Izhajajoč iz ciljev zagotavljanja pravične družbe, enakosti in socialne varnosti ter kvalitetnega življenja vseh njenih občanov, vlaganja v gospodarski razvoj občine, razvijanja področja vzgoje, izobraževanja, športa, kulture in umetnosti, ob hkratnem posvečanju posebne skrbi ohranjanju narave in varovanju okolja, s poudarkom na ohranjanju virov čiste pitne vode in drugih naravnih bogastev, ter na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) je Občinski svet Občine Ajdovščina na 29. redni seji dne 19. 5. 2022 sprejel
Občine Ajdovščina
1. SPLOŠNE DOLOČBE
Ta statut ureja status Občine Ajdovščina, ustanovitev ožjih delov občine in njihov status, naloge občine, organe občine (občinski svet, župan, nadzorni odbor, občinska volilna komisija), občinsko upravo, druge organe občine, ožje dele občine, neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini (zbor občanov, referendum, svetovalni referendum, drugi referendumi, ljudska iniciativa), premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte občine, varstvo občine v razmerju do države in nadzor nad zakonitostjo dela.
V statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
(območje, ime in sedež občine)
(1) Občina Ajdovščina (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Ajdovščina, Batuje, Bela, Brje, Budanje, Cesta, Col, Črniče, Dobravlje, Dolenje, Dolga Poljana, Gaberje, Gojače, Gozd, Grivče, Kamnje, Kovk, Kožmani, Križna Gora, Lokavec, Male Žablje, Malo Polje, Malovše, Otlica, Plače, Planina, Podkraj, Potoče, Predmeja, Ravne, Selo, Skrilje, Stomaž, Šmarje, Tevče, Ustje, Velike Žablje, Vipavski Križ, Višnje, Vodice, Vrtovče, Vrtovin, Zavino, Žagolič, Žapuže.
(2) Sedež občine je v Ajdovščini.
(3) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
(4) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
(1) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati, razpolagati, upravljati in najemati vse vrste premoženja.
(2) Občino predstavlja in zastopa župan.
(1) Na območju občine so kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti. S tem statutom je določen pravni status, ime, sedež, območje, zastopanje, omejitve pravne sposobnosti, naloge, organizacija in delovanje krajevnih skupnosti.
(2) Na območju občine so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti:
1. Krajevna skupnost Ajdovščina, ustanovljena na območju naselij Ajdovščina in Grivče, s sedežem v Ajdovščini;
2. Krajevna skupnost Batuje, ustanovljena na območju naselja Batuje, s sedežem v Batujah;
3. Krajevna skupnost Brje, ustanovljena na območju naselja Brje, s sedežem na Brjah;
4. Krajevna skupnost Budanje, ustanovljena na območju naselja Budanje, s sedežem v Budanjah;
5. Krajevna skupnost Cesta, ustanovljena na območju naselja Cesta, s sedežem na Cesti;
6. Krajevna skupnost Col, ustanovljena na območju naselij Col, Gozd, Križna Gora, Malo Polje, Žagolič, s sedežem na Colu;
7. Krajevna skupnost Črniče - Ravne, ustanovljena na območju naselij Črniče in Ravne, s sedežem v Črničah;
8. Krajevna skupnost Dobravlje, ustanovljena na območju naselja Dobravlje, s sedežem v Dobravljah;
9. Krajevna skupnost Dolga Poljana, ustanovljena na območju naselja Dolga Poljana, s sedežem v Dolgi Poljani;
10. Krajevna skupnost Gaberje, ustanovljena na območju naselja Gaberje, s sedežem v Gaberjah;
11. Krajevna skupnost Gojače - Malovše, ustanovljena na območju naselij Gojače in Malovše, s sedežem v Gojačah;
12. Krajevna skupnost Kamnje - Potoče, ustanovljena na območju naselij Kamnje in Potoče, s sedežem v Kamnjah;
13. Krajevna skupnost Lokavec, ustanovljena na območju naselja Lokavec, s sedežem v Lokavcu;
14. Krajevna skupnost Male Žablje, ustanovljena na območju naselja Male Žablje, s sedežem v Malih Žabljah;
15. Krajevna skupnost Otlica - Kovk, ustanovljena na območju naselij Otlica in Kovk, s sedežem na Otlici;
16. Krajevna skupnost Plače, ustanovljena na območju naselja Plače, s sedežem v Plačah,
17. Krajevna skupnost Planina, ustanovljena na območju naselij Planina in Tevče, s sedežem na Planini;
18. Krajevna skupnost Podkraj, ustanovljena na območju naselij Podkraj, Višnje, Vodice in Bela, s sedežem v Podkraju;
19. Krajevna skupnost Predmeja, ustanovljena na območju naselja Predmeja, s sedežem na Predmeji;
20. Krajevna skupnost Selo, ustanovljena na območju naselja Selo, s sedežem v Selu;
21. Krajevna skupnost Skrilje, ustanovljena na območju naselja Skrilje, s sedežem v Skriljah;
22. Krajevna skupnost Stomaž, ustanovljena na območju naselja Stomaž, s sedežem v Stomažu;
23. Krajevna skupnost Šmarje, ustanovljena na območju naselij Šmarje, Vrtovče in Zavino, s sedežem v Šmarjah;
24. Krajevna skupnost Ustje, ustanovljena na območju naselij Ustje in Dolenje, s sedežem na Ustjah;
25. Krajevna skupnost Velike Žablje, ustanovljena na območju naselja Velike Žablje, s sedežem v Velikih Žabljah;
26. Krajevna skupnost Vipavski Križ, ustanovljena na območju naselja Vipavski Križ, s sedežem v Vipavskem Križu;
27. Krajevna skupnost Vrtovin, ustanovljena na območju naselja Vrtovin, s sedežem v Vrtovinu;
28. Krajevna skupnost Žapuže, ustanovljena na območju naselij Žapuže in Kožmani, s sedežem v Žapužah.
(izvirne in prenesene naloge)
(1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu, ter naloge, določene s predpisi občine.
