Na podlagi 11. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 285. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Cankova (Uradni list RS, št. 86/11 in 16/18) in 16. člena Statuta Občine Cankova (Uradni list RS, št. 7/13) je Občinski svet Občine Cankova na 5. redni seji dne 16. 5. 2019 sprejel
o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za prenovo sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso in izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo
1. člen
Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za prenovo sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (v nadaljevanju: sistem DOLB) in izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo v Občini Cankova.
Nepremičnine in naprave, ki so predmet tega odloka so objekti in naprave, ki so v Odloku o oskrbi s toplotno energijo iz sistema DOLB (Uradni list RS, št. 32/11 – v nadaljevanju: Odlok o oskrbi s toplotno energijo) določeni kot objekti in naprave dobavitelja-upravljalca ter parcela, namenjena postavitvi nove kotlovnice. Ti objekti in naprave so:
– obstoječa kotlovnica v osnovni šoli Cankova,
– toplovodno omrežje,
– toplotne postaje,
– nova kotlovnica, ki bo zgrajena na parceli št. 1011/1 k.o. 69 Cankova.
Gospodarska javna služba se izvaja na način, v obsegu in vsebini, kakor je ta določena v Odloku o oskrbi s toplotno energijo.
Ta odlok določa tudi predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in način financiranja izvedbe projekta.
Javni partner je Občina Cankova. Zasebni partner je pravna ali fizična oseba, izbrana na javnem razpisu kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva.
II. VSEBINA IN PREDMET JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
2. člen
Obseg prenove sistema DOLB je določen v Dokumentu identifikacije investicijskega projekta prenove sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Občini Cankova (v nadaljevanju: DIIP).
Občinski svet na podlagi DIIPa s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za prenovo sistema DOLB in izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo v obliki javno-zasebnega partnerstva.
Javni interes obsega zagotovitev prenove dotrajanega sistema DOLB in s tem nadaljevanje ogrevanja z lesno biomaso kot nefosilnim in lokalnim virom energije.
Predmet javno-zasebnega partnerstva je prenova sistema DOLB, ki obsega:
– izgradnjo nove kotlovnice z vso potrebno strojno in elektro opremo,
– izgradnjo novega toplovodnega omrežja,
– obnovo toplotnih postaj,
– priključevanje morebitnih novih uporabnikov na kotlovnico,
– upravljanje, obratovanje in razvoj kotlovnice ter toplovodnega omrežja,
– distribucija toplotne energije do uporabnikov.
(1) Naloge iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena obsegajo izvedbo potrebnih gradbenih del za izgradnjo novega objekta kotlovnice, dobavo in postavitev kotlovniške opreme, dobavo in postavitev vse potrebne nove strojne in elektro opreme.
(2) Naloge iz druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena obsegajo izgradnjo novega toplovodnega omrežja, ki vključuje tudi odstranitev starega, dotrajanega omrežja.
(3) Naloge iz tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena obsega obnovo vseh toplotnih postaj, zamenjavo dotrajanih toplotnih postaj in montažo manjkajočih toplotnih postaj na objektih, ki trenutno še nimajo vgrajenih toplotnih postaj. V primeru montaže novih toplotnih postaj tam, kjer teh do sedaj ni bilo, vključuje tudi vsa potrebna strojna dela na sekundarni strani, to je na sistemu končnih uporabnikov.
(4) Naloge iz četrte alineje prvega odstavka prejšnjega člena obsegajo izgradnjo vseh elementov kotlovnice in postavitev opreme v objektu končnih uporabnikov, ki so potrebni za zagotovitev distribucije toplotne energije do uporabnikovih naprav. Morebitni posegi na obstoječem sistemu centralnega ogrevanja, razen samega priklopa toplotne postaje na centralno ogrevanje končnega uporabnika niso predmet te alineje.
(5) Naloge iz pete alineje prvega odstavka prejšnjega člena obsegajo upravljanje, razvoj in vzdrževanje kotlovnice in toplovodnega omrežja s toplotnimi postajami pri končnih uporabnikih, razvoj oskrbe s toplotno energijo, odgovornost za varnost in zanesljivost funkcioniranja kotlovnice, izvajanje potrebnih meritev ter preizkusov delovanja kotlovnice.
(6) Naloge iz šeste alineje prvega odstavka prejšnjega člena obsegajo obratovanje in s tem povezano zagotavljanje in prodajo toplotne energije uporabnikom.
