemu javnega kanalizacijskega omrežja v upravljanje in po pričetku obratovanja komunalne čistilne naprave lastnika objekta obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu mora posredovati pogoje in navodilo za priključitev.
(3) Lastnik obstoječega objekta iz prvega odstavka tega člena mora zagotoviti priklop na javno kanalizacijsko omrežje najpozneje šest mesecev po prejemu obvestila izvajalca javne službe. Priključitev na javno kanalizacijo mora biti izvedena v skladu s pogoji in navodilom za priključitev in pod nadzorom izvajalca javne službe. Če lastnik priključitve ne izvede v predpisanem roku, izvajalec javne službe začne postopek, v skladu z zakonodajo.
(4) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, za katerega se zagotovi odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s četrtim odstavkom 19. člena Uredbe, mora zagotoviti priklop na MKČN za čiščenje komunalne odpadne vode iz tega objekta najpozneje šest mesecev po njeni vgradnji in o tem obvestiti izvajalca javne službe.
(5) Objekt, iz katerega se odvaja komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali MKČN odstrani ali očisti in izključi iz obstoječega sistema odvajanja odpadne vode, loči sistem odvajanja odpadnih voda ter izvajalcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli. Prevzem komunalne odpadne vode in blata iz MKČN oziroma greznice zagotavlja izvajalec javne službe v skladu z določili Uredbe.
(1) Pred začetkom gradnje kanalizacijskega priključka na obstoječo kanalizacijo, ki je v upravljanju izvajalca, si mora uporabnik od izvajalca pridobiti soglasje k priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje. Za pridobitev soglasja mora vlogi priložiti dokumentacijo, določeno v tehničnih pravilih za javno kanalizacijo.
(2) Izvajalec javne službe je dolžan najpozneje v 15 delovnih dneh od prejema popolne vloge:
– izdati soglasje k priključitvi ali
– v primeru, da priključitev po predvideni dokumentaciji ni možna, izdati odločbo o zavrnitvi soglasja.
(3) Lastnik objekta je dolžan izvajalca javne službe obvestiti o fizični izvedbi priključka najmanj petnajst dni pred izvedbo del. Nadzor nad deli pri priključitvi na javno kanalizacijo in zapisnik o ustreznosti izvedbe priključitve na javno kanalizacijo izvede izvajalec javne službe na stroške uporabnika.
(4) Po priključitvi objekta na javno kanalizacijo se novega uporabnika vpiše v evidenco uporabnikov javne kanalizacije in v evidenco priključenih uporabnikov na čistilno napravo.
16. člen
(pogodba o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode)
(1) S pogodbo o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode izvajalec javne službe in uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, določita medsebojna razmerja, pravice in obveznosti, obračun in plačevanje stroškov odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode ter drugih storitev s pripadajočimi zakonskimi dajatvami.
(2) Uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, je dolžan skleniti pogodbo o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode v roku 30 dni od prejema pisnega predloga pogodbe.
(3) Pogodbo o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode sklenejo z izvajalcem javne službe tudi uporabniki, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo, in so že priključeni na javno kanalizacijo, nimajo pa še sklenjene pogodbe o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode.
17. člen
(1) Za vsak objekt ali skupino objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega ali več uporabnikov, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo.
(2) V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in velikost objektov, se izjemoma, skladno s soglasjem izvajalca javne službe, dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
(3) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev po navodilih izvajalca javne službe več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka.
(4) Priključitev na javno kanalizacijo se izvede v jašek javne kanalizacije v skladu s tehničnimi pravili za javno kanalizacijo, v primerih, ko se ugotovi, da priključitev v jašek ni možna ali racionalna je dovoljena priključitev direktno v cev javne kanalizacije v soglasju z izvajalcem javne službe in v skladu s tehničnimi pravili za javno kanalizacijo.
(5) V primeru ločenega sistema odvajanja odpadnih komunalnih in padavinskih voda se mora izvajati dosledno priključevanje odpadnih komunalnih voda na fekalni kanal in padavinskih voda na meteorni kanal.