(2) Če zakon tako določa, lahko občina opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti. Za opravljanje nalog iz državne pristojnosti mora država občini zagotoviti potrebna sredstva.
(uresničevanje lokalne samouprave)
(1) Občani odločajo o zadevah iz občinske pristojnosti preko župana, občinskega sveta in drugih organov, v skladu s tem statutom.
(2) Občani neposredno sodelujejo pri upravljanju lokalnih zadev in pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih občanov, z referendumom, z ljudsko iniciativo, ter v drugih postopkih na podlagi zakona, tega statuta in drugih predpisov občine.
(uresničevanje skupnih nalog)
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
(2) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode in javna podjetja.
(grb, zastava, županska protokolarna ovratnica, žig in praznik občine ter žigi in prazniki krajevnih skupnosti)
(1) Občina ima svoj grb, zastavo in župansko protokolarno ovratnico.
(2) Grb občine je upodobljen v obliki španskega ščita, katerega dno se zaključi polkrožno, zgornji del pa tvori enakokraki trikotnik s štirimi cinami na njegovi desni stranici. Dno zgornjega dela se zaključi z valovito črto. V spodnjem delu grba se linija valovite črte z naraščajočimi razmaki še dvakrat ponovi. Ob robu spodnjega dela grba se v polkrožni postavitvi nahaja ime občine.
(3) Zastava občine je sestavljena iz dveh osnovnih elementov, in sicer: grba občine, ki je lociran na spodnjem delu zastave, in podlage, ki jo tvori upodobljena stilizirana silhueta stolpa s štirimi cinami, povezana z valovitimi črtami, ki v enakomernem in neprekinjenem vzorcu poteka po njeni celotni površini.
(4) Županska protokolarna ovratnica občine je sestavljena iz grba občine, kot osrednjega elementa, ter ploščic kot nosilnih elementov, ki ponazarjajo temeljne značilnosti občine.
(5) Natančnejša oblika, vsebina in uporaba grba, zastave ter županske protokolarne ovratnice občine se določi z odlokom.
(6) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima notranji in zunanji krog, obrobljen pa je z dvema vzporednima krožnicama. Žig ima v notranjem krogu napis: OBČINA AJDOVŠČINA, tako da je na zgornji polovici kroga napis: OBČINA, na spodnji polovici pa napis: AJDOVŠČINA, v sredini je grb občine. Vsak organ občine ima svoj žig, zato je na spodnji polovici zunanjega kroga napisano ime posameznega organa občine, za katerega se žig uporablja, in sicer: OBČINSKI SVET, ŽUPAN, NADZORNI ODBOR, OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA in OBČINSKA UPRAVA. Svoj žig ima tudi Občinski štab za civilno zaščito, ki ima v zunanjem krogu napisano ime štaba. Vsaka od krajevnih skupnosti iz drugega odstavka 5. člena tega statuta ima žig, obrobljen z dvema vzporednima krožnicama, na katerem je na zgornji polovici na notranji strani oboda napis: KRAJEVNA SKUPNOST, na sredini v vodoravni liniji napis imena krajevne skupnosti, na spodnji polovici na notranji strani oboda pa napis: OBČINA AJDOVŠČINA.
(7) Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom. Velikost, uporabo in hrambo žiga krajevne skupnosti določi za posamezno krajevno skupnost predsednik sveta krajevne skupnosti s sklepom.
(8) Občina praznuje svoj praznik 5. maja, ko je bila v Ajdovščini na ta dan leta 1945 ustanovljena Narodna vlada Slovenije, v spomin na osvoboditev izpod fašizma in vrnitev Primorske Sloveniji.
(9) Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina občinska priznanja in nagrade v skladu s predpisom občine.
(10) Praznik krajevne skupnosti določi svet krajevne skupnosti s sklepom.
(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge predpise občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– sprejema programe razvoja občine.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva, razpolaga, upravlja in najema vse vrste premoženja,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Načrtuje prostorski razvoj občine, tako da:
– načrtuje prostorski razvoj, sprejema prostorske akte in izvaja naloge, povezane s pripravo programov za podporo prostorskemu in urbanemu razvoju,
– izdaja soglasja oziroma mnenja o skladnosti posegov, gradnje ali uporabe prostora s prostorskimi izvedbenimi akti iz svoje pristojnosti in v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev,
– izvaja ukrepe zemljiške politike, ki omogočajo uresničevanje prostorskega razvoja, ter usmerja razvoj poselitve.
4. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– omogoča in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti ter v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov,
– v okviru svojih pristojnosti opravlja naloge, s katerimi ureja področje gostinstva, turizma in kmetijstva, pri čemer daje poudarek ekološkemu načinu pridelave hrane in razvijanju ekološkega turizma ter prilagajanju podnebnim spremembam.
5. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– ustanovi javni stanovanjski sklad za izvajanje stanovanjske politike v občini.
6. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
– odloča o koncesijah,
– sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
7. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanovi vzgojno-izobraževalne zavode (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstvene zavode in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
– zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi in zdravstvenimi zavodi,
– z različnimi ukrepi lahko po svojih močeh pospešuje javno in zasebno vzgojno-izobraževalno dejavnost, raziskovalno, razvojno in univerzitetno dejavnost, ter zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kakovost življenja njenih prebivalcev.
8. Pospešuje službe socialnega skrbstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, za invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju in v okviru finančnih zmožnosti z različnimi ukrepi pomaga ranljivim skupinam,
– pristojnim organom in institucijam predlaga potrebne ukrepe na tem področju in po svojih močeh pomaga pri njihovem izvajanju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,
– lahko podeljuje denarne in ostale vrste pomoči,
– lahko podeljuje simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.
9. Pospešuje raziskovalno, kulturno, mladinsko in društveno dejavnost, razvoj športa in rekreacije, ter razvoj turizma tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, pospešuje razvoj turizma,
– sprejema letni program športa,
– ustvarja pogoje za izvajanje mladinske dejavnosti, po svojih močeh pomaga pri izboljševanju položaja mladih in jih z ukrepi vključuje v vsa področja javnega življenja,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
10. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, virov pitne vode, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge naloge s področja varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– ustvarja pogoje za izkoriščanje obnovljivih virov energije,
– sprejme program varstva okolja,
– sprejema ukrepe s področja energetske učinkovitosti in povečanja energetske samooskrbe,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
11. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– občinske ceste, ulice in javne poti,
– šole, vrtce, zdravstvene domove, lekarne, gasilske domove in druge objekte za zagotavljanje izvajanja javnih služb,
– komunalno infrastrukturo,
– objekte za delovanje krajevnih skupnosti,
– površine za pešce in kolesarje,
– objekte za šport, turizem in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine.
12. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru naravnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje v požarih ter naravnih in drugih nesrečah,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter zagotavlja sredstva za odpravo njihovih posledic,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in civilne zaščite ter s štabom civilne zaščite ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter reševalni pomoči.
13. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema programe varnosti,
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– organizira občinsko inšpekcijsko in redarsko službo,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru pristojnosti iz te točke.
(2) V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve za potrebe občine,
– določanje namembnosti prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih vrednot in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– predpisovanje davkov in prispevkov iz svoje pristojnosti,
– urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena.
(statistične, evidenčne in analitične naloge)
(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
(2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom.
(3) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena občina pridobiva od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
(4) Od upravljavca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva osebne podatke v skladu z zakonom. Osebne podatke lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave. Za pridobivanje podatkov neposredno preko računalniške povezave je potrebno dovoljenje pristojnega ministra.
3.1. Skupne določbe
(1) Organi občine so:
– občinski svet,
– župan in
– nadzorni odbor.
(2) Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(3) Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(4) Volitve in imenovanja občinskih organov oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom, poslovnikom občinskega sveta in drugimi predpisi občine.
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2) Občinsko upravo na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje. Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
(4) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan. Direktorja občinske uprave imenuje in razrešuje župan.
(5) Posamezne naloge občinske uprave opravlja organ skupne občinske uprave, ki ga na predlog župana soustanovi občinski svet z odlokom, s katerim so določene njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje, vodenje in organizacija.
(sprejemanje odločitev na sejah organov)
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov, ki so glasovali, če ni v zakonu ali tem statutu določeno drugače.
(1) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom, drugim aktom občinskih organov, oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave, poslovna skrivnost, oziroma so tajni, določajo zakon, ta statut, poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora.
(2) Javnost dela občinskih organov občine se praviloma zagotavlja z obveščanjem javnosti o njihovem delu, z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na spletni strani občine ter v katalogu informacij javnega značaja občine, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z objavljanjem sklicev sej občinskega sveta in gradiv za točke dnevnega reda teh sej, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov.
3.2. Občinski svet
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti občine.
(2) Občinski svet šteje 26 članov.
(3) Člani občinskega sveta se volijo za 4 leta. Mandatna doba članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
(5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v dvajsetih dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v desetih dneh po drugem krogu volitev. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.
(6) Prvo sejo občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet.
(7) Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih, odborih in komisijah.
(8) Mandat članov občinskega sveta v organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki ustanoviteljice, traja in preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja, skladov in drugih organizacij, razen če občinski svet ne odloči drugače.
(volitve članov občinskega sveta)
(1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
(2) Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom.
(pristojnosti občinskega sveta)
(1) Pristojnosti občinskega sveta določa zakon in ta statut.
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
– sprejema statut občine,
– sprejema poslovnik občinskega sveta,
– sprejema odloke in druge predpise občine, ter druge akte občine,
– sprejema prostorske in druge plane razvoja občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun proračuna,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, občinske volilne komisije ter člane komisij in odborov občinskega sveta, nadzoruje delo župana, podžupana, in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– imenuje predstavnike občine v drugih pravnih osebah,
– imenuje in daje soglasja in mnenja k imenovanjem poslovodnih organov drugih pravnih oseb,
– odloča o ravnanju z občinskim premoženjem, če ni z zakonom določeno drugače,
– izvršuje ustanoviteljske pravice, v kolikor niso prenesene na drugi organ občine, v skladu z zakonom,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut ali drug predpis občine.
