Občinski svet Občine Cerkno je na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3), 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21), 16. člena Statuta Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 112/07) in Sklepa o začetku priprave sprememb in dopolnitev 05 Občinskega prostorskega načrta Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 34/18) na 3. seji dne 16. 2. 2023 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah 05 Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerkno
(predmet sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se spremeni in dopolni izvedbeni del Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerkno (Uradni list RS, št. 28/13, 50/16, 18/17, 23/17, 41/18, 168/20) v nadaljnjem besedilu OPN.
(2) Ta prostorski akt je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 1888.
(3) OPN velja na celotnem območju občine.
(vsebina in oblika sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta)
(1) OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela.
(2) Besedilo OPN obsega naslednja poglavja:
I. Uvodne določbe
II. Besedilo členov, ki se spreminjajo
III. Prehodne in končne določbe
IV. Priloge
(3) Grafični prikazi sprememb, določenih s tem odlokom:
v merilu 1:50.000
– Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste,
– Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture.
v merilu 1:5000
– Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev,
– Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture.
(obvezne priloge sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta)
Obvezne priloge vsebujejo:
1. izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev OPN,
6. povzetek za javnost.
II. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO
V besedilu Odloka o občinskem prostorskem načrtu se spremeni 3. člen tako, da se glasi:
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Bruto tlorisna površina (BTP)stavbe je skupna površina vseh etaž, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri podstrešju se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi, kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.
2. Bivanje – termin se v tem odloku uporablja v povezavi s stalnim bivanjem. V kolikor gre za drugačno obliko bivanja, je to podrobneje opredeljeno (npr. sekundarno oziroma začasno bivanje …).
3. Celek – domačija z zemljiško posestjo, ki se v enem kosu razprostira okoli nje.
4. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50 % BTP obstoječega objekta. Pri izračunu BTP za dozidavo ali nadzidavo objekta se ne upošteva površin kleti. Šteje se, da je dozidava oziroma nadzidava objekta gradnja novega objekta takrat, ko je dozidava ali nadzidava večja od 50 % BTP obstoječega objekta oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt. Prizidek je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.
5. Etaža za potrebe OPN je del stavbe med dvema pohodnima površinama ali pohodno površino in streho.
6. Etažnost objekta za potrebe OPN je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), terasna etaža (T) in ostala nadstropja (1,2,3).
7. Faktor gradbene prostornine parcele objekta (FP) se določi kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne parcele objekta, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek zazidane površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena.
8. Faktor izrabe parcele objekta (FI) se določi kot razmerje med BTP objekta in celotno površino parcele objekta. Pri izračunu BTP za FI se ne upošteva površin kleti.
9. Faktor zazidanosti parcele objekta (FZ) je razmerje med zazidano površino vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektov ter tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi, in celotno površino in celotno površino parcele – objekta.
10. Faktor zelenih površin (FZP)je razmerje med površino parcele objekta, ki mora imeti zemljino in vegetacijski sloj in celotno površino parcele.
11. Funkcionalna parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
12. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla min. 18–20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla min 2,2 m.
13. Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.
14. Komunalna oprema so:
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja;
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna;
– objekti grajenega javnega dobra, in sicer občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.
15. Legalno zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred 31. decembrom 1967.
16. Mansarda (M) je etaža ali del etaže pod poševno streho objekta, ki ima višino obodnega zidu v najnižjem delu manj kot 1,60 m.
17. Mobilnostni načrt območja je načrt, ki določi število uporabnikov posameznih prometnih sredstev in ureditev prometne infrastrukture v določenem območju z namenom izboljšati delež uporabe nemotoriziranih in kolektivnih prevoznih sredstev ter določiti potrebne zmogljivosti za mirujoči promet.
18. Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.
19. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, kakor tudi da se objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisanem roku ni odstranil.
20. Praviloma – izraz pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka; če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je potrebno odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
21. Pritličje (P) je del stavbe neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.
22. Prefabrikat je objekt, ki je kot celota dan na trg kot proizvod, v skladu s predpisom o razvrščanju objektov.
23. Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija ter okvirno načrtovano območje javnega dobra) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti.
– regulacijska linija (RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpadajo z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra;
– gradbena meja (GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; gradbena meja se lahko določa posebej za vsako etažo objekta;
– gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti;
– gradbena meja v nadstropju (GMn) je črta nad pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;
– okvirno načrtovano območje javnega dobra je območje, ki praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.
24. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.
25. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.
26. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju.
27. Strnjena gradnja je gradnja objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
28. Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
29. Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca infrastrukture, kateri je koridor namenjen, v skladu s predpisi.
30. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
31. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
32. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
33. Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme) ali na vencu stavbe z ravno streho.
34. Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
35. Vrstna stavba je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.
36. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba. Pri vzdrževanju je potrebno ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente. Vzdrževanje obsega redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Z vzdrževalnimi deli se ne posega v konstrukcijo objekta in ne spreminja zmogljivosti, velikosti in ne spreminja zunanjega videza objekta.
37. Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.
38. Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
39. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
40. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. Če je zelena streha javno dostopna in v stiku z raščenim terenom, se površina strehe upošteva pri izračunu faktorja zelenih površin (FZP).
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov, okolja ter druge zakonodaje.
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
(4) Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen:
Kratica | Pomen kratice |
BTP | bruto tlorisna površina |
EUP | enota urejanja prostora |
FI | faktor izrabe parcele |
FJP | faktor odprtih javnih površin |
FZP | faktor zelenih površin |
FP | faktor gradbene prostornine |
FZ | faktor zazidanosti parcele |
GJI | gospodarska javna infrastruktura |
GL | gradbena linija |
GM | gradbena meja |
MRP | merilno regulacijska postaja |
NRP | namenska raba prostora |
DPN | državni prostorski načrt |
OPN | občinski prostorski načrt |
OPPN | občinski podrobni prostorski načrt |
P | pritličje |
PM | parkirno mesto |
RL | regulacijska linija |
RTP | razdelilna transformatorska postaja |
TP | transformatorska postaja |
UN | urbanistični načrt |
V besedilu Odloka o občinskem prostorskem načrtu se spremeni 13. člen tako, da se glasi:
(zasnova elektronskih komunikacijskih omrežij)
(1) Razvoj elektronskih komunikacijskih omrežij se usmeri v opremljanje naselij s sodobnimi tehnološkimi rešitvami, kot je širokopasovni dostop do interneta in pokritost čim večjega območja občine s signalom mobilne telefonije.
(2) V primeru obnove cest in ostale infrastrukture se sočasno izgrajuje in posodablja obstoječe kabelske kanalizacije in ostalo infrastrukturo za elektronske komunikacije.
(3) Infrastrukturni vodi za potrebe elektronskih komunikacij se na varovanih območjih kulturne dediščine praviloma izvajajo podzemno, razen v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila arheološke ostaline.
(4) Pri razvoju in umeščanju brezžičnih povezav na področju elektronskih komunikacijskih storitev v prostor bo treba izhajati iz ohranjanja naravnih in krajinskih kvalitet prostora, predvsem v smislu manjše vidne izpostavljenosti novih objektov in souporabe antenskih stolpov. Bazne postaje je na varovanih območjih narave, na območjih kulturne dediščine in v varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture dopustno postaviti le ob predhodni odobritvi pristojnega nosilca urejanja prostora.
(5) Objektov in naprav za sisteme zvez ni dopustno postavljati na lokacije, kjer bi lahko škodljivo vplivale na ljudi, naravo, okolje ali kulturno dediščino.«
6. člen
V besedilu Odloka o občinskem prostorskem načrtu se spremeni 20. člen tako, da se glasi:
(usmeritve za razvoj naselij)
(1) Razvoj naselij v Občini Cerkno se prvenstveno zagotavlja v smeri dviga kakovosti naselij z notranjim razvojem – z zgostitvami, s prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij, v skladu z razvojnimi potrebami pa tudi s širitvami in zaokrožitvami obstoječih naselij.
(2) Nova poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja večjih naselij. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je potrebno zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja.
(3) Notranji razvoj naselja se zagotavlja v vseh naseljih Občine Cerkno. Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij se upošteva ohranjena identiteta naselja ali njegovega dela. Zagotavlja se boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. Zelene površine naselja in zaledja se povežejo s kolesarskimi in pešpotmi. Kvaliteto bivanja v naseljih se dviga tudi z zagotavljanjem in ureditvijo javnih prostorov in urbane opreme.
(4) Pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial, pri prenovi naselij pa se jo obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti.