Za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere se lahko izvede začasen priključek na javno kanalizacijo. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javno kanalizacijo. Izvajalec javne službe dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Izvajalec javne službe lahko dovoli začasno priključitev na javno kanalizacijo le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora izvajalec javne službe o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.
19. člen
(1) Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug, za to usposobljen izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve objektov pod nadzorom izvajalca javne službe.
(2) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega voda. Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec javne službe in uporabnik.
(3) Kanalizacijski priključek in pripadajoči objekti morajo biti izvedeni v skladu s pridobljenim soglasjem in tehničnimi pravili za javno kanalizacijo tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora povratne vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz stavb, ki so nižje od kote javne kanalizacije ali pa v njih obstaja nevarnost vdora povratne vode iz javne kanalizacije, se mora izvesti s prečrpavanjem na ustrezen nivo.
(4) Izgradnja in vzdrževanje objektov in naprav, ki so v lasti uporabnika, se mora izvajati po enakih določilih kot veljajo za javno kanalizacijo na stroške uporabnika. Uporabnik je dolžan s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo.
20. člen
(spremembe na priključkih in odjava priključka)
(1) Sprememba dimenzije priključka, trase, izvedba dodatnega kanalizacijskega priključka, izvedba merilnega mesta industrijske odpadne vode in ostale spremembe se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek.
(2) Izvajalec javne službe je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo, uporabnik pa je dolžan sporočiti izvajalcu vsako spremembo, ki je vezana na odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode, in sicer v 15 dneh od nastale spremembe ter dostaviti uradno veljaven dokument, ki je podlaga za spremembo.
(3) Menjava uporabnika priključka ali obveznosti plačila storitev na drugo pravno ali fizično osebo je mogoča pod pogojem, da so poravnane vse obveznosti do izvajalca javne službe iz naslova odvajanja in čiščenja na priključku, v nasprotnem primeru se priključitev novega uporabnika izvede po postopku, ki je po določilih tega odloka predpisan za prvo priključitev na javno kanalizacijo.
(4) Odjava priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati izvajalcu javne službe vlogo za odjavo priključka v pisni obliki. Izvedbo ukinitve priključka izvrši uporabnik sam ali drug za to usposobljen izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z veljavnimi predpisi s področja graditve objektov pod nadzorom izvajalca javne službe. Uporabnika se izbriše iz evidence uporabnikov po poravnavi vseh obveznosti do izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode.
(odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije)
(1) Odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacijo je dovoljen na predlog zahteve lastnika objekta v primeru rušenja priključnega objekta.
(2) Kanalizacijski priključek se odklopi na stroške lastnika objekta tako, da se zamaši na mestu priključitve na javno kanalizacijo.
(3) Vlogo za odklop kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora podati lastnik objekta, ki objekt ruši v pisni obliki, najkasneje trideset (30) dni pred predvidenim odklopom priključka.
(4) Izvajalec javne službe ima pravico odklopiti priključek z javne kanalizacije, če uporabnik ne spoštuje določil republiških predpisov, tega odloka in tehničnih pravil za javno kanalizacijo na podlagi odločbe pristojnega inšpektorja. Pred odklopom kanalizacijskega priključka z javne kanalizacije mora dati izvajalec javne službe uporabniku primeren rok za odpravo pomanjkljivosti, ki pa ne sme biti krajši od trideset (30) dni in ne daljši od devetdeset (90) dni.
(trajna prekinitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode)
(1) Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez odjave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo s prekinitvijo dobave vode iz javnega vodovoda, če:
– z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
– stanje kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov,
– odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
– kvaliteta odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
– če niso izpolnjeni pogoji za priključitev na javno kanalizacijo določeni s tem odlokom in tehničnimi pravili za javno kanalizacijo,
– če uporabnik ne izpolnjuje pogojev določenih s tem odlokom in tehničnimi pravili za javno kanalizacijo,
– če uporabnik ne poravna računov za izvajanje storitev javne službe tudi po prejemu opomina, vendar s tem ne sme biti prizadet drug uporabnik,
– če uporabnik pisno zahteva odklop kanalizacijskega priključka zaradi rušenja objekta.