(3) Občinski svet lahko prenese posamezno pristojnost na drugi organ, če je tako določeno s predpisi.
(funkcija člana občinskega sveta)
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
(2) Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z opravljanjem druge funkcije ali dela določa zakon.
(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
(1) Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.
(2) Nezdružljivost funkcije župana z opravljanjem druge funkcije ali dela določa zakon.
(3) Za vodenje seje občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.
(4) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši navzoči član občinskega sveta.
(5) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta v skladu s programom dela občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
(6) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v 15 dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedem dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.
(organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta)
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Podžupan predlaga dnevni red seje, kadar je v skladu s tem statutom sklicatelj seje.
(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
(6) Na vsaki redni seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in pobude, ki jih postavljajo člani sveta. Na vprašanja in pobude lahko župan in občinska uprava odgovarjata na sami seji, lahko pa pripravita pisne odgovore za naslednjo sejo.
(7) Vabilo z gradivom za sejo občinskega sveta prejmejo: župan, podžupan, člani občinskega sveta, predsednik nadzornega odbora, direktor občinske uprave in vodje notranjih organizacijskih enot občinske uprave ter predsedniki svetov krajevnih skupnosti. O sklicu seje se obvesti organ skupne občinske uprave, politične stranke, zastopane v občinskem svetu, medije, ki so prisotni na območju občine, Upravno enoto Ajdovščina, Občino Vipava ter druge občine soustanoviteljice skupnih organov in pravnih oseb. Vabilo z gradivom za sejo občinskega sveta se objavi v katalogu informacij javnega značaja občine na spletni strani občine.
(8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta, direktor občinske uprave in vodja organa skupne občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
(odločanje članov občinskega sveta)
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. Za njihovo izvrševanje je odgovoren župan.
(5) Župan in direktor občinske upraveo izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu praviloma na vsaki redni seji.
(predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta)
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta določa zakon.
(delovna telesa občinskega sveta)
(1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
(3) Organizacijo, delovno področje in način imenovanja stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.
(4) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in naloge.
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ajdovščina ima pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov, praviloma na svoji prvi seji.
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava in daje svetu mnenja ter predloge odločitev glede sprejema aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine s področja mandatnih vprašanj, volitev, imenovanj in drugih področij dela komisije,
– občinskemu svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta in za člane drugih organov ali delovnih teles, ki jih imenuje svet,
– občinskemu svetu pripravi predlog za podelitev občinskih priznanj,
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge odločitev v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta,
– obravnava vse druge predloge in vprašanja v zvezi z volitvami, imenovanji in prenehanji mandata, ki so v pristojnosti občinskega sveta, in daje občinskemu svetu ustrezne predloge,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačili za opravljanje funkcije in drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles ter drugih organov,
– pripravlja predloge odločitev v zvezi s svetniškimi skupinami,
– opravlja naloge po zakonu, ki ureja preprečevanje korupcije,
– opravlja naloge po zakonu, ki ureja lokalne volitve,
– izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev,
– obravnava in daje svetu mnenja ter predloge odločitev, ki se nanašajo na organizacijo občinske uprave,
– opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti in naloge po naročilu občinskega sveta,
– opravlja druge naloge na podlagi zakona, ali drugega pravnega akta.
(3) Naloge iz druge, tretje, četrte in pete alineje drugega odstavka tega člena, ki se nanašajo na volitve, imenovanja, mandatna vprašanja, prenehanje mandatov in podelitev občinskih priznanj, opravlja Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja po postopku, določenem s poslovnikom občinskega sveta.
(stalna in občasna delovna telesa občinskega sveta)
(1) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
(2) Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
– Statutarno pravna komisija,
– Komisija za vloge in pobude občanov,
– Odbor za finance in premoženjske zadeve,
– Odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe,
– Odbor za okolje in prostor,
– Odbor za družbene zadeve,
– Komisija za kmetijstvo.
(3) Komisije in odbori občinskega sveta štejejo tri do sedem članov. Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta.
(imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta)
(1) Člane komisij in odborov občinskega sveta imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2) Delo komisije ali odbora občinskega sveta vodi predsednik. Predsednik je član občinskega sveta.
(3) Nezdružljivost članstva v komisiji ali odboru občinskega sveta z opravljanjem druge funkcije ali dela določa zakon.
(4) Mandat članov komisij in odborov občinskega sveta konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
(pristojnosti delovnih teles občinskega sveta)
(1) Delovna telesa občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2) Delovna telesa občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(razrešitev članov delovnih teles občinskega sveta)
Občinski svet lahko na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ajdovščina razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti. Predlog za razrešitev lahko poda vsak član občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta, lahko pa ga poda že na isti seji. Če je razrešena Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, novo komisijo imenuje občinski svet izmed svojih članov brez mnenja delovnega telesa občinskega sveta.
3.3. Župan
(1) Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
(2) Mandatna doba župana traja 4 leta.
