Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), določil 37. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg), 6. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12, 61/17 – GZ in 189/20 – ZFRO), 6. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 23/19 in 189/20 – ZFRO), določil Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16 in 158/20), Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07, 54/09, 23/11 in 27/16) ter 15. in 109. člena Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 67/16) je Občinski svet Občine Borovnica na 20. redni seji dne 8. 9. 2022 sprejel
o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Borovnica
Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ureja organizacijo in izvajanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami s ciljem preprečitve oziroma zmanjšanja števila žrtev in drugih posledic teh nesreč.
Sistem varstva v Občini Borovnica se organizira kot del enotnega sistema v Republiki Sloveniji in zajema organizacijo, načrtovanje, izvajanje, financiranje in nadzor dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v miru, v spremenjenih razmerah, v izrednem in vojnem stanju.
Temeljne naloge sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Borovnica (v nadaljevanju: občina) so:
– odkrivanje, spremljanje ter preučevanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč,
– preprečevanje naravnih in drugih nesreč,
– obveščanje, opazovanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih ter dajanje napotkov za zaščito, reševanje in pomoč,
– izobraževanje in usposabljanje za zaščito in reševanje,
– organiziranje Civilne zaščite ter vzpostavitev in vzdrževanje drugih oblik pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč,
– samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč (v nadaljnjem besedilu: osebna in vzajemna zaščita),
– aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
– odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,
– reševanje in pomoč,
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje,
– ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče,
– druge naloge v skladu z zakonodajo.
Zaščita, reševanje in pomoč v Občini Borovnica se izvaja v skladu z načeli varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jih določa zakon.
II. DOLŽNOSTI IN PRAVICE OBČANOV
Občani, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, so dolžni sodelovati v zaščiti in reševanju v občini, dajati materialna sredstva za potrebe izvajanja zaščite in reševanja ter se usposabljati za osebno in vzajemno zaščito ter izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov.
Kdor sodeluje v zaščiti in reševanju, mu pripadajo pravice in ima dolžnosti, ki izhajajo iz zakonov.
Pripadnik Civilne zaščite ali občan, ki prostovoljno opravlja naloge v sistemu zaščite in reševanja, je lahko pozvan k izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči s pozivom, preko sredstev javnega obveščanja, preko telefona ali preko sredstev javnega alarmiranja.
Delodajalec je dolžan delavcu iz prvega odstavka tega člena omogočiti sodelovanje pri izvajanju nalog pri zaščiti in reševanju in delavca zaradi sodelovanja v aktivnostih zaščite in reševanja ne sme odpustiti ali premestiti na druga dela in naloge. Delavec ne sme biti materialno oškodovan zaradi sodelovanja v sistemu zaščite in reševanja.
Določila prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za primer odsotnosti z dela zaradi usposabljanja in vaj.
Delodajalec ima pravico do refundacije stroškov v skladu z zakonom.
Materialno dolžnost občani in pravne osebe izvajajo z dajanjem materialnih sredstev za potrebe izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonom.
Občina Borovnica ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju.
V občinski pristojnosti je:
– urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu s tem odlokom in zakoni;
– spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih;
– zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijsko komunikacijskim sistemom;
– načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov;
– izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja;
– organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite;
– organiziranje, vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine;
– določanje, organiziranje in opremljanje organov, enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini;
– zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč;
– določanje in izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena;
– usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami in državo;
– zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;
– določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč v občini;
– mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v skladu z veljavno zakonodajo.
IV. PROGRAMIRANJE IN NAČRTOVANJE
Občinski svet občine, na predlog župana, sprejme program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Župan potrdi načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Predlog programa in načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami izdela pristojen organ občinske uprave, oziroma druga oseba po pooblastilu pristojnega občinskega organa, skladno z nacionalnim programom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pri delu upošteva aktualne ocene ogroženosti Občine Borovnica, ki jih po potrebi tudi dopolnjuje.
Načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju mora temeljiti na ocenah ogroženosti in drugih strokovnih podlagah.
Oceno ogroženosti za območje Občine Borovnica izdela pristojen občinski organ oziroma druga oseba po pooblastilu pristojnega občinskega organa. Na podlagi ocene ogroženosti izdela organ, oziroma druga oseba po pooblastilu pristojnega občinskega organa, načrte zaščite, reševanja in pomoči za posamezna področja nevarnosti.
Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju se načrtuje z načrti zaščite in reševanja.
Z načrti zaščite in reševanja se zagotavlja organizirano in usklajeno delovanje za preprečitev nesreč ali zmanjšanje njihovih posledic ter čim hitrejšo zagotovitev osnovnih pogojev za življenje ob nesreči.
Župan lahko določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja.