(5) Širitve naselij je treba usmerjati predvsem na zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, in sicer tako, da se širitve prvenstveno umerja na nepozidana stavbna zemljišča oziroma na nekmetijske namenske rabe. Kadar to ni mogoče, se na območjih kmetijskih zemljišč širitve najprej načrtuje na zemljiščih nižjih bonitet. Vse posege na kmetijska zemljišča je treba racionalizirati, utemeljiti in omejiti na nujno potreben obseg tako, da se v čim večji meri ohranjajo kmetijska zemljišča. Pri načrtovanju poselitve se čim bolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij.
(6) Nova razpršena gradnja oziroma širitev območij razpršene gradnje ni dopustna. Zgoščevanje in zaokrožanje razpršene gradnje je dopustno le na območjih z možnostmi za primerno komunalno in prometno ureditev. Razpršeno gradnjo v primestnih naseljih se sanira z zgoščevanjem stanovanj in centralnih dejavnosti.
(7) Opuščena industrijska območja se lahko ob primerni infrastrukturni opremljenosti ter ob izpolnjevanju drugih prostorskih in okoljskih pogojev ponovno nameni za proizvodne dejavnosti. V skladu s potrebami naselja pa se jih lahko nameni za druge gospodarske, kulturne, športno-rekreacijske, trgovske, turistične in druge dejavnosti.
(8) Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost.«
V besedilu Odloka o občinskem prostorskem načrtu se spremeni 28. člen tako, da se glasi:
(usmeritve za razvoj gozdarstva)
(1) Na območjih, kjer so ustrezne naravne danosti in ni konfliktov z varstvom drugih naravnih virov, se spodbuja lesno proizvodnjo. Lesna proizvodnja ni dovoljena v varovalnih gozdovih. V gozdovih s posebnim namenom se lesno proizvodnjo izvaja v skladu z njihovim posebnim namenom.
(2) V gozdovih je možno izvajanje dejavnosti, ki dolgoročno ne vplivajo na spremembo stanja gozda ter ne ovirajo gospodarjenja z gozdom.
(3) Ohranjati je treba območja strnjenih gozdov.
(4) Skupin dreves in posameznih dreves ter obvodne vegetacije v kmetijski krajini se praviloma ne krči. Na krajinsko in ekosistemsko osiromašenih območjih je dovoljeno pogozdovanje z avtohtonimi vrstami.
(5) Gozdove v naseljih se ohranja in se jih vključuje v zelene sisteme naselij.
(6) Gozdove v bližini naselij se lahko nameni za poselitev oziroma rekreacijo, če se s tem ekološko ravnovesje bistveno ne spremeni.
(7) Gozdne ceste so sestavni del gozda, so javnega značaja, gradijo se v skladu s predpisi o urejanju prostora. Za potrebe izvajanja gozdarske dejavnosti se izboljšuje odprtost gozdov z gozdnimi cestami.
(8) V večje sklenjene gozdne komplekse, še posebej, kjer so poudarjene socialne ali ekološke funkcije gozdov, posegi v prostor praviloma niso dopustni. Izjema so manjši objekti gozdarstva ali lovstva, ki so neobhodno potrebni za smotrno gospodarjenje z gozdom in lovno divjadjo.
(9) Posegi v gozd so možni tam, kjer ni poudarjenih socialnih in ekoloških ali proizvodnih funkcij. Posege v gozdni prostor je treba usmerjati v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih površin (povratna raba kmetijskih površin).
(10) Krčitev gozda se določi na osnovi strokovnih podlag funkcij gozdov, ki so določene in ovrednotene s stopnjami njihovega vpliva na gospodarjenje z gozdovi v gozdnogospodarskem načrtu gospodarske enote.
(11) Krčitve varovalnih gozdov praviloma niso dovoljene.
(12) Gospodarjenje v gozdovih s posebnim namenom, kjer so posegi dovoljeni, mora biti v skladu z zanje določenimi režimi.
(13) Pri izvajanju gozdnogospodarskih posegov v prostor je treba zagotavljati, da se ne ogrozijo vodni viri, povzročijo erozijski procesi, prepreči odtok visokih vod iz hudournikov, poveča nevarnost plazov, poruši ravnotežje na labilnih tleh, poslabša odtok padavinskih vod, tako da bi bila ogrožena kmetijska ali druga zemljišča ali da bi bil ogrožen obstoj gozda ali onemogočen njegov razvoj, prizadenejo območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, prizadene naravna ali kulturna dediščina oziroma ogrozijo druge funkcije oziroma večnamenska raba gozdov.«
V besedilu Odloka o občinskem prostorskem načrtu se spremeni 36. člen tako, da se glasi:
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Obstoječa stavbna zemljišča se praviloma ohranjajo. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini.
(2) Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo na območjih, ki so se na podlagi analiz izkazala za gradnjo neustrezna zemljišča.
(3) Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tam, kjer je bil za to izkazan interes lastnikov zemljišč in je to sprejemljivo tudi z vidika prostorskega razvoja občine.
(4) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na območjih, kjer je zaradi racionalnega prostorskega razvoja najbolj smotrno širiti naselja (predvsem na kmetijskih zemljiščih znotraj naselij, na manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje, na robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko stanje območja). Pri tem je treba v največji možni meri upoštevati usmeritev, da se kmetijska zemljišča spreminjajo v stavbna šele, ko so izrabljene možnost za poseganje na nekmetijske namenske rabe oziroma se spremembe načrtujejo najprej na zemljišču nižjih bonitet.
(5) Pri spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča je treba upoštevati tudi naravne kakovosti posameznih območij.
(6) Kmetijska zemljišča se lahko v stavbna spreminjajo tudi za potrebe širitev funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na območjih razpršene poselitve.
(7) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture, turizma in rekreacije in drugih dovoljenih dejavnosti.
(8) Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso mogoče.
(9) Spreminjanje gozda v kmetijska zemljišča je možno tam, kjer se ne bo spremenilo ekološko stanje gozda in kjer zaradi odstranitve gozdov ne bo prišlo do sprememb v stabilnosti tal.
(10) Sprememba rabe iz gozda v kmetijska zemljišča naj se izvaja le v primerih, ko niso ogroženi habitati ogroženih in zavarovanih vrst ter habitatni tipi, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Republike Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju.
(11) Pri določitvi območij voda, oziroma območij celinskih voda je treba dosledno upoštevati dejansko stanje, oziroma tam, kjer to ni možno, smiselno upoštevati naslednje določilo: Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali začasno prisotna, se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.«
Spremeni se III. poglavje tako, da se glasi:
40. člen
(1) Izvedbeni del določa:
– območja namenske rabe prostora,
– enote urejanja prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– gospodarsko javno infrastrukturo,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) in usmeritve za izdelavo OPPN.
(2) Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.
(4) Pri presoji ustreznosti posameznih načrtovanih posegov in ureditev se uporabljajo strokovne podlage.
(stopnja natančnosti mej)
(1) Meje enot urejanja prostora in namenske rabe prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje ne potekajo po parcelni meji je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.
(3) Drugi grafični prikazi iz 2. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek parcelacije, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(5) V primerih, ko meje enot urejanja prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo z mejami zemljiškega katastra in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti mej. Interpretacijo natančnosti mej poda pristojna občinska strokovna služba na podlagi mnenja odgovornega geodeta.
(1) Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na naslednje prostorske enote:
– krajinske enote izven naselij vključno s stavbnimi zemljišči in stavbišči objektov razpršene gradnje,
– funkcionalne enote stavbnih zemljišč v naseljih.
(2) Prostorske enote so nadalje členjene na enote urejanja prostora.
(3) Enote urejanja prostora se lahko v izjemnih primerih, ko so za izvedbene pogoje potrebne posebne določbe, členi v podenote, kar se posebej opredeli v posebnih določbah tega odloka.