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana ugotovi, da ni bilo pritožb drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana. Če so takšne pritožbe bile, novoizvoljeni župan nastopi mandat, če jim občinski svet ne ugodi.
(4) Kadar občinski svet pritožbam iz prejšnjega odstavka ugodi, do dokončne odločitve o izvolitvi župana tekoče naloge iz pristojnosti župana opravlja najstarejši član občinskega sveta.
(5) Župan svojo funkcijo opravlja nepoklicno, lahko pa se odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi župan obvesti občinski svet.
(1) Župan predstavlja in zastopa občino. Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.
(2) Poleg tega župan predvsem:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
– odloča o ravnanju s premičnim premoženjem ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– predlaga ustanovitev občinske uprave in skupne občinske uprave ter ureditev njunega delovnega področja, predlaga naloge in notranjo organizacijo občinske uprave,
– določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja,
– imenuje in razrešuje direktorja občinske upravein vodjo organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.
(3) Župan se lahko udeleži seje delovnega telesa občinskega sveta ter na njej razpravlja, nima pa pravice glasovanja, seje nadzornega odbora ali občinske volilne komisije pa se lahko udeleži le, če je na sejo povabljen.
(zadržanje objave splošnega akta)
(1) Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
(naloge župana na področju zaščite in reševanja)
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči ter organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina največ tri podžupane. Podžupane izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan.
(2) Na prvi seji občinskega sveta po imenovanju podžupana oziroma podžupanov, župan o imenovanju obvesti občinski svet, pri čemer ga seznani tudi s pooblastili, ki jih je dal posameznemu podžupanu ter nalogami, pri katerih mu pomagajo.
(3) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
(4) V soglasju z županom se lahko podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
(nadomeščanje župana in opravljanje funkcije župana)
(1) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima občina dva ali več podžupanov, župan določi, kateri podžupan ga nadomešča v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti, če ga ne določi, pa ga nadomešča najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
(2) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi podžupan, oziroma nobeden izmed podžupanov, ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
(3) V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja podžupan funkcijo župana do nastopa mandata novoizvoljenega župana. Če ima občina dva ali tri podžupane pa to funkcijo opravlja tisti podžupan, ki ga določi župan, razen če je župan razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan začasno opravlja funkcijo župana, oziroma če je razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta opravlja to funkcijo. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
(komisije in drugi strokovni organi občine)
(1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
(2) Župan lahko tudi na svojo pobudo imenuje komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
(predčasno prenehanje mandata župana in podžupana)
(1) Predčasno prenehanje mandata župana in podžupana določa zakon.
(2) Podžupanu preneha mandat podžupana s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
(3) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši ali z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.
3.4. Nadzorni odbor občine
(pristojnosti in naloge nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad ravnanjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
(3) Nadzorni odbor pri izvajanju nalog iz svoje pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave in skupne občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov proračunskih sredstev in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe proračunskih sredstev.
(imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor ima 5 članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Najmanj trije člani morajo imeti strokovno usposobljenost in delovne izkušnje iz finančno računovodskega področja. Najmanj trije člani morajo imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo. Predlog kandidatov za člane nadzornega odbora predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2) Nezdružljivost članstva v nadzornem odboru z opravljanjem druge funkcije ali dela določa zakon.
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Občinski svet imenuje novega člana na svoji prvi naslednji seji po razrešitvi. Roki iz tega odstavka in iz prvega odstavka 42. člena tega statuta, veljajo tudi v primeru razrešitve celotnega nadzornega odbora.
(4) Članu nadzornega odbora preneha članstvo v nadzornem odboru tudi v primeru odstopa, in sicer z dnem, ko je podal odstopno izjavo komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(konstituiranje nadzornega odbora)
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira najkasneje v 30 dneh po imenovanju njegovih članov na občinskem svetu, če je na prvi seji navzočih večina članov.
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
(3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
(4) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
(5) Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Ajdovščina. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.
(6) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig.
(program dela nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v času priprave proračuna za naslednje leto predloži županu. V program dela lahko vključi tudi nadzore, ki jih predlagajo organi občine in občani. Letni nadzorni program vsebuje najmanj: navedbo oseb, ki bodo nadzorovane, predmet in obseg nadzora, cilje nadzora, osebe, ki bodo nadzor izvedle in predvideno porabo časa za nadzor.
(2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena.
(3) Župan, občinski svet, drugi organi občine, sveti krajevnih skupnosti, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in druge osebe morajo sodelovati z nadzornim odborom.
(4) Predsednik ali od njega pooblaščeni član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko ta obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo.
(pričetek postopka nadzora)
(1) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe.
(2) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
(poročilo nadzornega odbora)
(1) Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen v letnem nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru, in ga zaradi sklica seje posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru.
(2) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.
(3) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora nadzornik upoštevati in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.
(4) Osnutek poročila o nadzoru podpišeta predsednik nadzornega odbora in nadzornik.
(1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajstih dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
(2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
(vsebina poročila nadzornega odbora)
(1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki ga izda pristojni minister.
(2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
(3) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru.
(4) V mnenju se ugotovi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
(5) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje, tako da nakaže poti za izboljšanje.
(postopanje nadzornega odbora)
(1) Če nadzorni odbor ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
(obravnava poročila nadzornega odbora)
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
(letno poročilo o delu in porabi sredstev nadzornega odbora)
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto, najkasneje do konca meseca marca, poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
(javnost dela nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor lahko odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma so tajni.