Nosilci načrtovanja morajo sprejete načrte zaščite in reševanja predstaviti javnosti z objavo na krajevno običajen način. Načrte zaščite in reševanja sprejme župan.
Načrte zaščite in reševanja je treba izpopolniti ob spremembi nevarnosti ali spremembi razpoložljivih sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč. Pri tem se morajo upoštevati nova spoznanja stroke in izkušnje, pridobljene pri ravnanju ob nesrečah.
V. OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE
Za odkrivanje in spremljanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč ter v vojni nevarnosti in obveščanje prebivalstva, zavodov ter drugih organizacij državnih organov, Civilne zaščite in drugih reševalnih služb, se v Občini Borovnica organizira sistem za opazovanje in obveščanje.
Sistem za opazovanje in obveščanje v Občini Borovnica sestavljajo služba za opazovanje in obveščanje, ki se organizira po potrebi in dopolnilno opazovalno omrežje.
Za sprejem in prenos ukrepov, odredb in sporočil za zbiranje, analizo in izmenjavo podatkov o nevarnostih, seznanjanjem pristojnih organov ter za obveščanje in alarmiranje prebivalstva in podjetij, organizacij in organov, je v Občini Borovnica pristojen Regijski center za obveščanje Ljubljana (tel. št. 112).
Regijski center za obveščanje Ljubljana deluje neprekinjeno 24 ur dnevno.
Podatke, pomembne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, morajo brezplačno sporočati Regijskemu centru za obveščanje (tel. št. 112) vsi občani, reševalne službe, društva, klubi, gospodarske družbe in zavodi.
Vsakdo je dolžan obvestiti Regijski center za obveščanje Ljubljana (tel. št. 112) policijo (tel. št. 113) ali najbližjo gasilsko enoto o nevarnosti naravne ali druge nesreče, ki jo opazi ali posredno izve zanjo.
VI. ZAŠČITNI UKREPI
Na podlagi ocen ogroženosti se v Občini Borovnica načrtujejo in izvajajo ukrepi in aktivnosti:
– prostorski, urbanistični, gradbeni in tehnični ukrepi,
– evakuacija,
– sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev,
– radiološka, kemijska in biološka zaščita,
– zaklanjanje,
– zaščita kulturne dediščine.
Ukrepi našteti v prejšnjem členu obsegajo:
– aktivnosti za preprečevanje oziroma zmanjšanje ogroženosti,
– organizacijske, materialne in kadrovske priprave za izvajanje ukrepov zaščite in reševanja,
– aktivnosti za odpravo posledic.
Ukrepe za zaščito in reševanje izvajajo podjetja, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je pomembna za zaščito in reševanje, splošne reševalne službe, ter občinske enote in štab za Civilno zaščito (v primeru večjih naravnih in drugih nesreč).
Prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi se uveljavljajo pri načrtovanju in urejanju prostora ter naselij in pri graditvi objektov z namenom, da se preprečijo oziroma zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč.
Projekti za graditev objektov in naprav, namenjenih oskrbi prebivalstva, javnemu prometu ter skladiščenju, proizvodnji oziroma uporabi nevarnih snovi, nafte in njenih derivatov ter energetskih plinov, morajo vsebovati študijo varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Evakuacija ogroženih in prizadetih prebivalcev se izvaja, če ni mogoče z drugimi ukrepi zagotoviti njihove varnosti.
V primeru naravne ali druge nesreče župan odredi evakuacijo, v nujnih primerih pa tudi poveljnik Civilne zaščite občine ali vodja intervencije.
Na območjih, kjer je odrejena evakuacija, se morajo prebivalci preseliti v določen kraj v času in na način, kot je to določeno z načrti zaščite in reševanja oziroma z odločitvijo pristojnega organa.
Preselitev prebivalcev v drugo občino ne sme vplivati na poslabšanje njihovega pravnega statusa.
Občina, na območje katere so prebivalci evakuirani, krije stroške v zvezi z njihovo nastanitvijo in oskrbo ter izobraževanjem, s tem, da ji daje nadomestilo stroškov država oziroma tista občina, iz katere so evakuirani, v obsegu, kot bi jih krili, če do evakuacije ne bi prišlo.
Občina Borovnica je dolžna v skladu z zakonom zagotoviti zatočišče in nujno oskrbo prebivalcem, ki so zaradi naravne ali druge nesreče ostali brez doma ter sredstev za preživljanje in, ki se zaradi ogroženosti zadržujejo zunaj svojega prebivališča.
Župan lahko izjemoma odredi, da morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih hiš začasno sprejeti na stanovanje evakuirane ter ogrožene osebe iz prejšnjega odstavka, če njihove nastanitve ni mogoče zagotoviti na drug način.