(1) Funkcionalne enote stavbnih zemljišč v naseljih so:
Ime naselja | Oznaka naselja |
Bukovo | BK |
Cerkno | CE |
Čeplez | ČP |
Dolenji Novaki | DN |
Gorenji Novaki | GN |
Gorje | GR |
Jagršče | JG |
Jesenica | JS |
Jazne | JZ |
Lazec | LA |
Labinje | LB |
Laznica | LZ |
Orehek | OR |
Otalež | OT |
Planina pri Cerknem | PC |
Poče | PČ |
Podlanišče | PD |
Poljane | PL |
Police | PO |
Plužnje | PŽ |
Ravne pri Cerknem | RC |
Reka | RE |
Smučišče Cerkno | SC |
Straža | ST |
Šebrelje | ŠB |
Trebenče | TB |
Travnik | TR |
Zakriž | ZA |
Zakojca | ZK |
(2) Krajinske enote izven naselij so:
Ime krajinske enote | Oznaka krajinske enote |
Cerkljansko hribovje | KE-01 |
Porezen – Cimprovka | KE-02 |
Soteska Pasice – Bolnica Franja | KE-03 |
Gorenji Novaki – Cerkljanski vrh | KE-04 |
Smučišče Cerkno | KE-05 |
Dolina Cerknice | KE-06 |
Idrijca – spodnji del | KE-07 |
Šebrelje | KE-08 |
Idrijca – zgornji del | KE-09 |
Gorenji Novaki – Cerkljanski vrh 2 | KE-10 |
(enote urejanja prostora)
(1) Celotno območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP).
(2) Enota urejanja prostora v naseljih so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:
– oznake naselja,
– zaporedno številko EUP znotraj naselja.
Primer: CE-02 oziroma CE-06
(3) Vsako območje namenske rabe prostora ima v grafiki izpisano tudi kratico podrobnejše namenske rabe.
Primer: površine podeželskega naselja – SK
(4) EUP razpršene poselitve so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:
– oznake osnovne namenske rabe razpršene poselitve – A,
– zaporedno številko EUP razpršene poselitve v celotni občini.
Primer: KE-01/A 278
(5) Enote urejanja prostora v odprtem prostoru so označene z oznako krajinske enote.
Primer: KE-01
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za EUP)
(1) Za vsako EUP ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:
– splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.2. poglavju tega odloka,
– podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 3. poglavju tega odloka in
– morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne enote urejanja prostora, določene v III. 4. poglavju tega odloka.
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.
(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, da so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji.
(4) Za posamezno EUP so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji.
(5) Za EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo do uveljavitve le teh določila iz III.5. poglavja tega odloka.
(1) Prikaz stanja prostora je obvezna priloga OPN in je pripravljen na podlagi podatkov iz prostorskega informacijskega sistema, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor. Odraža stanje v prostoru, kakršno je bilo v trenutku pridobitve podatkov.
(2) Prikaz stanja prostora vsebuje predvsem varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena ter druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim v prostoru in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih, kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča, določena s prostorskim aktom občine.
III.1 Namenska raba prostora
(vrste namenske rabe prostora)
(1) Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe.
(2) Namenska raba prostora je prikazana na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Površine cestišč obstoječih kategoriziranih javnih cest prikazanih na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture« imajo status stavbnega zemljišča z namensko rabo PC – površine cest.
(4) Vrste namenskih rab določa naslednja preglednica:
OSNOVNA NAMENSKA RABA | PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA | ČLENITEV PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE |
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ | | |
| S – OBMOČJA STANOVANJ | |
| SS – stanovanjske površine | |
| | SSe – območja stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno enodružinskih hiš |
| | SSv – območja večstanovanjske gradnje |
| SK – površine podeželskega naselja | |
| SP – površine počitniških hiš | |
| C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI | |
| CU – osrednja območja centralnih dejavnosti | |
| CD – druga območja centralnih dejavnosti | |
| | CDi – območja namenjena dejavnostim izobraževanja, vzgoje in športa |
| | CDz – območja namenjena dejavnostim zdravstva in socialnega varstva |
| | CDk – območja namenjena dejavnostim kulture ter verskim objektom s pripadajočimi ureditvami |
| | CDo – območja namenjena trgovskim, oskrbnim, poslovnim, storitvenim, gostinskim dejavnostim, manjša obrt |
| I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI | |
| IP – površine za industrijo | |
| IG – gospodarske cone | |
| IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo | |
| B – POSEBNA OBMOČJA | |
| BT – površine za turizem | |
| BD – površine drugih območij | |
| Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN | |
| ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport | |
| ZP – parki | |
| ZD – druge urejene zelene površine | |
| ZK – pokopališča | |
| P – OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE | |
| PH – helioporti | |
| PO – ostale prometne površine | |
| PC – površine cest | |
| E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE | |
| O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE | |
| A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE | |
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ | | |
| K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | |
| K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | |
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ | | |
| G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | |
IV. OBMOČJA VODA | | |
| VC – POVRŠINSKE CELINSKE VODE | |
| VI – OBMOČJA VODNE INFRASTRUKTURE | |
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ | | |
| L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN | |
| LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora | |
| OO – OSTALA OBMOČJA | |
III.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji
III.2.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor na celotnem območju občine)
(1) Gradnje so dovoljene le na območjih stavbnih zemljišč, razen gradnje izven stavbnih zemljišč, ki jih dopuščata zakon in ta odlok.
(2) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj:
– gradnja novega objekta,
– dozidava, nadzidava,
– rekonstrukcija objekta,
– odstranitev objekta.
(3) Dozidava, nadzidava in rekonstrukcija objekta so dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih. Na legalno zgrajenih objektih na območjih stavbnih zemljišč, katerih namembnost ni skladna z namensko rabo, je dovoljena samo rekonstrukcija v okviru obstoječih gabaritov ter njihova odstranitev.
(4) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine na vseh namenskih rabah dopustna gradnja naslednjih objektov oziroma naslednji posegi v prostor:
– gradbeni inženirski objekti (skladno s CC–SI) – daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti in priključki nanje ter lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja s pripadajočimi objekti in priključki nanje;
– gradnja cestnega omrežja (ceste, kolesarske in pešpoti) in objektov, ki služijo obstoječemu ali načrtovanemu cestnemu omrežju (npr. avtobusno postajališče), vendar na nestavbnih namenskih rabah le, če je to predvideno v karti »Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture«;
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti (razen cestnih silosov na nestavbnih namenskih rabah), urbana oprema) ter objektov gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste, skladno s predpisi, ki urejajo ceste;
– dostopi do objektov, skladnih s prostorskim aktom, vendar na nestavbnih namenskih rabah le, če gre za:
– objekt, ki ga je dopustno graditi na nestavbnih namenskih rabah,
– objekt razpršene gradnje,
– objekt, ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve.
– gradnja mostov, podhodov in predorov;
– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, skladno s predpisi, ki urejajo vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– vodni objekti in vodnogospodarske ureditve;
– raziskave podzemnih voda, raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira;
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede možnosti spremembe namembnosti objektov)
(1) Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za tiste dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora.
(2) Na legalno zgrajenih objektih in njihovih parcelah, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja prostora, so do takrat dopustne samo rekonstrukcija, vzdrževalna dela in odstranitev objektov. Šteje se, da je namembnost nezdružljiva z namensko rabo prostora, ko gre za med seboj izključujoče dejavnosti po tem odloku.
(dopustne dejavnosti na namenskih rabah)
(1) Za vsako namensko rabo prostora so določene osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti.
(2) Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50 % BTP posameznega objekta. Za območja površin podeželskega naselja – SK in razpršene poselitve – A, lahko spremljajoče dejavnosti presežejo 50 %.
(3) Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati.
(4) Spremljajoče in izključujoče dejavnosti so opredeljene na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti. Za potrebe tega načrta, so poimenovanja dejavnosti poenostavljena ali združena iz več kategorij iz predpisa.
Izraz, uporabljen v tem odloku | Standardna klasifikacija dejavnosti |
kmetijstvo in gozdarstvo | A – kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo |
rudarstvo | B – rudarstvo |
proizvodne dejavnosti | C – predelovalne dejavnosti D – oskrba z električno energijo, plinom, paro E – oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja F – gradbeništvo |
obrtne dejavnosti | C – predelovalne dejavnosti (v obsegu skladnem z zakonodajo s področja obrti) F – gradbeništvo (v obsegu skladnem z zakonodajo s področja obrti) |
trgovske in storitvene dejavnosti | G – trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil |
promet in skladiščenje | H – promet in skladiščenje |
gostinstvo in turizem | I – gostinstvo |
poslovne dejavnosti | J – informacijske in komunikacijske dejavnosti K – finančne in zavarovalniške dejavnosti L – poslovanje z nepremičninami M – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti |
dejavnosti javne uprave | O – dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obveznega socialnega varstva |
izobraževanje | P – izobraževanje |
zdravstvo in socialno varstvo | Q – zdravstvo in socialno varstvo |
kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti | R – kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti |
druge dejavnosti | S – druge dejavnosti T – dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo U – dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles |
družbene dejavnosti | P – izobraževanje Q – zdravstvo in socialno varstvo R – kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti O – dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obveznega socialnega varstva |
(5) Vrste osnovnih, spremljajočih in izključujočih dejavnosti so določene v določbah o podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah v podrobnih prostorsko izvedbenih pogojih.