(2) Uporabnik mora v primeru prekinitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode iz prvega odstavka tega člena prekiniti črpanje vode iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije.
(3) Odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz prvega odstavka tega člena se prekine za določen čas do odprave vzroka za prekinitev.
(4) Stroške prekinitve odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode in stroške ponovne priključitve na javno kanalizacijo ter vse morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve mora pred ponovno priključitvijo na javno kanalizacijo poravnati uporabnik. Uporabnik je dolžan poravnati tudi stroške za škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh objektih in napravah zaradi njegovega ravnanja.
(5) Stroški prekinitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode in stroški ponovne priključitve na javno kanalizacijo se določijo s cenikom storitve izvajalca javne službe. Stroške za škodo iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi izvajalec javne službe.
(začasna prekinitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode)
(1) Izvajalec javne službe lahko začasno prekine odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije.
(2) O prekinitvi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode iz prejšnjega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način vsaj osem (8) dni pred prekinitvijo.
(3) V primeru nepredvidljivih prekinitev, ki trajajo do ene ure obveščanje iz prejšnjega odstavka tega člena ni obvezno.
(prekinitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v primeru višje sile)
(1) V primeru višje sile, kot so potres, požar, poplave, vdori in izlitja škodljivih snovi v javno kanalizacijo, onesnaženja vodnih virov in podobno ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode.
(2) Izvajalec javne službe mora v primerih iz prejšnjega odstavka postopati skladno s sprejetimi načrti za take primere.
(3) Izvajalec javne službe mora o prekinitvi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode iz prvega odstavka tega člena uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.
VI. PRILAGODITEV OBSTOJEČIH OBJEKTOV
(prilagoditev obstoječih objektov)
Obstoječi objekti se morajo prilagoditi zahtevam uredbe, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(1) Kot posebne storitve zaradi uporabe objektov javne kanalizacije, ki niso storitve obvezne občinske gospodarske javne službe, mora njen upravljavec v okviru zmogljivosti javne kanalizacije zagotoviti odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, kot tudi odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine.
(2) Lastnik stavbe, v kateri nastaja industrijska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi (v nadaljevanju: industrijski uporabnik) kot tudi lastnik površine, ki ni javna površina, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi, lahko odvaja v javno kanalizacijo samo take odpadne vode, ki ustrezajo predpisom o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz posameznih proizvodenj in obratov in predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja, oziroma kot so določene v soglasju za kanalizacijski priključek.
(3) Določbe, ki se nanašajo na priključevanje in na uporabo javne kanalizacije in veljajo za uporabnike storitev javne službe, se smiselno uporabljajo tudi za industrijske uporabnike.
(4) Industrijski uporabnik, pri katerem nastaja odpadna voda, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, mora to vodo predhodno očistiti tako, da ustreza zahtevam veljavnih predpisov in izdanih dovoljenj. Odpadne vode, ki niso primerne za odvajanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno redčiti z neonesnaženo pitno, hladilno ali drenažno vodo z namenom, da bi z redčenjem dosegli dovoljene koncentracije nevarnih snovi oziroma zahtevane lastnosti.
(5) Industrijski uporabnik mora na lastne stroške zgraditi in vzdrževati kontrolno mesto pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijo.
(6) Industrijski uporabnik, ki je zavezanec za zagotavljanje prvih meritev in emisijskega monitoringa odpadne vode, mora kontrolirati sestavo odpadne vode in poročila o le-teh, ki so izdelana skladno s predpisi, tekoče posredovati upravljavcu. Poročilo o obratovalnem monitoringu mora upravljavcu posredovati v pisni ali elektronski obliki, do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, seznanjati ga mora o vseh spremembah kvalitete in količine odpadne vode, kot tudi o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali zaradi vzrokov višje sile odtekle v javno kanalizacijo.