Radiološka, kemijska in biološka zaščita obsega ukrepe ter sredstva za neposredno zaščito pred učinki jedrskega, kemičnega in biološkega orožja, drugih sredstev za množično uničevanje ter pred posledicami nesreč z nevarnimi snovmi.
Lastniki in uporabniki objektov in naprav, ki so namenjeni javni oskrbi z vodo, proizvodnji, prometu in skladiščenju živil, zdravil in živinske krme, javni zdravstveni službi ter varstvu in izobraževanju otrok, morajo zagotoviti zaščitna sredstva in izvajati predpisane ukrepe za radiološko, kemijsko in biološko zaščito.
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije na območju Občine Borovnica, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo ali skladiščijo nevarne snovi oziroma kemikalije, morajo načrtovati in izvajati obvezne varnostne ukrepe za preprečevanje nesreč s kemikalijami, za zmanjševanje posledic nesreč za ljudi in okolje ter izdelati oceno ogroženosti z načrti za zaščito in reševanje. Organi upravljanja organizacije, ki morajo izdelati načrte v skladu z Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja, morajo pristojnim občinskim organom dati podatke za izdelavo občinskih načrtov zaščite in reševanja pred začetkom obratovanja organizacije oziroma obrata.
Za zaščito prebivalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi se v občini morajo graditi zaklonišča, osnovne zaščite in zaklonilniki v skladu s standardi, kot jih predpisuje Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96 in 54/15).
Gradnja, vzdrževanje in uporaba zaklonišč se financira v skladu z določili zakona.
Zaščita kulturne dediščine je organizirana po določilih veljavne zakonodaje in usmeritvah pristojnih organov občine in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Ljubljana. Pod kulturno dediščino spadajo stavbe in njihovi deli, naprave, zemljišča, naselja ali njihovi posamezni deli, oblikovne in vegetacijske oblike narave, ki jih je ustvaril človek, kulturna in zgodovinska krajina, premični predmeti in njihove zbirke, ki imajo za državo kulturno vrednost.
Občina v sodelovanju z lastniki in upravljavci kulturne dediščine izvede priprave in izvaja ukrepe za zmanjšanje nevarnosti ter preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov naravnih in drugih nesreč na kulturno dediščino.
VII. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA
Osebna in vzajemna zaščita obsega ukrepe in postopke za neposredno osebno in vzajemno zaščito, prvo pomoč in reševanje ljudi, materialnih in drugih dobrin v stanovanjskih hišah, poslovnih stavbah, javnih mestih in drugih delovnih in bivalnih okoljih.
Občina Borovnica skrbi za organiziranje, vzpodbujanje in usmerjanje osebne in vzajemne zaščite na območju Občine Borovnica v sodelovanju s predsedniki oziroma podpredsedniki krajevnih skupnosti. Prav tako skrbi za gradnjo, vzdrževanje in preglede javnega hidrantnega omrežja.
Sredstva in opremo za osebno in skupinsko zaščito ob naravnih in drugih nesrečah, ki jo morajo zagotoviti prebivalci, lastniki in uporabniki stavb, gospodarske družbe in druge organizacije in državni organi, ureja predpis Ministrstva za obrambo Republike Slovenije.
V stanovanjskih hišah in v stanovanjskem okolju izvajajo ukrepe za zaščito in reševanje po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi stanovalci. Njihovo delovanje usmerja vodja intervencije gasilske ali druge reševalne službe, ki izvaja zaščito in reševanje na prizadetem območju ali pooblaščena in ustrezno usposobljena oseba.
V okviru osebne in vzajemne zaščite občani izvajajo naslednje dejavnosti:
– samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč;
– vzdržujejo objekte za zaščito in reševanje (zaklonišča, zaklonilnike in druge prostore);
– nabavljajo sredstva in opremo za skupinsko zaščito ob naravnih in drugih nesrečah;
– izvajajo druge ukrepe zaščite, reševanja in pomoči.
V delovnem okolju izvajajo ukrepe zaščite po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi zaposleni. Njihovo delovanje usmerja vodstvo podjetja, štab za Civilno zaščito ali poverjenik za Civilno zaščito.
VIII. ORGANIZACIJA SIL ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ
Naloge in organizacija
Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah v Občini Borovnica obsega:
– prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč,
– pomoč ogroženemu in prizadetemu prebivalstvu,
– prvo veterinarsko pomoč,
– gašenje in reševanje ob požarih,
– reševanje iz ruševin,
– reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah ter ekoloških in drugih nesrečah na rekah,
– reševanje ob velikih nesrečah v prometu,
– reševanje na vodi in iz vode,
– iskanje pogrešanih oseb ob naravnih in drugih nesrečah,
– izvajanje radiološke, kemijske in biološke zaščite ob uporabi jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja in sredstev za množično uničevanje ter ob nesrečah z nevarnimi snovmi,
– reševanje ob vojaških ter terorističnih napadih ali drugih oblikah množičnega nasilja,
– reševanje v jamah,
– zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje.