(dopustne vrste objektov po namenski rabi prostora)
(1) Dopustne vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer:
– se vedno navaja le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni;
– so po navedbi vrste objektov našteti določeni objekti, to pomeni, da so od vseh objektov te vrste dopustni našteti objekti;
– je za navedeno vrsto objektov ali posamezen naštet objekt določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta), to pomeni, da so dopustni le objekti, ki ustrezajo pogoju.
(2) Dopustne vrste objektov po posamezni namenski rabi so določeni v poglavju III. 3. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji.
III.2.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)
(1) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.
(2) Najbolj izpostavljen del novega objekta (nad in pod terenom) mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen najmanj 4 m, pri nezahtevnih in enostavnih objektih, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi, najmanj 1,5 metra, pri ostalih nezahtevnih in enostavnih objektih pa najmanj 0,5 metra, če ni z regulacijskimi črtami določeno drugače. Za rekonstrukcijo legalno zgrajenega objekta, ki ohranja enake gabarite, ni potrebno pridobiti soglasja sosedov, čeprav je njegov odmik od parcelne meje manjši od 4 m.
(3) Če so odmiki objektov od meja sosednjih parcel manjši od določenih v prejšnjem odstavku, je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja podati utemeljitev posega ter predložiti soglasje lastnikov sosednjih parcel. Zahtevne in manj zahtevne objekte je mogoče na podlagi pridobljenega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč graditi z minimalno 1,5 m odmikom od parcelne meje. Nezahtevne in enostavne objekte je mogoče graditi na parcelni meji sosednjega zemljišča na podlagi pridobljenega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka je do parcelne meje mogoče graditi, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih strnjenega mestnega jedra in na območjih podeželskih naselij ter na meji odprtega javnega prostora, če ni prizadeta javna korist.
(5) Ne glede na določbe drugega odstavka se medposestne ograje in podporni zidovi praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje ali podpornega zidu na parcelno mejo ne soglašata, je lahko ta postavljen največ do parcelne meje, na kateri se lahko gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Objekti, ki so na zemljišču s podpornim zidom na nižjem nivoju, ne potrebujejo odmika od podpornega zidu, če ga višina objekta ne presega.
(6) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je potrebno praviloma zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje, razen če upravljavec soglaša z drugačnimi pogoji.
(7) Navedeni odmiki ne veljajo ceste in za linijske vode gospodarske javne infrastrukture.
III.2.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev
(določanje velikosti objektov)
(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena z:
– največjim dovoljenim faktorjem izrabe parcele objekta (FI),
– največjim dovoljenim faktorjem zazidanosti parcele objekta (FZ),
– največjim dovoljenim faktorjem gradbene prostornine (FP),
– najmanjšim dovoljenim faktorjem zelenih površin (FZP) na parceli objekta oziroma z
– največjo višino objektov (V),
– etažnostjo objektov.
(2) Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, velja:
– višina novega objekta ne sme presegati višine najvišjega objekta enake namembnosti na območju iste EUP v oddaljenosti do 100 m od načrtovanega objekta,
– višina objektov v uličnem nizu enote urejanja prostora se lahko poveča do višine kapi sosednje višje stavbe, tako da višina kapi nižjega objekta doseže višino kapi sosednje višje stavbe.
(3) Klet kot etaža ni posebej določena in jo je možno graditi pod vsako stavbo, če razmere to omogočajo. Število etaž pod zemljo OPN ne omejuje.
(4) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (FI) večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
III.2.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov)
(1) Vsi objekti in prostorske ureditve morajo spoštovati kvaliteto naravnega in grajenega kulturnega prostora ter morajo biti oblikovani po načelih dobre arhitekturne prakse.
(2) V prostorskih enotah s še izraženim prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem je potrebno naklon strehe, material in barvo kritine ter smeri slemen prilagoditi kakovostni podobi v prostorski enoti. V ostalih primerih je dovoljeno sodobno oblikovanje streh (enokapnice, ravne strehe). Barve kritin naj bodo prilagojene posameznemu stavbnemu tipu in ne smejo biti odsevajoče. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smeri slemen (več kot 50 % objektov v enoti urejanja prostora) prečno na plastnice. Nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov na strehe je dovoljeno pod pogojem, da ne presegajo slemena streh. Pri ravnih strehah morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo.
(3) Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, ipd. potrebno smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti. Fasadni elementi enega objekta morajo biti enotno oblikovani. Na fasadah se dovoli uporaba bele barve ter svetlih barv v spektru sivih in v spektru različnih naravnih barv. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov ter napisi na fasadah, ki oglašujejo dejavnost v objektu. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena. Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov.
(4) Višinske razlike na zemljišču je potrebno premostiti s travnatimi brežinami, ko to ni mogoče pa se višinske razlike lahko premostijo s podpornimi zidovi. Podporni zidovi morajo biti praviloma izvedeni iz naravnega lokalnega kamna. Pri podpornih zidovih, višjih od 1,2 m, je priporočljiva kaskadna izvedba ter intenzivna pozelenitev.
(5) Elektro omarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.
(6) Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).
(7) Rezervoarji, razen rezervoarjev v območjih I, PC, VI, E, O in LN, morajo biti vkopani ali vizualno zakriti.
(8) Kozolci so praviloma dvojni s kamnitimi, zidanimi ali lesenimi stebri in lesenimi letvami. Kritina je avtohtona oziroma njej po barvi in strukturi podobna. Kritina je praviloma sive barve. Objekt ne sme povzročiti fragmentacije kmetijskih zemljišč.
(9) Ograje v krajini morajo biti transparentne in oblikovane v skladu z značilno ograjo – praviloma lesene oziroma /in žičnate. Prepovedana je uporaba betonskih in plastičnih stebričkov.
(10) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti, da je dozidani oziroma nadzidani objekt oblikovno usklajen z objektom, h kateremu se gradi.
(11) Na objektih, ki mejijo na javne površine (trgi ali pločniki) je dopustno graditi napušče, nadstreške in konzolno oblikovane stavbne dele (balkoni, lože) tako, da segajo tudi nad javno površino s konzolnim previsom. Konzolni previsi stavbnih delov so lahko široki do 2,50 m, dvignjeni najmanj 3,5 m nad koto pritličja oziroma najmanj 4 m, če javna površina predstavlja intervencijsko pot za gasilska vozila. Konzolni previsi ne smejo presegati 50 % površine fasade. Previsi objektov nad javnimi površinami morajo biti izvedeni tako, da je zagotovljena varnost uporabnikov javnih površin (dež, sneg, ledene sveče) in da ne ovirajo vožnje vozil in delovanja gasilskih vozil v skladu s predpisi, ki določajo površine za gasilce ob zgradbah.
(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)
(1) Znotraj urbanih naselij je treba zagotoviti ustrezno količino zelenih površin (FZP).
(2) Zasaditev površin je potrebno izvajati s funkcionalnimi drevesi. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.
(3) Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječih dreves, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev.
(4) Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri gradnji novega objekta in spremembi namembnosti je potrebno na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne površine, površine za manipulacijo, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce.
(2) Kadar na parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200 m in na katerih je lastnikom, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena njihova trajna uporaba.
(3) Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri novogradnjah večstanovanjskih objektov z več kot 8 stanovanjskimi enotami je praviloma potrebno zagotoviti minimalno 50 % parkirnih mest v podzemni garaži, razen če gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih ovir ni mogoča oziroma bi le-ta povzročila nesorazmerno visoke stroške, o čemer odloči občina s soglasjem k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4) V enotah urejanja prostora, v katerih prevladujejo objekti z različnimi namembnostmi (namenske rabe C, B, I), se pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva. V kolikor se izkaže, da je potreba po istočasnem parkiranju manjša od predpisanega št. parkirnih mest v skladu s prvim odstavkom tega člena, se število parkirnih mest lahko zmanjša za največ 30 %. Število predpisanih parkirnih mest se lahko zmanjša tudi v primeru, ko investitor z mobilnostim načrtom dokaže manjšo potrebo po parkirnih mestih ter opredeli druge načine trajnostne mobilnosti za dostopanje do lokacije. Mobilnostni načrt določi potrebno število PM glede na število uporabnikov posameznih transportnih sredstev. Pri tem se upoštevajo namembnost posameznih objektov ter tehnološki proces dejavnosti, dostopnost do javnega potniškega prometa, mešana raba parkirišč glede na namembnost objektov in pričakovana zasedenost v najbolj obremenjenem delu dneva. Mobilnostni načrt potrdi organ Občine Cerkno, pristojen za promet.