(2) Nadzorni odbor lahko odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
(3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik nadzornega odbora.
(4) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora, oziroma oseba, ki jo pooblasti.
(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora)
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov ter drugih pisanj nadzornega odbora, skrbi za arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora. Predsednik nadzornega odbora se lahko zaradi obstoja upravičenih razlogov dogovori z županom za zamenjavo tega javnega uslužbenca. Nadzorni odbor se lahko odloči, da bo določena opravila opravljal brez pomoči občinske uprave.
(3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
(sredstva za delo nadzornega odbora)
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega nadzornega programa in finančnega načrta nadzornega odbora.
(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora)
(1) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu s pravilnikom občinskega sveta, ki ureja plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter povračila stroškov.
(2) Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
(poslovnik o delu nadzornega odbora)
Nadzorni odbor podrobneje uredi svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov.
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
(poveljnik in štab civilne zaščite)
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
5. OŽJI DELI OBČINE – KRAJEVNE SKUPNOSTI
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
(2) Pobudo za ustanovitev nove krajevneskupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja ali imena, lahko da zbor občanov krajevne skupnosti ali najmanj pet odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
(3) Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje ali ime, občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in/ali območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za posamezno območje, kjer naj bi se ustanovila ali ukinila krajevna skupnost, oziroma naj bi se spremenilo njeno območje.
(pristojnosti krajevnih skupnosti)
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na področju javne infrastrukture na svojem območju,
– opravljajo tekoče vzdrževanje objektov in naprav, s katerimi upravljajo,
– obveščajo upravljavce javne infrastrukture o napakah na javni infrastrukturi,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– dajejo predloge za ureditev in olepšanje kraja v smislu ureditve in vzdrževanja javnih površin ter pri tem sodelujejo,
– pomagajo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč s področja javnih služb in drugih investicij v javnem interesu z območja krajevne skupnosti,
– dajejo mnenje k predlogu o razpolaganju s premoženjem občine, ki je krajevni skupnosti dano v uporabo oziroma upravljanje za opravljanje njihovih nalog,
– upravljajo s svojim premoženjem,
– s premoženjem, ki ga od občine prejmejo v upravljanje ravnajo kot dober gospodar,
– dajejo predloge za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejitve hitrosti ipd.),
– oblikujejo predloge za spremembo prostorskih aktov občine ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– sodelujejo v postopku priprave prostorskih aktov občine z dajanjem pripomb in predlogov na osnutke prostorskih aktov,
– sodelujejo pri pripravi finančnih načrtov krajevnih skupnosti in skrbijo za njihovo realizacijo,
– sodelujejo v postopku izvajanja participativnega proračuna na podlagi aktov organov občine,
– sodelujejo v postopku sprejemanja predpisov, ki lahko pomembneje vplivajo na njihovo področje dela, z dajanjem mnenj in pripomb na osnutke predpisov,
– seznanjajo pristojne organe občine s problemi in potrebami prebivalcev krajevne skupnosti ter po potrebi sodelujejo pri njihovem reševanju,
– sodelujejo pri organizaciji, oziroma organizirajo kulturne, športne in druge prireditve,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– sodelujejo s socialnimi, zdravstvenimi in podobnimi službami pri nudenju pomoči ljudem v stiski na svojem območju,
– pospešujejo vzgojno-izobraževalne, športno-rekreacijske, društvene, turistične, kulturne in druge dejavnosti na svojem območju,
– sodelujejo z občinsko volilno komisijo pri izvedbi volitev in referendumov,
– skrbijo za ohranjanje krajevnih tradicij in za promocijo kraja,
– opravljajo druge naloge, v skladu z zakonom, s tem statutom ali drugim aktom organov občine.
(status krajevnih skupnosti)
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom.
(2) Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez soglasja župana, so nični, vendar lahko predpis občine, ki je potreben za izvršitev proračuna določi, kateri pravni posli in v kakšni višini so ti pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
(3) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Občina subsidiarno odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti. Za finančne obveznosti krajevne skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine, občina ne odgovarja.
(4) Krajevnoskupnost zastopa predsednik sveta krajevneskupnosti.
(svet krajevne skupnosti)
(1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo volivci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
(2) Nezdružljivost članstva v svetih krajevnih skupnosti iz drugega odstavka 5. člena tega statuta z opravljanjem druge funkcije ali dela določa zakon.
(3) Število članov sveta krajevne skupnosti in volilne enote za volitve članov sveta krajevne skupnosti določi občinski svet z odlokom.
(4) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
(5) Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
(6) Za predčasno prenehanje mandata člana sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja razloge in postopek, ki je za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta določen z zakonom.
(sklic prve seje sveta krajevne skupnosti)
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče dosedanji predsednik sveta krajevne skupnosti najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Če prve seje ne skliče dosedanji predsednik sveta krajevne skupnosti, jo mora sklicati župan. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.
(predsednik in podpredsednik sveta krajevneskupnosti)
(1) Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti. Pravni posli, ki jih kot zastopnik krajevne skupnosti sklene predsednik njenega sveta, so veljavni le ob pisnem soglasju župana, razen, če je z veljavnim odlokom o proračunu občine drugače določeno.