Naloge iz prejšnjega člena izvajajo:
– enote in službe Civilne zaščite,
– enote, službe in drugi operativni sestavi društev in drugih nevladnih organizacij,
– gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije,
– policija,
– Slovenska vojska v skladu z zakonom.
a) Štab CZ
Za strokovno pomoč pri vodenju ter za opravljanje drugih operativno-strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči poveljniku Civilne zaščite občine, se organizira štab Civilne zaščite občine.
Delo štaba vodi poveljnik Civilne zaščite občine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Štab Civilne zaščite občine ima poleg poveljnika in namestnika še člane, ki se imenujejo iz vrst strokovnjakov ter predstavnikov tistih organov, organizacij in služb, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči v skladu z načrti zaščite in reševanja ter predstavniki policije.
Poveljnika, namestnika in člane štaba Civilne zaščite v občini imenuje župan.
b) Enote in službe CZ
V skladu z Merili za organiziranje, opremljanje in usposabljanje Civilne zaščite, ki jih predpiše vlada, se za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v Občini Borovnica, organizirajo enote in službe Civilne zaščite, in sicer:
– tehnično reševalne enote;
– enote za prvo pomoč;
– enote za RKB zaščito;
– službe za podporo,
– poverjeniki.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se v skladu z načrti zaščite in reševanja ter ocenami ogroženosti za opravljanje določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči lahko organizirajo stalne ali začasne strokovne skupine, komisije za ocenjevanje poškodovanosti objektov in druge strokovne naloge. S člani strokovnih skupin in komisij župan sklene pogodbo o medsebojnih obveznostih.
Po potrebi Občina Borovnica organizira še informacijski center in logistični center v skladu z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč.
c) Društva in druge nevladne organizacije
Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v Občini Borovnica se v okviru društev in drugih nevladnih organizacij po potrebi organizirajo naslednje enote:
– Planinsko in Jamarsko društvo Borovnica,
– Športno društvo TVD Partizan,
– krajevne organizacije Rdečega križa Slovenije in Karitas.
V posebnih primerih se za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občini vključujejo tudi lovske družine, ki imajo lovišča (lovske revirje) na območju občine.
Ta društva in druge nevladne organizacije, če jih za to določi župan, morajo izpolnjevati predpisane pogoje skladno z Merili za organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč.
Ne glede na določbe tega člena lahko pri zaščiti, reševanju in pomoči prostovoljno sodelujejo tudi druga društva in nevladne organizacije, če imajo ustrezne kadre in opremo.
Podrobnosti o opravljanju nalog, financiranju, zavarovanju operativnih članov, sankcijah in drugih obojestranskih obveznosti se določi z ustreznimi pogodbami.
Nadzor nad izvajanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči opravlja občinska uprava.
Območno združenje Rdečega križa Vrhnika poleg rednih dejavnosti, ki sovpadajo z zaščito in reševanjem, organizira poizvedovalno službo v zvezi z zbiranjem, obveščanjem in evidentiranjem podatkov o prizadetih ob naravnih in drugih nesrečah, vključno v izrednem ali vojnem stanju.
d) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije
Za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči župan določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki imajo za ta namen ustrezne kadre in sredstva.
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije določijo svojo organiziranost za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, skrbijo za strokovno usposabljanje svojih delavcev ter izvajajo druge priprave za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah.
Z njimi lahko sklene Občina Borovnica pogodbe, v katerih se uredi vsebino, obseg in način opravljanja nalog na območju Občine Borovnica ter način njihovega financiranja, predvsem tistega dela, ki presega njihovo redno dejavnost v skladu s 73. in 75. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Med te naloge spadajo:
– gradbeno-tehnično reševanje,
– reševanje ob ujmah, poplavah ter ekoloških nesrečah,
– izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah z nevarnimi snovmi,
– pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem pri začasnem bivanju, prehrani, nujni oskrbi,
– pomoč pri iskanju pogrešanih oseb,
– prva veterinarska pomoč,
– logistična podpora,
– druge naloge po potrebi.
Javni red in mir ter varnost ob naravnih in drugih nesrečah na ogroženih in prizadetih območjih zagotavlja policija.
e) Javna gasilska služba
Naloge gašenja ob požarih ter zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah izvaja Gasilska zveza Vrhnika – poveljstvo Borovnica, ki jo sestavljajo Prostovoljno gasilsko društvo Borovnica, Prostovoljno gasilsko društvo Breg-Pako, Prostovoljno gasilsko društvo Brezovica (v nadaljevanju: gasilske enote).