(5) Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil in delovnih strojev, ki presegajo 3,5 t in za priklopnike teh motornih vozil je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: BD, I, P, E, O in L.
(6) Parkirne površine namenjene avtodomom je možno načrtovati v prostorskih enotah z namensko rabo B, ZS, SK, I in P.
(7) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot funkcionalno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.).
(8) V enotah urejanja prostora, kjer je v prilogi 1 opredeljeno, da gre za območje, kjer je tipologija pozidave strnjena, pri spremembi namembnosti in rekonstrukciji obstoječih objektov zagotavljanje minimalnega števila parkirnih mest ni potrebno.
(dimenzioniranje števila parkirnih mest)
(1) Glede na vrsto objekta je potrebno pri izračunu parkirnih mest praviloma upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):
Vrsta objekta | Število parkirnih mest (PM) |
Stanovanja in bivanje | |
Enostanovanjske stavbe Dvostanovanjske stavbe | 2 PM/stanovanje |
Tri- in večstanovanjske stavbe | |
za stanovanje do vključno 60 m² uporabne stanovanjske površine | 1 PM/stanovanje + 2 PM za kolo/stanovanje + 1 PM za kolo za obiskovalce na 5 stanovanj |
za stanovanje nad 60 m² uporabne stanovanjske površine | 2 PM/stanovanje + 2 PM za kolo/stanovanje + 1 PM za kolo za obiskovalce na 5 stanovanj |
neprofitna najemna stanovanja | 1PM/stanovanje |
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja) | 1 PM/stanovanje + 20 % PM za obiskovalce |
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (dijaški, mladinski domovi) | 1 PM/stanovanje + 1 PM za kolo/12 postelj |
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (domovi za ostarele, varna hiša) | 1 PM/5 postelj + 50 % PM za obiskovalce |
Poslovno trgovske dejavnosti | |
Stavbe javne uprave | 1 PM/40 m² uporabne površine + 1 PM za kolo/40 m² uporabne površine |
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve) | 1 PM/40 m² uporabne površine + 1 PM za kolo/40 m² uporabne površine |
Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi) | 1 PM/40 m² uporabne površine + 1 PM za kolo/40 m² uporabne površine |
Trgovski lokal (trgovski lokal pod 100 m²) | 1 PM/50 m² uporabne prodajne površine (ne manj kot 2 PM) + 1 PM za kolo/50 m² uporabne prodajne površine |
Trgovske stavbe (trgovina med 100 in 500 m²) | 1 PM/60 m² uporabne prodajne površine (ne manj kot 4 PM) + 1 PM za kolo/60 m² uporabne prodajne površine |
Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) | 1 PM/100 m² uporabne prodajne površine (ne manj kot 2 PM) + 1 PM za kolo/100 m² uporabne prodajne površine |
Trgovske stavbe (nakupovalni centri) | 1 PM/50 m² uporabne prodajne površine + 1 PM za kolo/50 m² uporabne prodajne površine |
Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice) | 1 PM/50 m² uporabne prodajne površine + 1 PM za kolo/50 m² uporabne prodajne površine |
Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri) | 1 PM/30 m² uporabne prodajne površine + 1 PM za kolo/30 m² uporabne prodajne površine |
Bencinski servisi | 1 PM/30 m² uporabnih površin (ne manj kot 3PM) |
Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, lekarne …) | 1 PM/40 m² uporabne površine (ne manj kot 2 PM) + 1 PM za kolo/40 m² uporabne površine |
Stavbe za druge storitvene dejavnosti (avtopralnice) | 3 PM/pralno mesto |
Športne dejavnosti | |
Športna igrišča (igrišča za tenis, odbojko …) | 4 PM/igrišče + 1 PM za kolo/igrišče |
Športna igrišča – stadioni | 1 PM/250 m² BT (od tega 20 % PM za avtobuse) + 1 PM za kolo/250 m² BTP |
Športna igrišča (javna kopališča) | 1 PM/200 m² površine javnega kopališča (od tega 20 % PM za avtobuse) + 1 PM za kolo/200 m² površine javnega kopališča |
Športne dvorane (večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu) | 1 PM/30 m² uporabne površine (od tega 20 % PM za avtobuse) + 1 PM za kolo/30 m² uporabne površine |
Posebne dejavnosti | |
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni) | 1 PM/1,5 sobo |
Gostilne, restavracije, točilnice, bari | 1 PM/6 sedežev + 0,5 PM/tekoči meter točilnega pulta (ne manj kot 5PM) + 1 PM za kolo/6 sedežev |
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča) | 1 PM/10 postelj |
Družbene dejavnosti | |
Stavbe za kulturo in razvedrilo | 1 PM/6 sedežev + 1 PM za kolo/6 sedežev |
Muzeji in knjižnice | 1 PM/100 m² BTP 1 PM za kolo/100 m² BTP |
Stavbe za opravljanje verskih obredov | 1 PM/12 sedežev + 1 PM za kolo/12 sedežev |
Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante) | 1 PM/25 m² BTP (ne manj kot 2 PM) + 1 PM za kolo/25 m² BTP |
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (osnovne šole) | 1 PM/učilnico + 3 PM za kolo/učilnico |
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (otroški vrtci) | 1,5 PM/oddelek + 1 PM za kolo/oddelek |
Proizvodne dejavnosti | |
Nestanovanjske kmetijske stavbe | ne manj kot 1 PM |
Industrijske stavbe | 1 PM/50 m² uporabne površine ne manj kot 2 PM |
Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s strankami) | 1 PM/150 m² uporabne površine |
Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank) | ne manj kot 3 PM |
Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni in prodajni prostori) | 1 PM/80 m² uporabne površine |
Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil) | 6 PM/popravljalno mesto |
Drugo | |
Pokopališča Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti | 1 PM/600 m² ne manj kot 10 PM |
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas | 1 PM/600 m² |
Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje | 1 PM/100 m² |
(2) Poleg navedenega števila PM je za objekte, za katere je potrebnih več kot deset PM, potrebno zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih PM za druga enosledna vozila po možnosti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(3) Za določitev števila parkirnih mest za vozila oseb z invalidskimi vozički je treba upoštevati predpise za projektiranje objektov brez grajenih ovir.
(gradnja, postavitev in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Za določanje vrste in pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati določila predpisov o razvrščanju objektov.
(2) Pri gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje:
– Namembnost: namembnost enostavnih in nezahtevnih objektov naj dopolnjuje namembnost obstoječe pozidave oziroma naj ne bo v nasprotju z dejavnostmi, ki jih dovoljuje namenska raba prostora, določena v prostorskem aktu in naj osnovne namenske rabe prostora ne ovira;
– Oblikovanje: enostavni in nezahtevni objekti naj s svojo velikostjo, umestitvijo v prostor, konstrukcijo, materiali ter drugimi oblikovnimi značilnostmi ne kvarijo splošnega videza prostora in v prostoru ne izstopajo. V primeru dopolnitve obstoječe pozidave naj z oblikovnimi značilnostmi ne odstopajo od že zgrajenih objektov oziroma naj sledijo kvalitetnim lastnostim zgrajenih objektov;
– Nezahtevni in enostavni objekti za potrebe obstoječih objektov na zemljiščih se praviloma ne umeščajo na tisto stran objekta, ki meji na najpomembnejše javne prostore, ampak na servisni del parcele.
(3) Če se nezahtevni in enostavni objekti gradijo k osnovni stavbi, mora biti stavba h kateri se gradijo, legalno zgrajena.
(4) Če nezahteven ali enostaven objekt posega na območja varstev in varovanj, je obvezna pridobitev soglasij/mnenj pristojnih organov.
(5) Nezahtevne in enostavne objekte, ki se uporabljajo za obratovanje smučišča, je dopustno graditi samo v krajinski enoti KE-05 Smučišče Cerkno.
(1) Začasni objekti se postavljajo v skladu z veljavnimi predpisi o začasnih objektih in so narejeni v montažni izvedbi in iz lahkih materialov.
(2) Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen. Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil zgrajen.
(3) Na kmetijskih zemljiščih je za čas dogodka oziroma v času sezone dovoljeno postavljati samo oder z nadstreškom sestavljen iz montažnih elementov, cirkus, če so šotori in drugi objekti montažni, začasno tribuno za gledalce na prostem.
(4) Odprti sezonski gostinski vrtovi se lahko postavijo v času od 1. 4. do 31. 10.