(7) Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi meritev, predvidene evidence in podatki iz dokumentacije industrijskega uporabnika, morajo biti upravljavcu javne kanalizacije vedno na razpolago. Prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod se izvajajo skladno s predpisi in jih je dolžan zagotoviti uporabnik na lastne stroške. Upravljavec javne kanalizacije lahko naroči izredne meritve emisije odpadne vode, ki jih je industrijski uporabnik dolžan dopustiti in tudi plačati, če emisije presegajo parametre iz zadnjega poročila emisijskega monitoringa, sicer jih plača naročnik.
(8) Industrijski uporabnik mora skleniti pogodbo o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode z upravljavcem javne kanalizacije, ki na osnovi odčitkov merilca pretoka mesečno izvaja obračun teh posebnih storitev.
(9) Za odvajanje padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne, mora uporabnik predhodno pridobiti soglasje upravljavca. Obračun odvajanja in čiščenja odpadne padavinske vode, kot posebne storitve, izvaja upravljavec mesečno, na podlagi podatkov o velikosti in vrsti površine, s katere se padavinska voda odvaja.
(prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč)
(1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč.
(2) Stroške prevzema in obdelave gošč zaračuna izvajalec javne službe lastniku premičnega suhega stranišča oziroma uporabniku, ki preda goščo v obdelavo na podlagi cenika izvajalca javne službe.
Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.
IX. OBVEŠČANJE UPORABNIKOV JAVNE SLUŽBE
(obveščanje uporabnikov javne službe)
(1) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so priključeni na javno kanalizacijo, pisno obveščati:
– na kateri komunalni ali skupni čistilni napravi se čisti komunalna in padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, in
– o pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic, obstoječih greznic, MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in MKČN, ki niso objekti javne kanalizacije, v katere se odvaja komunalna odpadna voda stavb, pisno obveščati:
– na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna odpadna voda iz nepretočne greznice,
– na kateri komunalni čistilni napravi se obdeluje blato,
– o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode ali blata pri uporabnikih storitev in
– o rokih in času pregledov MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(3) Izvajalec javne službe mora obveščanje iz prvega in drugega odstavka tega člena izvesti najpozneje v treh (3) mesecih po sprejetju programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ali najmanj osem dni pred spremembo pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(4) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe iz drugega odstavka tega člena pisno obvestiti o datumu dejanske izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj petnajst (15) dni pred predvideno izvedbo storitve.
(5) Uporabniki javne službe iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj osem (8) dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora biti obvezna storitev izvedena najpozneje v tridesetih (30) dneh po poslani zahtevi.
X. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE TER PREPOVEDI
(pravice uporabnikov storitev javne službe)
Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
(obveznosti uporabnikov storitev javne službe)
(1) Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– omogočiti izvajalcu javne službe pregled sestave odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,
– redno vzdrževati interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, priključek, interne čistilne naprave in voditi dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave,
– zagotoviti redno vzdrževanje in kalibriranje merilca količin odpadne vode s strani pooblaščene institucije,
– kontrolirati sestavo odpadne vode in rezultate na zahtevo posredovati izvajalcu javne službe,
– pravočasno opozarjati na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
– obveščati izvajalca javne službe o vseh spremembah pogojev za priključitev,
– redno plačevati odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na podlagi izdanih računov,
– odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih s predpisi,
– prijaviti izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode takoj, ko ugotovijo spremembo,
– spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode,
– pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in obračun stroškov,
– dovoliti oziroma omogočiti izvajalcu javne službe dostop do obračunskega vodomera oziroma do merilnega mesta,
– dovoliti opravljanje del na svoji lastnini, kadar gre za kontrolo kanalizacijskega priključka ali ugotavljanja količin in lastnosti odpadne vode,
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
(2) Uporabniki ne smejo prekiniti odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode drugemu uporabniku.