Občina Borovnica jim zagotavlja sredstva, skladno z Načrtom varstva pred požarom in Merili za opremljanje in organiziranje gasilskih enot. Gasilska zveza opravlja naloge na področju požarnega varstva, ki zajema vodenje in koordinacijo gasilske organizacije, opravlja strokovne naloge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Gasilska zveza Vrhnika – poveljstvo Borovnica pripravi predlog Načrta varstva pred požarom, ki zajema:
– načrt dela,
– finančni načrt,
– nabavo opreme in investicijske nabave gasilsko tehnične opreme ter druga vlaganja,
– investicijsko vzdrževanje gasilskih orodišč in gasilskih domov,
– izobraževanje in usposabljanje operativnih gasilcev
– in zavarovanje operativnih gasilcev.
Načrt varstva pred požarom sprejme Občinski svet Občine Borovnica.
Ko posledice elementarne ali druge nesreče v občini presegajo intervencijske zmožnosti delovanja gasilskih enot, je potrebno aktivirati tudi ostale občinske enote in službe zaščite in reševanja (pogodbena podjetja, operativni sestavi društev, Civilna zaščita).
O aktiviranju ostalih enot in služb zaščite in reševanja Občine Borovnica odloča župan ali poveljnik Civilne zaščite Občine Borovnica oziroma njegov namestnik.
Intervencije, pri katerih sodeluje več gasilskih enot, vodi poveljnik gasilske enote na območju katere je požar ali druga nesreča, lahko pa sporazumno preda vodenje poveljniku višje kategorizirane enote ali višjemu po činu. Poveljniki sodelujočih gasilskih enot in drugih reševalnih enot sestavljajo operativno vodstvo intervencije, ki je odgovorno vodji intervencije.
Pri izvajanju zaščitnih in reševalnih aktivnosti na območju celotne Občine Borovnica, vse aktivnosti ob večjih nesrečah in katastrofah organizira in vodi župan in/ali poveljnik (namestnik poveljnika) Civilne zaščite Občine Borovnica, operativnim gasilskim enotam pa poveljuje poveljnik Gasilske zveze Vrhnika – poveljstvo Borovnica ali njegov namestnik.
O aktiviranju ostalih enot in služb zaščite in reševanja Občine Borovnica odloča župan ali poveljnik Civilne zaščite Občine Borovnica oziroma njegov namestnik.
Gasilske enote so na podlagi veljavnih Meril za organiziranje in opremljanje gasilskih enot, razvrščena po kategorijah in skladno s tem, je prilagojena kadrovska sestava in njihova tehnična opremljenost.
Minimalno zagotavljanje kadrovske usposobljenosti se zagotavlja na podlagi sprejetih navodil Upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije.
Teritorialne gasilske enote posameznih kategorij morajo glede na število gasilcev, gasilskih vozil in opreme izpolnjevati minimalne pogoje.
Obveščanje in alarmiranje posameznih društev izvajajo po sprejetem Načrtu alarmiranja gasilskih enot v občini: Regijski center za obveščanje (ReCO Ljubljana), gasilske organizacije in pristojne službe.
Dejavnost PGD-jev in Gasilske zveze Vrhnika – poveljstvo Borovnica se financira iz občinskega proračuna občine, kar se opredeli s tripartitno pogodbo, v kateri se opredelijo pravice in dolžnosti podpisnikov pogodb, kot tudi odgovornost na nespoštovanje določil te pogodbe in aneksom k pogodbi za tekoče leto.
Nadzor nad izvajanjem javne gasilske službe opravlja občinska uprava, ki ob ugotovitvi nepravilnosti določa roke za odpravo pomanjkljivosti, v hujših primerih pa pristojnosti gasilskega društva ustrezno omeji ali odvzame. Občinska uprava nadzoruje tudi namembnost uporabe dodeljenih sredstev iz občinskega proračuna.
IX. AKTIVIRANJE IN MOBILIZACIJA
Ob hudih naravnih in drugih nesrečah lahko župan ali poveljnik Civilne zaščite Občine Borovnica v skladu s pogoji in situacijo po lastni presoji ali na predlog občinskega štaba Civilne zaščite, odredi aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč. Aktivnosti se vodijo in izvajajo v skladu z načrti zaščite in reševanja Občine Borovnica. Mobilizacija se izvaja v primeru vojne nevarnosti.
Mobilizacijo razglasi Vlada RS.
Za sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah in za škodo, ki jo pri tem utrpijo, imajo aktivirane sile iz prejšnjega člena pravico do povračila dejanskih stroškov in dejanske škode.
Državljani oziroma delavci imajo pravico do brezplačne prehrane, če neprekinjeno sodelujejo v akcijah zaščite in reševanja najmanj 4 ure.