(3) Svet krajevne skupnosti na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
(seje sveta krajevne skupnosti)
(1) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
(2) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar nima pravice glasovati.
(3) Predsednik sveta krajevne skupnosti skliče svet krajevne skupnosti po potrebi. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta krajevne skupnosti.
(4) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe tega statuta in smiselno določbe poslovnika občinskega sveta v delu, kjer je določeno vodenje in potek sej, vzdrževanje reda na sejah, sklepčnost in odločanje na sejah, vsebina zapisnika sej ter javnost dela na sejah.
(naloge sveta krajevne skupnosti)
(1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njene prebivalce, ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– sprejema odločitve o uporabi sredstev krajevne skupnosti in o ravnanju ter gospodarjenju s premoženjem krajevne skupnosti v skladu z določili tega statuta in odloka o proračunu občine.
(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevneskupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni z odlokom občine določeno drugače. Kljub temu pa mora občinski svet pred odločanjem o zadevah, ki se nanašajo na interese prebivalcev posamezne krajevne skupnosti, predhodno pridobiti mnenje sveta te krajevne skupnosti.
(3) Svet krajevneskupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
(sodelovanje župana s predsedniki svetov krajevnih skupnosti)
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter obravnave določenih zadev iz občinske pristojnosti župan najmanj enkrat letno skliče sestanek s predsedniki svetov krajevnih skupnosti.
(premoženje krajevne skupnosti)
(1) Krajevna skupnost ima lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. Krajevna skupnost ne sme pridobivati lastnih nepremičnin s sredstvi proračuna občine.
(2) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za ravnanje s premoženjem krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo ravnanje s premoženjem občine ter določbe tega statuta.
(3) Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
(financiranje krajevnih skupnosti)
(1) Financiranje krajevnih skupnosti iz drugega odstavka 5. člena tega statuta ureja zakon.
(2) Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti se določijo z odlokom.
(3) Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevne skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine.
(razpustitev sveta krajevne skupnosti)
(1) Občinski svet lahko na predlog župana ali nadzornega odbora občine razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu svet krajevne skupnosti ne sestane,
– če svet krajevne skupnosti ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
– če se ugotovi, da svet krajevne skupnosti očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov, ali če sredstva, ki so krajevni skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporablja nenamensko.
Pred izdajo sklepa o razpustitvi sveta krajevne skupnosti mora občinski svet opozoriti svet krajevne skupnosti na njegovo nezakonito ravnanje ter mu predlagati, kako naj v primernem roku te nezakonitosti odpravi. Če svet krajevne skupnosti ravna v skladu z opozorilom, se postopek razpustitve ustavi.
(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
6. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
(neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini)
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so:
– zbor občanov,
– referendum,
– ljudska iniciativa.
6.1. Zbor občanov
(1) Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev krajevnih skupnosti oziroma za spremembo njihovih območij ali imen,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen del.
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevneskupnosti.
(3) Če se zbor občanov sklicuje za posamezno krajevno skupnost, za posamezno naselje ali zaselek, ga lahko v soglasju z županom skliče in vodi tudi predsednik sveta krajevne skupnosti.
(4) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov za del občine pa se skliče na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev tega dela.
(5) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan oziroma predsednik sveta krajevne skupnosti skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
(območje, kraj in čas sklica zbora občanov)
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(2) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način.
(1) Zbor občanov vodi župan, od njega pooblaščeni podžupan, ali predsednik sveta krajevne skupnosti. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali.
(3) Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, število volivcev, ki je glasovalo o predlaganih odločitvah ter vodi zapisnik o zboru občanov. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
(4) Če vodi zbor občanov predsednik sveta krajevne skupnosti, določi člana sveta krajevne skupnosti, ki ugotovi sklepčnost zbora občanov in število volivcev, ki je glasovalo o predlaganih odločitvah ter vodi zapisnik zbora občanov. Z zapisnikom zbora občanov predsednik sveta krajevne skupnosti seznani svet krajevne skupnosti in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
6.2. Referendum
(referendum o splošnem aktu občine)
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma mora podpreti najmanj sto volivcev v občini.
(4) Referendum o splošnem aktu določa zakon.
6.3. Svetovalni referendum
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z zakonom.
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
6.4. Drugi referendumi
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih)
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se izvede v skladu z zakonom.
6.5. Ljudska iniciativa
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini)
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
7. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
(3) Za odločanje o ravnanju s premoženjem občine je pristojen občinski svet, razen če ni z zakonom določeno drugače. Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan.
(4) Ravnanje z nepremičninami in premičninami v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za ravnanje z občinskim premoženjem.
(5) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
(3) Občina pridobiva tudi prihodke iz državnega proračuna in iz sredstev skladov Evropske unije.
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem je odgovoren župan, pri čemer se del sredstev proračuna nameni financiranju projektov, ki jih neposredno predlagajo in izberejo občani. Če ni z drugim predpisom občine določeno drugače, se za financiranje teh projektov nameni sredstva v višini, ki ne sme biti nižja od pol (0,5) odstotka in ne višja od enega odstotka letnega proračuna občine (participativni proračun).
(4) V postopku sprejemanja proračuna morajo predlogi za povečanje izdatkov proračuna vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
(sestava proračuna občine)
(1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov ter obrazložitve.