(7) Izvajalec dejavnosti oskrbe s toploto mora poleg nalog prvega odstavka tega člena izvajati tudi vse druge naloge in dejavnosti, ki so določene v Odloku o oskrbi s toplotno energijo in so z dejavnostjo oskrbe s toploto neločljivo povezane.
(obveznosti javnega partnerja)
Javni partner bo zasebnemu podelil izključno pravico izgradnje nove kotlovnice na občinski parceli št. 1011/1, k.o. 69 Cankova. Javni partner bo zasebnemu omogočil tak dostop do parcele iz tega odstavka, da bo lahko opravil vsa potrebna gradbena, instalacijska in druga dela.
Javni partner bo zasebnemu podelil izključno pravico prenove objektov in naprav navedenih v 1. členu. Javni partner bo zasebnemu omogočil tak dostop do objektov in naprav navedenih v 1. členu, da bo lahko opravil vsa potrebna gradbena, instalacijska in druga dela.
Javni partner bo zasebnemu podelil izključno pravico izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo, kot je ta opredeljena v Odloku o oskrbi s toplotno energijo.
Javni partner je tudi dolžan zagotoviti, da uporabniki toplote, ki so delno ali v celoti financirani iz občinskega proračuna, redno plačujejo stroške za dobavljeno toploto.
(obveznosti zasebnega partnerja)
Zasebni partner prevzema obveznosti izvedbe vseh investicijskih ukrepov potrebnih za izvedbo prenove sistema DOLB, opredeljene v 3. členu, vključno s pridobitvijo vseh potrebnih dovoljenj za začetek obratovanja.
Zasebni partner v celoti prevzema obveznost upravljanja, razvoja in vzdrževanja sistema DOLB, odgovornost za varnost in zanesljivost funkcioniranja kotlovnice in toplovodnega omrežja, ter izvajanje potrebnih meritev ter preizkusov delovanja. V to obveznost spada tudi nakup goriva (lesni sekanci) in zagotavljanje redne dobave toplote uporabnikom pri čemer zasebni partner prevzema tudi obveznost nabave goriva v lokalnem okolju.
III. OBLIKA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
7. člen
(oblika javno-zasebnega partnerstva)
Javno-zasebno partnerstvo se izvede v obliki koncesijskega razmerja.
IV. TRAJANJE JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
8. člen
(trajanje javno-zasebnega partnerstva)
Koncesijska pogodba med javnim in zasebnim partnerjem se sklene za obdobje 25 let.
V. POSTOPEK IZBIRE IZVAJALCA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA IN POGOJI TER MERILA ZA IZBOR
9. člen
Zasebnega partnerja se izbere na podlagi javnega razpisa, v odprtem postopku.
V postopku izbire mora javni partner zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje kandidatov.
(pogoji za izbiro zasebnega partnerja)
Javni partner mora v postopku izbire zasebnega partnerja preveriti, ali je zasebni partner ekonomsko in finančno ter tehnično in kadrovsko sposoben prevzeti naloge izvajalca javno-zasebnega partnerstva.
Kandidati morajo v postopku izbire izkazati, da imajo zadostne reference s predmetnega področja in zagotovljen dostop do finančnih sredstev za realizacijo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva.
(merila za izbor zasebnega partnerja)
Za izbor zasebnega partnerja se kot glavno merilo uporabi ekonomsko najugodnejša ponudba. Z javnim razpisom se kot dopolnilna lahko določi tudi druga merila.
Javni partner mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor zasebnega partnerja, ki bodo omogočila izbor najugodnejšega kandidata.
Za objavo javnega razpisa, izvedbo postopka izbire zasebnega partnerja, izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva, in podpis pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja javno-zasebnega partnerstva se pooblasti župana.
Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.
Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana.
Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno- zasebnem partnerstvu, kar potrdijo s podpisom izjave. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe javnega partnerja ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva.
Poročilo strokovne komisije je podlaga za pripravo akta izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga izda občinska uprava.
VI. VZPOSTAVITEV IN PRENEHANJE JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
14. člen
Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerja javno-zasebnega partnerstva, nastanejo s trenutkom sklenitve koncesijske pogodbe. Akt izbire preneha veljati, če izbrani zasebni partner pogodbe ne podpiše v roku 30 dni od njegove pravnomočnosti.
(prenehanje koncesijskega razmerja in koncesijske pogodbe)
Koncesijsko razmerje med koncesionarjem in koncedentom preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– s sporazumnim prenosom koncesije,
– v primeru stečaja koncesionarja.