Povračilo oziroma odškodnina uporabnikom oziroma lastnikom sredstev in nepremičnin gre v breme proračuna Občine Borovnica, v primeru tehnoloških, prometnih in drugih nesreč, gre povračilo v breme podjetja, zavoda, prevozne organizacije ali druge organizacije, katere obratovanje ali vozniki so povzročili nastanek nesreče.
Operativno-strokovno vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč se organizira in izvaja kot enoten sistem.
Vodenje iz prejšnjega odstavka izvajajo poveljnik Civilne zaščite občine, štab Civilne zaščite občine, poverjeniki za Civilno zaščito in poveljniki oziroma vodje enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč.
Vodenje temelji na obveznem izvrševanju odločitev organov, pristojnih za vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Vsak poveljnik oziroma vodja mora imeti namestnika, če tega ni, pooblasti osebo, ki ga nadomešča.
Vsak poveljnik oziroma vodja mora vedeti, kdo mu je nadrejen in podrejen. Nihče ni dolžan in ne sme izvršiti odločitve, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo dejanje ali kršil mednarodno humanitarno pravo.
Zaščito in reševanje ob nesrečah večjega obsega vodi župan in/ali poveljnik Civilne zaščite Občine Borovnica oziroma njegov namestnik. Za vodenje reševalnih akcij, ki zahtevajo posebno strokovno znanje, župan lahko imenuje pri občinskem štabu za Civilno zaščito skupine strokovnjakov za strokovno pomoč.
Zaščito in reševanje ob vseh manjših nesrečah vodijo samostojno vodje gasilskih enot.
Enote, službe in druge operativne sestave društev ter drugih nevladnih organizacij oziroma gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči, vodijo samostojno njihovi vodje v skladu s pravili stroke ter predpisi. Če zaščito, reševanje in pomoč izvaja več enot, služb ali druge operativne sestave, oziroma če je aktivirana Civilna zaščita, mora biti njihovo delovanje v skladu z usmeritvami poveljnika Civilne zaščite občine oziroma vodje intervencije.
Naloge poveljnika Civilne zaščite občine so, da:
– preverja intervencijsko pripravljenost sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
– vodi in usmerja zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah,
– skrbi za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč,
– daje mnenja in predloge v zvezi s pripravami in delovanjem sil za zaščito, reševanje in pomoč ter mnenja in predloge za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč,
– predlaga imenovanje članov štaba Civilne zaščite,
– pripravlja oziroma sodeluje pri pripravi načrtov zaščite in reševanja,
– izdela oziroma sodeluje pri pripravi predloga občinskega programa in načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ne sme biti v nasprotju z nacionalnim programom,
– spremlja nevarnosti naravnih in drugih nesreč ter sprejema ali predlaga ukrepe za zaščito,
– vodi in usmerja dejavnosti pri izvajanju zaščitnih ukrepov, reševanju in pomoči.
Poveljnik Civilne zaščite lahko za vodenje posameznih intervencij pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči določi vodjo intervencije.
Poveljnik Civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu in regijskemu poveljniku za Civilno zaščito.
Poverjeniki civilne zaščite so odgovorni poveljniku Civilne zaščite občine. Poveljniki Civilne zaščite in poverjeniki Civilne zaščite v podjetju, zavodu ali drugi organizaciji so za svoje delo odgovorni organu upravljanja.
Če je za zaščito, reševanje in pomoč ob naravni ali drugi nesreči potrebna pomoč v silah in sredstvih iz sosednje občine, lahko poveljnik Civilne zaščite občine ali vodja intervencije zaprosi za takšno pomoč. Za pomoč zaprosi preko Regijskega centra za obveščanje Ljubljana.
XI. UPRAVLJANJE IN VODENJE
Občinski svet Občine Borovnica v sistemu varstva zlasti:
– določa temeljne usmeritve za organizacijo in izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sprejme občinski program in načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– spremlja uresničevanje programov in načrtov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
Župan Občine Borovnica:
– ureja sistem zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonodajo,
– predlaga občinskemu svetu občinski program in načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami skupaj z občinskim proračunom,
– skrbi za izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih,
– skrbi za izdelavo osnutkov programa in načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ocen ogroženosti in načrtov zaščite in reševanja,
– določa izvajalce nalog zaščite, reševanja in pomoči in obveznosti o ustanovitvi sil zaščite, reševanja in pomoči,
– določa izvajalce javne gasilske službe,
– določa programske aktivnosti in naloge sistema varstva občine upravnim organom in službam,
– sklepa o ustanovitvi in imenuje organe vodenja Civilne zaščite,
– sklepa o organiziranju in ustanovitvi sil zaščite, reševanja in pomoči,
– zahteva pomoč za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje v skladu z zakonom,
– imenuje Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada,
– občinskemu svetu podaja oceno o pripravljenosti sistema varstva občine,
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon.