(1) Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti komunalne odpadne vode, ki bi lahko:
– povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
– povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje ljudi,
– povzročale ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
– stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,
– povzročala, da v kanalih nastajajo škodljivi plini,
– povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
– zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,
– povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,
– vsebovala drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi.
(2) V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne službe poravnati stroške za odpravo škode.
(varovanje kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav ter obveznosti izvajalcev del)
(1) Na javni kanalizaciji se ne sme graditi, postavljati objektov in nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na kanalizaciji ali ovira njeno obratovanje in vzdrževanje.
(2) Kdor gradi, izvaja rekonstrukcije v varovalnem pasu javne kanalizacije, si mora pred začetkom del pri izvajalcu javne službe pridobiti podatke o poteku javne kanalizacije in dovoljenje za izvajanje predvidenih del, v katerem so podani pogoji za poseg na območju trase ter ga obvestiti o pričetku del najmanj 15 dni pred pričetkom del.
(3) Izvajalci del iz drugega odstavka tega člena morajo po zaključku del na svoje stroške vzpostaviti javno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora bremenijo izvajalca del.
(4) V primeru, da se v varovalnem pasu javne kanalizacije gradi druge infrastrukturne vode, je po izgradnji novih vodov investitor dolžan izvajalcu javne službe dostaviti PID in geodetski posnetek novozgrajenih vodov v digitalni obliki potrjen s strani odgovornega geodeta.
(5) V primeru nastalih poškodb na javni kanalizaciji ali priključkih je povzročitelj dolžan nemudoma obvestiti izvajalca javne službe o kraju, času in vrsti poškodbe. V takem primeru mora povzročitelj izvesti ustrezno sanacijo pod nadzorom izvajalca javne službe in pokriti vse nastale stroške.
(obveznosti upravljavca MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE)
(1) Upravljavec MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in upravljavec MKČN za 50 in več PE iz petega odstavka 21. člena Uredbe morata izvajalcu javne službe omogočiti prevzem in odvoz blata v skladu s 17. členom Uredbe.
(2) Upravljavec MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe omogočiti pregled te naprave ali mu predložiti analizne izvide, ki jih je izvedla pooblaščena oseba za obratovalni monitoring, v skladu s 17.členom Uredbe.
(3) Upravljavec MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora hraniti:
1. izjavo o lastnostih MKČN, če gre za tipsko MKČN,
2. navodila dobavitelja za obratovanje in vzdrževanje naprave,
3. vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, pregledno situacijo, iz katere je razvidno mesto iztoka iz MKČN in ime vodotoka, če gre za odvajanje v vodotok,
4. poročilo o opravljenih prvih meritvah v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda,
5. dokumentacijo o opravljenih delih na MKČN,
6. podatke o ravnanju z blatom, in sicer potrdilo izvajalca javne službe o prevzemu blata z navedbo datuma in količine prevzetega blata ali kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabe blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, če gre za kmetijsko gospodarstvo,
7. podatke o izrednih dogodkih, ki nastanejo med obratovanjem MKČN.
(4) Upravljavec MKČN iz prejšnjega odstavka mora dokumente iz 1., 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka hraniti v celotnem obdobju njenega obratovanja, podatke iz 5., 6. in 7. točke pa najmanj pet let.
(5) Upravljavec MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti podatke za izvedbo pregleda in pripravo poročila o pregledu ter dokumentacijo in podatke iz tretjega odstavka tega člena.
(obveznosti lastnika obstoječega objekta)
(1) Lastnik obstoječega objekta, ki je opremljen z obstoječo pretočno greznico, mora do prilagoditve zahtevam tega odloka hraniti:
– dokumentacijo o opravljenih delih na obstoječi pretočni greznici,
– podatke o ravnanju z blatom, in sicer potrdilo izvajalca javne službe o prevzemu blata z navedbo datuma in količine prevzetega blata oziroma kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabe blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, če gre za kmetijsko gospodarstvo.