(drugi posegi v prostor in urbana oprema)
(1) Drugi posegi v prostor vključujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve, ureditev in vzdrževanje odprtih površin, ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe, ureditev parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizične strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov ter umeščanje objektov urbane opreme.
(2) Urbana oprema so enostavno premakljivi objekti oziroma predmeti, s pomočjo katerih se zagotavlja namenska raba javnih površin.
(3) Urbana oprema in spominska obeležja morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo gibanja pešcev ter vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.
(4) Vsa urbana oprema (nadkrita čakalnica, javna kolesarnica, javna telefonska govorilnica, večnamenski kiosk …) v naselju Cerkno mora biti enotno oblikovana.
(5) Urbana oprema v območjih registrirane kulturne dediščine mora biti oblikovana celostno.
(6) Urbana oprema nima samostojnih priključkov na GJI.
(7) Pri postavitvi urbane opreme in spominskih obeležij na javnih površinah je treba pridobiti soglasje občinske strokovne službe pristojne za urejanje prostora.
(8) Kioske za prodajo časopisov, za pobiranje vstopnin, parkirnin ter kioske za prodajo sadja in zelenjave in podobno (BTP do 25,00 m2), stojnice (ute) za prodajo kostanja, sladoleda, tipske zabojnike za prodajo, razstavne prostore, info točke in podobno ter podobne objekte je dopustno postaviti na javne prometne in z njih neposredno dostopne javne površine.
(9) Postavitev objektov iz osmega in devetega odstavka tega člena je dopustna le, če dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo gibanja pešcev ter vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.
(10) Namembnost kioskov in tipskih zabojnikov naj dopolnjuje namembnost prostora, v katerega se umeščajo oziroma naj ne bo v nasprotju z dejavnostmi, ki jih dovoljuje namenska raba prostora, določena v prostorskem aktu in naj osnovne namenske rabe prostora ne ovira. Ti objekti niso namenjeni bivanju.
(1) Prefabrikate se obravnava glede na namembnost objekta.
(2) V primeru, da prefabrikat presega splošna določila o velikosti za nezahtevne objekte, se gradi skladno z določili tega akta, ki so predpisana za manj zahtevne objekte enake namembnosti.
(objekti za oglaševanje ter informacijski panoji)
(1) Objekte za oglaševanje in informacijske panoje se prednostno umešča na javne površine s stavbno namensko rabo. Objektov za oglaševanje in informacijskih panojev ni dopustno postavljati na namenskih rabah 'celinske vode' VC in vodne infrastrukture (VI).
(2) Objekti za oglaševanje in informacijski panoji so, ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, dopustni tudi takrat, kadar se začasno namestijo:
– na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje,
– na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.
(3) Objektov za oglaševanje, ki presegajo površino 6 m2 ni dopustno postavljati, razen na območjih z namensko rabo I.
(4) Neprometna signalizacija mora biti enotno oblikovana na celotnem območju občine.
III.2.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
(velikost in oblika parcele objekta)
(1) Pri določitvi parcel objektov je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje);
– prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov;
– prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
– položaj, namembnost in velikost novih parcel objektov v odnosu do obstoječih parcel;
– namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihove vzdrževanje;
– zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti).
(2) Parcela objekta mora biti praviloma v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč.
(3) V primeru, ko parcela objekta leži v dveh enotah urejanja prostora, potem veljajo za gradnjo objekta določila za tisto enoto urejanja, v kateri objekt pretežno stoji.
(4) V primeru, da velikost parcele objekta ni posebej določena v posebnih določbah, velja:
– najmanjša velikost parcele objekta za prostostoječo stanovanjsko gradnjo SSe znaša 350 m2;
– v primerih, ko je funkcionalna parcela objekta na območjih SSe večja od 1000 m2, se faktor zazidanosti računa za površino 1000 m2;
– najmanjša velikost parcele objekta za počitniške objekte SSp znaša 250 m2;
– največja velikost parcele objekta na območju razpršene gradnje znaša 500 m2 ali površina stavbišča vseh legalno zgrajenih manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih stavb pred sprejemom tega odloka, pomnoženo s faktorjem 4 (velja večja določena vrednost).
(5) Parcelacija stavbnih zemljišč je dopustna kadar se z delitvijo in/ali združevanjem oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel objektov v skladu z določili tega odloka.
(6) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.
(7) Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim parcela objekta ni bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja parcele objekta v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove večstanovanjske objekte, se za njeno določitev ne upoštevajo določila odloka, ki se nanašajo na FZ, FI, število parkirišč, igrišča, zelenice. Parcela objekta se tem objektom določi na podlagi upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo, če pa ta ne obstajajo oziroma parcela objekta v njih ni bila določena, pa v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površino pa ni dovoljeno zmanjševati.
(8) Parcelo objekta, razen parcel gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena, je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot praviloma eno zemljiško parcelo.
(9) Določila o minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za že obstoječe manjše parcele objekta, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele predstavljajo parcele obstoječih objektov. V teh primerih ne velja določilo o dopustnih tlorisnih razmerjih in faktorju izrabe oziroma faktorju zazidanosti.
III.2.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Obvezna gospodarska javna infrastruktura
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture in drugih objektov, ki za izvedbo in delovanje ne potrebujejo komunalne oskrbe, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, razen če je z drugimi predpisi drugače določeno.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja objektov dopustna tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih:
– če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju ali
– če investitor zagotovi samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne opreme.
(minimalna komunalna oskrba)
(1) Stavbna zemljišča so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo in električno energijo, odvajanje odpadne vode ter dostop do javne ceste.
(2) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
(obvezno priključevanje na komunalno opremo)
(1) Objekte, ki se gradijo, rekonstruirajo ali se jim spreminja namembnost, je potrebno priključiti na predpisano obvezno komunalno opremo iz prejšnjega člena tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali drug predpis.
(2) Objekte je potrebno priključevati na komunalno opremo v skladu z občinskimi predpisi, ki to področje urejajo.
(3) Po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, priključiti na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje.
(4) Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov.
(5) Če v posameznih enotah urejanja še ni zgrajena minimalna komunalna oprema, če njena izgradnja ni predvidena v občinskem načrtu razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto ali če pogodba o opremljanju med investitorjem in občino še ni sklenjena, lahko investitor zagotovi minimalno komunalno oskrbo tudi na način, ki ga prostorski akt ne določa, če gre za način oskrbe, ki omogoča samooskrbo in sledi napredku tehnike.
(6) Komunalna oprema za samooskrbo objekta na področju oskrbe s pitno vodo in področju odvajanja ter čiščenja komunalne odpadne vode se lahko uporablja le na območjih, ki niso opremljena s to gospodarsko javno infrastrukturo in najpozneje do opremljanja stavbnega zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
III.2.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede omejitev zaradi gospodarske javne infrastrukture
Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture
(varovalni pasovi grajenega javnega dobra in gospodarske javne infrastrukture)
(1) Varovalni pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta:
glavna cesta (GC) | 25 m |
regionalna cesta (RC) | 15 m |
državne kolesarske poti | 5 m |
lokalna cesta (LC) | 10 m |
javna pot (JP) | 5 m |
občinske kolesarske javne poti (KJ) | 2 m |
(2) Varovalni pasovi ostale gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda:
za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV | 40 m |
za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV | 10 m |
za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV | 15 m |
podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV | 3 m |
za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV | 10 m |
za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV | 1 m |
za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV | 1,5 m |
razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti | 2 m |
za vodovod, kanalizacijo, telekomunikacijski vod, drugi vodi lokalne gospodarske javne infrastrukture, merjeno od osi skrajnega voda | 3 m |
(3) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem oziroma mnenjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.
(4) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem odloku, se upošteva določila drugih predpisov.
(5) V kolikor pride do spremembe občinskih in državnih predpisov, ki določajo varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture, veljajo novi odmiki.
(6) Z namenom zagotovitve nemotenega izvajanja gospodarskih javnih služb prenosa in distribucije električne energije se s projektnimi pogoji lahko predpišejo določene obveznosti in ravnanja investitorja ali nosilca dejavnosti, s katerimi se zagotovi, da gradnja ali izvajanje dejavnosti ne bo vplivala na varno in zanesljivo obratovanje elektroenergetskega omrežja, med drugim je to lahko sklenitev pogodbe s sistemskim operaterjem o ustanovitvi služnosti za postavitev, rekonstrukcijo, vzdrževanje, nadzor in obratovanje elektroenergetskih vodov, ki prečkajo zemljišče z nameravano gradnjo ali izvajanjem drugih del, v kolikor takšna pogodba še ni sklenjena.