Za operativno-strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah župan imenuje poveljnika Civilne zaščite občine in štab Civilne zaščite.
Poveljnik Civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu, regijskemu poveljniku Civilne zaščite pa za uresničevanje usmeritev ali odločitev za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, ki jih sprejme regijski oziroma njemu nadrejeni poveljnik Civilne zaščite v skladu s svojimi pristojnostmi.
Poveljnik Civilne zaščite občine ima pravico in dolžnost, da med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči prepove dostop nepooblaščenim osebam na kraj nesreče in promet mimo tega kraja ter odredi:
– umik ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območij,
– vstop v stanovanje,
– uporabo določenih sredstev zvez oziroma njihovo vzpostavitev,
– odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo,
– uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oziroma potrebnih sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
– obvezno sodelovanje občanov občine in drugih pri reševanju v skladu z njihovimi sposobnostmi in sredstvi, ki so primerna za reševanje,
– uporabo tujega zemljišča za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči,
– uporabo zemljišča za začasno deponiranje ruševin, zemljin ali drugega materiala, ki nastaja pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje,
– porušitev objekta oziroma posek drevja.
Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko poveljnik Civilne zaščite občine odredi le, če ne more drugače zavarovati ljudi in premoženja ter zagotoviti izvajanja zaščite, reševanja in pomoči, trajati pa smejo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno.
Umik ljudi iz prvega odstavka tega člena se odredi, če so neposredno ogrožena njihova življenja zaradi požara, eksplozije ali druge nevarnosti in traja toliko časa, dokler nevarnost ni odpravljena. Pri izvedbi umika pomaga policija.
Poveljnik Civilne zaščite občine lahko med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči, pod pogoji iz prejšnjega odstavka, odredi izvedbo nujnih gradbenih, tehničnih in drugih del gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, s katero ima občina sklenjeno pogodbo za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite in reševanja v skladu s tem odlokom. Če take gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije ni, je pa izvedba del nujna za zaščito in reševanje ljudi, premoženja, živali ali okolja oziroma zaradi odvrnitve neposredne ogroženosti, poveljnik Civilne zaščite občine lahko izvedbo takih del odredi tisti fizični ali pravni osebi, ki ima ustrezno opremo ali zmogljivosti za izvedbo teh del. Odredba se izda pisno, izjemoma, če razmere to onemogočajo, se izda ustno in naknadno tudi pisno, takoj ko je to mogoče. V odredbi se določita zlasti vrsta in obseg del, ki jih je treba opraviti.
O odločitvah poveljnika Civilne zaščite občine po tem členu se praviloma vodi delovodnik, pri čemer se za odločitve, ki so povezane z večjimi finančnimi posledicami, izdajajo pisne odredbe. Če razmere to onemogočajo, se pisna odredba izda takoj, ko je to mogoče. S pisno odredbo poveljnik Civilne zaščite občine lahko v nujnih primerih odredi tudi lastnikom ali uporabnikom stanovanjskih in drugih nastanitvenih objektov, da začasno sprejmejo v oskrbo ogrožene osebe, dokler o tem ne odloči župan.
Nujna dela pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči so dela, potrebna za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči ter dela iz četrtega odstavka tega člena. O zagotovitvi sredstev za stroške nujnih del pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah odloča župan.
XII. NALOGE OBČINSKE UPRAVE
Občinska uprava opravlja naslednje upravne in strokovne naloge s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– v sodelovanju s štabom Civilne zaščite občine izdela predlog občinskega programa in načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ne sme biti v nasprotju z nacionalnim programom,
– izdeluje ocene ogroženosti in druge strokovne podlage za načrtovanje zaščite, reševanje in pomoči ter usmerja in usklajuje ukrepe za preprečevanje ter zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč v sodelovanju s štabom Civilne zaščite občine,
– izdeluje občinske načrte zaščite in reševanja v sodelovanju s poveljnikom Civilne zaščite občine,
– skrbi za organiziranje in delovanje sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja,
– zagotavlja pogoje za delo poveljnika Civilne zaščite občine, štaba Civilne zaščite občine ter drugih organov, ki so namenjeni izvajanju zaščite in reševanja v občini,
– spremlja in usklajuje organiziranje Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč,
– v sodelovanju s štabom Civilne zaščite občine pripravlja programe in organizira ter izvaja izobraževanje in usposabljanje za zaščito, reševanje in pomoč,
– v primeru večjih nesreč nudi logistično podporo štabu Civilne zaščite in vpoklicanim enotam.
Občinska uprava skrbi za usklajen razvoj sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini v skladu z oceno ogroženosti, načrti zaščite in reševanja ter merili za organiziranje in opremljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Poverjeniki za Civilno zaščito se imenujejo v večjih stanovanjskih stavbah, gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah. Predlagajo in imenujejo jih upravljavci in lastniki stavb ter vodstva v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah. Poverjeniki za Civilno zaščito usmerjajo izvajanje osebne in vzajemne zaščite prebivalcev ter organizirajo in usklajujejo izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v svojem okolju.