(2) Lastnik obstoječega objekta iz prejšnjega odstavka mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti dokumentacijo in podatke iz prejšnjega odstavka.
(obveznosti izvajalca javne službe)
V okviru nalog javne službe ima izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na celotnem oskrbovalnem območju obveznosti, ki so definirane v 3. členu tega odloka in še naslednje naloge:
– prevzem in odvoz blata, ki se zbira v obstoječih pretočnih greznicah ter njegova obdelava na komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata,
– preverjanje ustreznosti priključkov na javno kanalizacijo,
– obratovalni monitoring čistilnih naprav za odpadne vode,
– vodenje katastra javne kanalizacije,
– vodenje evidence o izvajanju javne službe,
– poročanje o izvajanju javne službe,
– priprava podatkov za operativne programe,
– sodelovanje pri pripravi operativnega programa,
– sodelovanje pri projektiranju, izgradnji, rekonstrukciji in obnovi kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav,
– sodelovanje pri kontroli kakovosti izvedbe objektov oziroma novozgrajenega kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav,
– sodelovanje pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajenega kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav.
XI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN NAČIN NJENEGA OBLIKOVANJA
(viri financiranja storitev)
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
– iz proračuna občine,
– iz dotacij, donacij in subvencij,
– iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
(viri financiranja infrastrukture)
(1) Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
– iz proračuna občine,
– iz dotacij, donacij in subvencij,
– iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
(2) Lastnikom obstoječih objektov lahko občina iz sredstev občinskega proračuna zagotovi sredstva za subvencioniranje izgradnje kanalizacijskih priključkov, hišnih črpališč in MKČN. Pogoji in način dodelitve subvencije so določeni v posebnem odloku.
XII. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
(infrastruktura lokalnega pomena)
(1) Javna kanalizacija je grajeno javno dobro lokalnega pomena, ki jo zagotavlja občina.
(2) Javna kanalizacija je kanalizacija, skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje to kanalizacijo, ki je kot javna infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(3) Javno kanalizacijo iz drugega odstavka tega člena lahko pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi uporablja vsakdo.
(4) Uporaba javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer je javna kanalizacija zgrajena.
(5) Javna kanalizacija iz prvega odstavka tega člena je izven pravnega prometa. Na njej ni mogoče dobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
(6) Objekti in naprave javne kanalizacije v lasti občine so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, in sicer:
– kanalizacijska omrežja za odvod komunalne in padavinske odpadne,
– črpališča za prečrpavanje komunalne odpadne in padavinske odpadne vode,
– razbremenilniki visokih vod,
– zadrževalniki in pretočni bazeni,
– čistilne naprave odpadnih komunalnih in padavinskih vod,
– MKČN, ki jih zagotavlja občina,
– drugi objekti in naprave potrebni za obratovanje javne kanalizacije.
(objekti in naprave v lasti uporabnikov)
(1) Objekti in naprave, ki so v lasti uporabnikov so:
– kanalizacijski priključki, z vsemi objekti in napravami,
– nepretočne greznice, obstoječe greznice, MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in MKČN iz petega odstavka 21. člena Uredbe,
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih voda, peskolovi, lovilci mineralnih olj, lovilci olj in maščob rastlinskega oziroma živalskega izvora, naprave za prečrpavanje ter druge naprave na kanalizacijskem priključku.
(2) Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena načrtuje, gradi in vzdržuje uporabnik sam na lastne stroške.
(3) Uporabnik je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena ravnati tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ter da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje.
41. člen
(prenos novozgrajenih objektov in naprav)
Objekte in naprave javne kanalizacije, ki so v lasti občine, občina na predpisan način prenese v upravljanje upravljavcu javne kanalizacije. Upravljavec javne kanalizacije njihovega upravljanja ne sme prepustiti podizvajalcu. Obveznosti občine in upravljavca javne kanalizacije v zvezi z rednim in investicijskim vzdrževanjem in ustreznim zavarovanjem javne kanalizacije ter vodenjem evidenc se določijo s pogodbo.