III.2.8 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture
(gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture)
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi, tehničnimi normativi ter smernicami.
(2) Vsi posegi na objektih, vodih in napravah gospodarske javne infrastrukture ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(3) Omrežja gospodarske javne infrastrukture je potrebno medsebojno uskladiti. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje vseh objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme.
(4) Omrežja gospodarske javne infrastrukture se praviloma združuje v skupne koridorje, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve glede varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo veljavni predpisi.
(5) Gradnja omrežij gospodarske javne infrastrukture mora praviloma potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb.
(6) Ob gradnji nove ali rekonstrukciji posamične obstoječe gospodarske javne infrastrukture je praviloma potrebno v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev, ni več ustrezna.
(7) Omrežja komunalne opreme morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. Za gradnjo izven javnih površin upravljavec omrežja od lastnika pridobi pravico graditi.
(8) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je potrebno komunikacijsko in distribucijsko elektroenergetsko omrežje nivoja 20 kV in manj graditi praviloma v podzemni izvedbi, razen v primerih, ko posegajo na arheološka najdišča in je s predhodnimi raziskavami ugotovljeno, da tak poseg ni možen.
(9) Nadzemni vodi in naprave komunalne opreme morajo biti načrtovani izven območij vedut na kvalitetne prostorske poudarke ter presojani z vidika vplivov na kakovost krajinske slike.
(10) Gospodarsko javno infrastrukturo je treba načrtovati tako, da bo čim manj posegala v vodna in priobalna zemljišča. Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je treba načrtovati čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, razen izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšanja obstoječe stabilnosti brežin vodotokov.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cest)
(1) Na javno cesto je potrebno praviloma priključevati več objektov s skupnim priključkom na cesto.
(2) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti praviloma izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem oziroma skladno z mnenjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.
(3) Nove slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
(4) Pri načrtovanju ureditve cest, ureditve kolesarskih poti in pešpoti se je praviloma treba izogniti poplavnim območjem in načrtovati gradnjo prometne infrastrukture izven priobalnih zemljišč.
67. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja)
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih javnih površin. Odvajanje odpadnih vod mora biti urejeno skladno s področnimi predpisi.
(2) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno in sanitarno vodo ter za zagotavljanje požarne varnosti. Oskrba s pitno in sanitarno vodo ter z vodo za zagotavljanje požarne varnosti mora biti urejena skladno s področnimi predpisi.
(3) Novo kanalizacijsko omrežje mora biti praviloma zgrajeno v ločenem sistemu.
(4) Hidrante je potrebno praviloma umeščati zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja napetostnega nivoja 110 kV in več se načrtuje z državnim prostorskim načrtom.
(2) Vsi objekti elektroenergetskega omrežja morajo biti kvalitetno in enotno oblikovani in izvedeni z uporabo sodobnih tehnologij, s katerimi se vplivi na okolje zmanjšajo na najmanjšo možno mero.
(3) Transformatorske postaje morajo biti v primeru gradnje večjih objektov sestavni del objekta ali arhitekturne kompozicije objektov.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje javne razsvetljave)
Javne površine na območjih naselij morajo biti opremljene z javno razsvetljavo, skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je potrebno upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in glede zmanjševanja porabe električne energije.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je potrebno upoštevati predpise s področja graditve objektov, s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– gradnja objektov mobilne telefonije ni dopustna v območju 100 m pasu merjeno od roba stavb za zdravstvo, stanovanjskih stavb, stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo ter otroških igrišč;
– za zagotovitev kar najmanjših možnih vplivov na okolico je treba objekte in naprave mobilne telefonije načrtovati tako, da je v čim večji meri preprečena vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav in da je vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Antenski objekti in naprave se pri umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto. Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora, okolico objekta pa je treba ozeleniti;
– bazne postaje je na varovanih območjih narave, na območjih kulturne dediščine in v varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture dopustno postaviti le ob predhodni odobritvi pristojnega nosilca urejanja prostora;
– lokacije gradnje baznih postaj potrdi pristojna občinska strokovna služba.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Zbirno mesto za komunalne odpadke je pri novogradnjah lahko v objektu ali na parceli objekta, h kateremu pripada. Locirano naj bo na utrjeni površini z odtokom in zaščiteno pred vremenskimi vplivi. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto.
(2) Zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otoki) so praviloma razporejene tako, da zajemajo gravitacijsko območje 500 prebivalcev. Odjemno mesto mora biti dobro prometno dostopno, zunaj prometnih površin, na utrjeni površini z odtokom, zaščiteno pred vremenskimi vplivi in oblikovano kot del urbane opreme naselja.
III.2.9 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
(1) Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni z odloki ali določeni s posebnimi predpisi in so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov.
(2) Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa za varovanje narave.
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Območja in objekti ohranjanja kulturne dediščine, ki so varovani po predpisih s področja varovanja kulturne dediščine in so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili področnih predpisov.
(2) Za posege na objektih in območjih varovane kulturne dediščine, ki obsega spomenike, registrirano dediščino, varstvena območja dediščine in območja arheoloških ostalin, je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine.
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(4) Za posege v kulturni spomenik, njegovo vplivno območje, varstveno območje dediščine, registrirano enoto dediščine z vplivnim območjem ali v EUP, kjer je to posebej določeno, je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja je, razen za soglasje za raziskave ali za iskanje arheoloških ostalin, treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje zavoda.
(5) Za raziskavo in odstranitev objekta, varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje konkreten razglasitveni akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik in njihovo vplivno območje velja varstveni režim iz razglasitvenega akta.
(7) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstveno območje dediščine velja varstveni režim iz razglasitvenega akta.
(8) Za registrirano nepremično kulturno dediščino, ki ni spomenik, njegovo vplivno območje ali varstveno območje veljajo prostorski izvedbeni pogoji v skladu z aktom o določitvi varstvenih območij dediščine ali prostorski izvedbeni pogoji, ki jih opredeljuje ta akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji tega akta.
(9) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote in prepoznavne značilnosti in materialne substance, ki so nosilci teh vrednot, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– primarna masa (oziroma materiali), primarni tlorisni in višinski gabariti in konstrukcijska zasnova,
– primarna podoba zunanjosti stavb, in sicer arhitekturna členitev, naklon in oblika strešin, kritina, stavbno pohištvo, arhitekturne poslikave in freske, reliefi, originalni materiali, barve, detajli itd,
– prvotni (osnovni) tlorisni koncept notranjosti, predvsem primarna dispozicija komunikacij in funkcionalna zasnova,
– objektu pripadajoča dvoriščno-vrtna parcela z niveleto in funkcijo površin ter lega, namembnost in oblikovanje pripadajočih sekundarnih objektov.
(10) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini, ki ogrožajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote in prepoznavne značilnosti ter materialne substance, ki so nosilci teh vrednot, velja da:
– stekleno-betonski in stiroporni nadomestki arhitekturnega okrasja ne morejo biti del stavbne dediščine;
– na fasadah je le izjemoma dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav (v kolikor ni možno drugače, jih je potrebno locirati na sekundarne fasade ter oblikovno vklopiti v objekt);
– nivo poti in cest ob objektih dediščine, ki je primarno nižji od praga vhoda, se mora ohranjati oziroma ponovno vzpostaviti;
– posegi na enote kulturne dediščine, ki so varovane kot območja domačij, morajo biti usklajeni s stavbno tipologijo območja domačije. Faktor zazidanosti na stavbnem zemljišču varovane domačije se lahko poveča za maksimalno enkrat, v kolikor to ne presega predpisanega faktorja zazidanosti za namensko rabo SK.
(11) Pri posegih v registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov);
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote);
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.);
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.);
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja;
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina);
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega);
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.);
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(12) Pri posegih na memorialni dediščini se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije;
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin;
– vsebinski in prostorski kontekst objekta z okolico objekta ter vedute.
(13) Pri posegih na registrirani memorialni dediščini, ki ogrožajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote in prepoznavne značilnosti ter materialne substance, ki so nosilci teh vrednot, velja da:
– na območjih enot memorialne dediščine je le izjemoma dovoljeno postavljanje enostavnih objektov in infrastrukturnih elementov (elektro in telefonske omarice, hidranti ...), razen objektov, ki so namenjeni potrebam in prezentaciji dediščine;
– komunalni in drugi infrastrukturni vodi naj se izogibajo območij memorialne dediščine;
– za znamenja, kapelice, NOB spomenike, korita in vodnjake, ki nimajo opredeljenega vplivnega območja, je za posege v 10 m pasu v odprtem prostoru in v 5 m pasu v območju naselij potrebno pridobiti kulturovarstvene smernice in soglasje;
– spominske in napisne plošče se varujejo na isti lokaciji in v istem kontekstu.