Komisije za ocenjevanje škode
Škoda ob naravni ali drugi nesreči se začne ocenjevati na podlagi odločitve Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki določi območje, rok za zaključek ocenjevanja ter druga navodila, pomembna za celovito oceno neposredne škode v skladu s predpisano metodologijo. Pobudo za začetek ocenjevanja škode lahko da Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje Občina Borovnica, gospodarska družba, zavod ali druga organizacija.
Za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah ter za pripravo predlogov za odpravo posledic nesreč župan imenuje komisijo za ocenjevanje škode.
Oškodovanci na svoje stroške zberejo dokazila o škodi, ki so jo utrpeli zaradi naravne ali druge nesreče in jo predložijo občinski komisiji v oceno in potrditev. Materialno škodo in druge posledice naravnih in drugih nesreč komisija ocenjuje na podlagi metodologije za ocenjevanje škode.
Ocene škode, ki jih izdelajo komisije za ocenjevanje škode v Občini Borovnica oziroma jih predložijo oškodovanci neposredno, morajo potrditi regijske komisije za ocenjevanje škode v regijah, na območjih, na katerih je škoda nastala, ter državna komisija za ocenjevanje škode.
XIII. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
Občina Borovnica organizira izobraževanja kot neobvezne oblike usposabljanja občanov za osebno in vzajemno zaščito ter za izvajanje zaščitnih ukrepov.
Občina Borovnica izvaja uvajalno in temeljno usposabljanje ter dopolnilno usposabljanje pripadnikov enot in služb Civilne zaščite v skladu z načrtom usposabljanja enot in služb Civilne zaščite, ki ga sprejme Občinski štab za Civilno zaščito občine in v skladu s programi uvajalnega in temeljnega ter dopolnilnega usposabljanja pripadnikov enot in služb Civilne zaščite.
V skladu s programi morajo usposabljanje izvajati tudi izvajalci nalog zaščite, reševanja in pomoči po pogodbi.
XIV. NADZOR IN INŠPEKCIJA
Nadzorstvo nad delovanjem lokalne skupnosti na področju zaščite, reševanja in pomoči opravlja na podlagi zakonov in predpisov pristojni inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Občinska uprava Medobčinski inšpektorat in redarstvo pa skladno s svojimi pristojnostmi opravlja nadzor nad izvajanjem tega odloka, predvsem v določilih, ki se nanašajo na preprečevanje naravnih in drugih nesreč v povezavi z veljavnimi odloki v Občini Borovnica.
Financiranje zaščite, reševanja in pomoči se zagotavlja:
– iz proračuna Občine Borovnica,
– iz proračuna Republike Slovenije,
– iz zavarovalnin,
– iz sredstev gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij,
– iz prostovoljnih prispevkov,
– iz drugih virov.
Občina Borovnica zagotavlja sredstva za financiranje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občinskem proračunu.
Predloge za financiranje in sofinanciranje programov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pripravi štab Civilne zaščite Občine Borovnica. Izvajalci programov in projektov s tega področja, ki se financirajo iz občinskega proračuna, morajo občinski upravi pošiljati letna poročila o porabi teh sredstev. Gospodarske družbe, zavodi in ustanove morajo zagotoviti sredstva za nadomestilo plač za zaposlene v času njihovega usposabljanja, sredstva za priprave in druge stroške.
Fizična ali pravna oseba oziroma mladoletna oseba, za katero odgovarjajo starši oziroma rejniki, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila ogroženost, katere posledica je ukrepanje in v zvezi s tem nastali stroški, mora pokriti:
– stroške zaščitnih in reševalnih intervencij,
– stroške sanacije in vzpostavitev v prejšnje stanje,
– stroške odškodnin fizičnim in pravnim osebam.
V primeru, ko nastopa več povzročiteljev ogroženosti oziroma nesreče in ni mogoče ugotoviti deleža posameznega povzročitelja, se krijejo stroški solidarno.
Za ostale prekrške se kaznujejo pravne ali fizične osebe v skladu z veljavno zakonodajo in po veljavnih občinskih predpisih.
Povzročitelj ogroženosti ali nesreče krije stroške ukrepanja ter zaščitnih in reševalnih intervencij. Zahtevek za plačilo stroškov, izdelan na podlagi posredovanih podatkov vseh sodelujočih sil, posreduje župan občine. Če povzročitelj ni znan, krije stroške občina iz občinskega proračuna (rezerve).
XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Organizacijo sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je treba uskladiti v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0001/2022-1
Borovnica, dne 8. septembra 2022