XIII. OBRAČUN ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE
42. člen
(cena odvajanja in čiščenja)
Cene storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode se oblikujejo v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
43. člen
(1) Količina opravljanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode se meri v m3 in zaračuna na podlagi odčitka obračunskega vodomera iz javnega vodovoda odvzete vode ali na podlagi odčitka kalibriranega merilca količine odpadne vode.
(2) Izvajalec javne službe je dolžan odčitati stanje na vodomeru najmanj enkrat letno za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrija in večstanovanjske stavbe) pa praviloma vsak mesec.
(3) Za stanovanjske stavbe, kjer se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, uporabniki pa se oskrbujejo s kapnico, se predračunska cena obračuna na podlagi števila stalno in začasno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju pavšalne količine pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan. Zavezanec za plačilo storitev izvajalcu javne službe sporoči podatke o številu stalno in začasno prijavljenih stanovalcev.
(4) Za nestanovanjske stavbe, kjer se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, uporabniki z lastno oskrbo s pitno, se predračunska cena obračuna na podlagi pavšalne količine pitne vode, ki znaša:
– za poslovne objekte 0,05 m3 na zaposlenega na dan,
– za gostinske objekte 0,05 m3 na povprečno število gostov na dan,
– za vikende, nenaseljene stanovanjske objekte 0,15 m3 na dan.
(5) Zavezanec za plačilo storitev izvajalcu javne službe sporoči podatke potrebne za določitev pavšalne količine pitne vode. Sporočene podatke mora izvajalec javne službe upoštevati najpozneje v naslednjem mesecu po preteku meseca, ko so mu bili sporočeni.
(6) V primerih, ko je na internem omrežju več uporabnikov, ki koristijo storitve iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim obračunskim vodomerom in so na internem omrežju vgrajeni interni vodomeri, lahko izvajalec javne službe izda račun posameznim uporabnikom na podlagi odčitka stanja na internih vodomerih. Količina se poveča ali zmanjša za razliko med seštevkom dobavljene vode po odčitkih na internih vodomerih in po odčitku na obračunskem vodomeru, ki se razdeli na vse uporabnike v objektu glede na porabo po internih vodomerih.
(7) V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim obračunskim vodomerom in na internem omrežju niso vgrajeni interni vodomeri, se količina opravljenih storitev obračuna skladno s predpisom, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(posebni primeri obračuna/pavšal)
(1) V primeru, da izvajalec javne službe ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari in okvara ni rezultat nepooblaščenega posega v sistem, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju.
(2) Če izvajalec javne službe ne more odčitati števca, mora o tem obvestiti uporabnika. Ta mora sporočiti stanje vodomera, sicer je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju.
(1) Uporabnik je dolžan račun poravnati v roku, navedenem na računu. Uporabnik lahko sporoči izvajalcu javne službe pisni ugovor na obračun, najkasneje v osmih dneh po prejemu računa. Izvajalec javne službe je dolžan pisno odgovoriti na ugovor uporabnika v petnajstih dneh.
(2) V primeru, da uporabnik ne poravna računa v navedenem roku in upravljalcu ne pošlje pisnega ugovora na obračun, mu izvajalec javne službe izda opomin. Če uporabnik ne poravna obveznosti niti v 15 dneh po prejemu opomina, lahko izvajalec javne službe prekine dobavo vode na stroške uporabnika. Izvajalec javne službe lahko prekine dobavo vode samo v primeru, če je uporabnika na to opozoril in če s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.
(3) Vse polnoletne osebe, ki so prijavljene na naslovu, kjer se izvaja javna služba v skladu s tem odlokom, za plačilo računa odgovarjajo solidarno.