Koncesijska pogodba preneha veljati:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– s sporazumno razvezo ali
– z razdrtjem.
Koncedent lahko odvzame koncesijo:
– če koncesionar ne prične z opravljanjem koncesije v rokih, določenih s koncesijsko pogodbo,
– če koncesionar neupravičeno prekine izvajanje javne službe za več kot 2 dni, oziroma za več kot 5 dni skupaj v koledarskem letu,
– če je koncesionar večkrat ali huje kršil določbe zakonov, predpisov, koncesijske pogodbe ali dovoljenj, izdanih na podlagi zakona,
– zaradi ponovljenih in dokumentiranih primerov neučinkovitih storitev, ogrožanja varnosti ljudi in premoženja ali nepravilnega vzdrževanja kotlovnice in naprav po izključni krivdi koncesionarja,
– če koncesionar ne izpolnjuje več pogojev za podelitev koncesije,
– če je v javnem interesu, da se dejavnosti oskrbe s toploto prenehajo izvajati kot koncesionirana gospodarska javna služba.
V primerih iz druge, tretje, četrte in šeste alineje prejšnjega odstavka lahko koncedent odvzame koncesijo šele, če koncesionar po pisnem opozorilu ponovi kršitve.
V primeru iz sedme alineje prvega odstavka tega člena je mogoče odvzeti koncesijo z odpovednim rokom 6 mesecev. Koncedent prevzame naprave, potrebne za izvajanje koncesije, v skladu z določbami tega odloka, ki urejajo odkup koncesije. Koncesije ni mogoče odvzeti, če je do razlogov iz prvega odstavka, ki so podlaga za odvzem, prišlo zaradi višje sile.
V primerih iz prvega odstavka lahko koncedent prevzame izvajanje javne službe v režijo ali pa zanjo predvidi drug način izvajanja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
Z odkupom preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati javno službo, ki je predmet koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali drugače pridobil za namen izvajanja javne službe.
Podrobnejša vprašanja odkupa iz prejšnjega odstavka se uredijo s koncesijsko pogodbo.
Odkup koncesije je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.
Opravljanje javne službe lahko koncesionar prenese na drugo osebo samo v soglasju s koncedentom.
Opravljanje javne službe lahko koncedent v času trajanja koncesijske pogodbe prenese na drugo osebo samo v soglasju s koncesionarjem.
S koncesijsko pogodbo se lahko dogovorijo primeri, ko je prenos opravljanja javne službe dovoljen brez soglasja druge stranke, in obseg, v katerem se ta prenos lahko opravi.
(lastništvo naprav po prenehanju)
Vse naprave, ki jih koncesionar namesti v okviru in v času izvajanja koncesije, preidejo s prenehanjem koncesijske pogodbe v last koncedenta.
VII. RAZMERJE MED JAVNIM IN ZASEBNIM PARTNERJEM
20. člen
(pravice in obveznosti partnerjev)
Pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja se uredijo s koncesijsko pogodbo. Pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje javno-zasebnega partnerstva in na način, ki zagotavlja, da vsak izmed partnerjev prevzema tista poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje.
Javni partner mora s koncesijsko pogodbo vzpostaviti mehanizme, s katerimi zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa.
21. člen
Sredstva za izvedbo investicije zagotovi zasebni partner.
Sredstva za tekoče obratovanje zagotovi zasebni partner iz prihodkov za dobavljeno toploto uporabnikom.
Izhodiščna cena za dobavljeno toploto je cena, ki jo ponudi na javnem razpisu izbrani koncesionar.
Cena dobavljene toplote se prilagaja v skladu z metodologijo določeno v Aktu o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje (Uradni list RS, št. 2/17). Predlog za prilagoditev predloži koncesionar županu v soglasje.
23. člen
Nadzor nad izvajanjem javno-zasebnega partnerstva vršita župan in občinski svet.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
(prenehanje veljavnosti določb Odloka o oskrbi s toplotno energijo)
Z dnem, ko je podpisana koncesijska pogodba (20. člen) prenehajo veljati drugi in tretji odstavek 1. člena ter 36. člen Odloka o oskrbi s toplotno energijo.
Vse pravice in dolžnosti, ki jih v skladu z Odlokom o oskrbi s toplotno energijo kot dobavitelj izvršuje režijski obrat Občine Cankova, se z dnem podpisa koncesijske pogodbe prenesejo na koncesionarja.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-09/2019
Cankova, dne 16. maja 2019