(2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.
(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.
(izvrševanje proračuna občine)
(1) Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu.
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine.
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave.
(5) Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ.
(odlok o proračunu občine)
(1) Proračun občine se sprejme z odlokom, rebalans oziroma spremembe proračuna občine se sprejmejo z odlokom o rebalansu proračuna oziroma z odlokom o spremembah proračuna.
(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine.
(5) Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša.
(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.
(uporaba sredstev proračuna)
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.
(prerazporejanje proračunskih sredstev)
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.
(zaključni račun proračuna)
(1) Neposredni uporabnik občinskega proračuna pripravi zaključni račun svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto in ga predloži županu do 28. februarja tekočega leta.
(2) Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega leta.
(3) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta.
(4) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu.
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, predvidene v občinskem proračunu, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
(zadolževanje javnih podjetij, javnih zavodov in javnih skladov)
(1) Javna podjetja, javni zavodi in javni skladi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet.
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij, javnih zavodov in javnih skladov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.
(3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje, javni zavod ali javni sklad, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic.
(finančno poslovanje občine)
(1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave.
(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
(3) Finančno knjigovodska služba občine lahko zagotavlja tudi vodenje knjigovodstva za krajevne skupnosti, ki so ustanovljene na njenem območju.
Nabavo blaga in storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. Enako velja za predsednike svetov krajevnih skupnosti v primerih, ko izvajajo nabavo blaga in storitev ter oddajo gradbenih del.
8. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
8.1. Splošni akti občine
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
(poslovnik občinskega sveta)
(1) S poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela ter odločanja občinskega sveta in njegovih delovnih teles, sestava in delovno področje delovnih teles občinskega sveta, volitve, imenovanja in razrešitve predsednika in članov organov občine in delovnih teles občinskega sveta, postopek za sprejem splošnih aktov občine, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta, razmerje do drugih organov občine ter druga vprašanja v zvezi z delovanjem občinskega sveta.
(2) Poslovnik občinskega sveta se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih služb, in ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom.
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
(odredba, pravilnik, navodilo)
(1) Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
(2) S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
(3) Z navodilom občina lahko podrobneje predpiše način dela organa občinske uprave pri izvrševanju določb tega statuta ali odloka.
(objavljanje splošnih aktov občine)
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenijein pričnejo veljati praviloma petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2) V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
8.2. Posamični akti občine
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2) S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
(odločanje o upravnih stvareh)
(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
(3) O upravnih stvareh iz lastne pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
(5) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(6) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
(pooblastila v upravnih zadevah)
Pooblastila za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam v skladu z zakonom in predpisi izdanimi na podlagi zakona.
9. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE
(zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti)
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.
(upravni in sodni postopki)
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
(mnenje glede predlogov predpisov)
Delovna telesa občinskega sveta pripravijo za potrebe občinskega sveta mnenja glede pripravljajočih se predpisov, ki pomembneje posegajo v koristi občine. Na tej podlagi lahko občinski svet oblikuje svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru, oziroma združenju občin. Pri manj pomembnih spremembah predpisov mnenje pripravi župan, če oceni, da je to potrebno, in ga pošlje pristojnemu organu.
10. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA
(nadzor nad zakonitostjo dela)
(1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
(2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.
(3) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
(4) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(ustanovitev in sprememba imena krajevne skupnosti)
(1) S 7. točko drugega odstavka 5. člena tega statuta se ime Krajevne skupnosti Črniče preimenuje v Krajevna skupnost Črniče - Ravne. Dosedanje ime se uporablja do izteka mandata dosedanjega sveta Krajevne skupnosti Črniče.
(2) S 14. točko drugega odstavka 5. člena tega statuta se na območju naselja Male Žablje ustanovi nova Krajevna skupnost Male Žablje, in se naselje Male Žablje izloči iz območja dosedanje Krajevne skupnosti Vipavski Križ. Dosedanja Krajevna skupnost Vipavski Križ, ustanovljena na območju naselij Vipavski Križ in Male Žablje, nadaljuje svoje delo do izteka mandata dosedanjega sveta Krajevne skupnosti Vipavski Križ.
(3) Župan razpiše volitve v svet Krajevne skupnosti Male Žablje na prvih rednih lokalnih volitvah po uveljavitvi tega statuta.
(4) Mandat dosedanjih svetov krajevnih skupnosti iz prejšnjih dveh odstavkov se izteče s konstituiranjem novih svetov krajevnih skupnosti po prvih rednih lokalnih volitvah po uveljavitvi tega statuta.
(prenehanje veljavnosti in uporaba)
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati Statut Občine Ajdovščina (Uradni list RS, št. 44/12, 85/15, 8/18, 38/18), katerega peta alineja drugega odstavka in tretji odstavek 25. člena, 34. člen in 35. člen se uporabljajo do prve konstitutivne seje občinskega sveta po prvih rednih lokalnih volitvah po uveljavitvi tega statuta.
(objava, začetek veljavnosti in uporaba)
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Peta točka drugega odstavka in tretji odstavek 27. člena, 36. člen in 37. člen tega statuta se začnejo uporabljati s prvo konstitutivno sejo občinskega sveta po prvih rednih lokalnih volitvah po uveljavitvi tega statuta.
Št. 007-2/2022-1
Ajdovščina, dne 19. maja 2022