46. člen
Uporabnik lahko v roku petnajstih dni od izdanega računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu javne službe, če meni, da mu storitve niso bile pravilno obračunane. Del računa glede na povprečno mesečno porabo zadnjega obračunskega leta mora uporabnik plačati v roku, navedenem na računu. Izvajalec javne službe je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku nadaljnjih osem dni in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.
(upravičenci do oprostitve plačevanja stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode)
Uporabniki, ki pitno vodo rabijo za namene, pri katerih ne nastaja komunalna odpadna voda (npr. zalivanje, namakanje, napajanje živine in podobno) in uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, so upravičeni do oprostitve plačevanja stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode. Poraba pitne vode za namene, navedene v prejšnjem stavku, se ugotavlja v skladu z določbami Odloka o oskrbi s pitno vodo.
XIV. JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
(1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja mnenja in projektne pogoje ter dovoljenja za priključitev na javno kanalizacijo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
(2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
(3) Občina poveri izvajalcu javne službe vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti javne službe. Vsa vprašanja, ki se nanašajo na vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav se uredijo s posebno pogodbo, ki jo skleneta občina in izvajalec javne službe.
(4) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(5) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.
XV. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja Medobčinska uprava občin Šempeter - Vrtojba, Renče - Vogrsko, Miren - Kostanjevica, Vipava in Ajdovščina (v nadaljevanju inšpektorat).
(2) Pri izvajanju nadzora lahko inšpektorat izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3) Inšpektorat ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
XVI. PREDPISI, SPREJETI NA PODLAGI TEGA ODLOKA
(tehnična pravila za javno kanalizacijo)
(1) Izvajalec javne službe mora županu predložiti v sprejem tehnična pravila za javno kanalizacijo v roku treh mesecev v skladu z določili tega odloka in drugih veljavnih predpisov.
(2) Tehnična pravila za javno kanalizacijo in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo na spletni strani občine in izvajalca javne službe.
(1) Izvajalec javne službe mora sprejeti cenik storitev navedenih v tem odloku in ga predložiti v potrditev občinskemu svetu.
(2) Cenik storitev in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo na spletni strani izvajalca javne službe.
(1) Z globo 1400 € se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne zgradi kanalizacijskega priključka v skladu s soglasjem za priključitev na kanalizacijsko omrežje (tretji odstavek 12. člena),
– izvede neposredno priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo v nasprotju z določili tega odloka (17. člen),
– priključi spojni kanal na javno kanalizacijo, kadar za to nima ustreznega dovoljenja (15. člen odloka),
– ne odklopi priključka v skladu z določili tega odloka (21. člen),
– prekine odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode drugemu uporabniku (2. točka 31. člena),
– v javno kanalizacijo odvaja komunalno odpadno vodo v nasprotju z določili tega odloka (32. člen),
– na javni kanalizaciji gradi, postavlja objekte ali nasipa material, ki lahko povzroči poškodbe na kanalizaciji ali ovira njeno obratovanje in vzdrževanje (prva točka 33. člena),
– ne pridobi predhodnega soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo del, s katerimi posegajo v in na območje javnega kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda (33. člen),
– se ne priključi na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po prejemu obvestila izvajalca javne službe, (tretji odstavek 14. člena),
– ne zagotovi priklopa na MKČN za čiščenje komunalne odpadne vode iz obstoječega objekta v roku šest mesecev po njeni vgradnji in o tem obvestiti izvajalca javne službe (četrti odstavek 14. člena).
(2) Z globo 400 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(3) Z globo 400 € se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.
XVIII. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
(kataster prispevnih površin odvajanja padavinskih voda)
Do izdelave katastra prispevnih površin za obračunavanje padavinskih voda iz javnih površin, streh ter utrjenih površin, večjih od 50 m2 in manjših od 100 m2, se stroški odvajanja in čiščenja padavinskih voda ne obračunavajo.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št. 100/09).
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 355-3/2009-19
Ajdovščina, dne 27. septembra 2018
Tadej Beočanin l.r.