(14) Pri posegih v registrirano območje kulturne krajine se ohranjajo za posamezno območje ugotovljene varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine);
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa);
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij;
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč);
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva;
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(15) Za območja druge dediščine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo ugotovljene varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena;
– lokacija in prostorska pojavnost;
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(16) Vplivna območja so območja varstva, v katerih je ob posegih potrebno upoštevati glede na dediščino ustrezne od sledečih usmeritev:
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo;
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante;
– ohranjati večja in pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih površin;
– ob kulturni dediščini upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine;
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto;
– pospeševati izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo;
– usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov;
– ohranjati vodni režim na pretežno naravno ohranjenih vodotokih;
– pred pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev terenu ni dopustno spreminjati nivelete (kote in oblike) terena.
(17) Registrirana arheološka najdišča se varujejo pred posegi, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Glede na dediščino so lahko prepovedani posegi, kot so:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake;
– poglabljati dna vodotokov ter jezer;
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
V posamezna registrirana arheološka najdišča, ki so znotraj naselij in v prostore robnih delov najdišč, so izjemoma dovoljeni posegi kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo.
V primeru odkritja nove kulturne dediščine je potrebno o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja in odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Na vedutno izpostavljene enote arheološke kulturne dediščine se ohranjajo pogledi iz okolice.
(18) Med gradnjo je potrebno objekte in območja kulturne dediščine varovati pred poškodovanjem ali uničenjem.
(19) Pri načrtovanju objektov in zunanjih ureditev v neposredni bližini enot kulturne dediščine se mora upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja ter s tem preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednosti kulturne dediščine.
(varovanje in izboljšanje okolja)
(1) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih ter druge prostorske ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(2) Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v okoljevarstvenih predpisih je treba izvesti presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva.
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Namestitev novih obcestnih svetilk izven strnjenih območij naselij je treba omejiti na nujno potrebno. Uporabljajo se lahko samo svetilke, ki svetijo le pod vodoravnico in ne oddajajo svetlobe v ultravijoličnem spektru.
(3) Prepovedana je uporaba svetlobnih teles s svetlobnimi snopi kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja upravljanja z vodami. Za dovoljene gradnje in ureditve na območju vodnih zemljišč in na priobalnih zemljiščih je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa za vode.
(2) Pri načrtovanju gradenj je potrebno upoštevati tudi meje priobalnih zemljišč. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Dopustne posege v priobalno zemljišče določajo veljavni predpisi s področja upravljanja z vodami. Na priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka.
(3) Na objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je mogoča rekonstrukcija ali sprememba namembnosti pod pogoji, ki jih določa veljavna zakonodaja.
(4) Za dovoljene gradnje in ureditve na območju vodnih zemljišč in na priobalnih zemljiščih ter za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje.
(5) Ne glede na namensko rabo je potrebno ohranjati vodotoke z obrežnim rastjem na območju vodotoka in priobalnega zemljišča.
(6) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(7) Gradnja namakalnih naprav, raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje ter druge kmetijske operacije, ki bi lahko imele vpliv na vodni režim, so dovoljene pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(1) Območja varstva vodnih virov, ki so razglašena z načrti ali določena s posebnimi predpisi in so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov.
(2) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(3) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(4) V ožjem vodovarstvenem pasu vodnih virov je prepovedano uporabljati fitofarmacevtska sredstva izdelana na osnovi svinca, živega srebra, arzena, cianovodikove kisline, krezola in drugih škodljivih snovi, preseči mejno vrednost letnega vnosa dušika na območju vodovarstvenega pasu, gnojenje z gnojnico in gnojevko na zemljiščih z zeleno odejo od 15.10 do 31.3., gnojenje z gnojnico in gnojevko na tleh nasičenih z vodo, prekritih s snežno odejo, na velikih strminah in na zamrznjenih tleh, paša drobnice in govedi razen v primeru kadar ustreza hidrogeološka ali agronomska stroka predpiše poseben režim uporabe pašnika.
(5) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal.
(2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji možni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(3) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
(1) Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, ki so določeni s posebnimi predpisi in so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov.
(2) V varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov ter prostorske ureditve, ki krepijo varovalno funkcijo gozdov v skladu s predpisi iz prejšnjega člena ter v skladu z gozdnogospodarskim načrtom pristojnih organov.
(3) Gradnje in druge prostorske ureditve znotraj območij gozdnih rezervatov so prepovedane, razen vzdrževanja poti, postavitve informativnih tabel, vzdrževanje objektov kulturne dediščine ter izvajanje znanstveno-raziskovalnih del v skladu z določbami predpisov iz prejšnjega člena ter v skladu z gozdnogospodarskim načrtom pristojnih organov.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne ali druge nesreče.
(erozijska, plazljiva in plazovita območja)
(1) Erozijska, plazljiva in plazovita območja, ki so opredeljena s posebnimi predpisi in so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov.
(2) V ogroženih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture ter dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale tovrstno ogroženost prostora.
(3) Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih so dovoljeni vsi zaščitni ukrepi, ki služijo stabiliziranju terena.
(4) Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazovitost so novogradnje in druga večja zemeljska dela možni le na podlagi analize stabilnosti terena.
(5) Za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov v erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih je potrebno pridobiti soglasje/mnenje pristojnih služb.
(območja potresne ogroženosti)
(1) Območja potresne ogroženosti so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora.
(2) Objekti morajo biti protipotresno zasnovani in grajeni na območju celotne občine v skladu s cono potresne ogroženosti.
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.
(3) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(5) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti pogoje oziroma soglasje/mnenje pristojnega organa.
(6) Pri prostorskem načrtovanju je potrebno upoštevati že podeljene vodne pravice, ki so bile podeljene po 119. členu ZV-1 na območju prostorskega akta.
(7) Za vsak poseg na poplavno območje je potrebno pridobiti projektne pogoje oziroma soglasje/mnenje pristojnega mnenjedajalca.
(8) Na vseh delih EUP, ki segajo v poplavna območja in se njihova poplavna varnost ureja v skladu z Odlokom o občinskem lokacijskem načrtu Rekonstrukcija vodotoka Cerknica in Cvetkove ulice, ceste R3T912, v Cerknem (Uradni list RS, št. 118/05), so gradnje, do izvedbe z občinskim lokacijskim načrtom načrtovanih protipoplavnih ureditev, rešitev in ukrepov, ki zagotavljajo poplavno varnost posamezne enote, prepovedane, razen na delih EUP, kjer so ukrepi že izvedeni oziroma se bodo izvajali sočasno s predvideno gradnjo. Nove ureditve so dopustne tudi ob izvedbi omilitvenih ukrepov na podlagi strokovnih podlag, ki bodo preverile vplive še ne izvedenih ureditev, načrtovanih v sklopu ureditev za zmanjšanje poplavne ogroženosti, ki jih načrtujeta država ali občina, prednostno na območjih pomembnega vpliva poplav. Te ureditve je možno načrtovati tudi fazno, vendar je potrebno za vsako fazo načrtovanja izdelati ustrezne strokovne podlage, ki bodo izkazale vpliv ureditev glede na predvideno fazo. Za vsako načrtovano fazo je potrebno izkazati, da la ta nima negativnega vpliva na vodni režim, tako na območju izvajanja ukrepov, kot tudi dolvodno in gorvodno od njih. Prav tako je potrebno izkazati, da je faznost ureditve skladna z ureditvami načrtovanimi na celotnem območju.
(1) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom.
(2) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(3) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za ravnanje v primeru požara je treba zagotoviti najmanj:
– odmike od mej parcel, odmike med objekti oziroma požarno ločitev objektov,
– prometne manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(4) Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti požarno varnost v skladu s predpisi.
(5) Gradnje in prostorske ureditve morajo zagotavljati dovoz do vodotokov, hidrantov in bazenov s požarno vodo.
(6) Obstoječe in nove intervencijske poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom.
(ureditve za obrambne potrebe)
(1) Območja rabe prostora za potrebe obrambe so območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Na teh območjih so za potrebe obrambe dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov in ostale infrastrukture.
(2) Obrambne dejavnosti ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegali dovoljene ravni oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.
III.2.10 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
Pri gradnjah in vseh prostorskih ureditvah se mora zagotoviti njihova uporaba za gibalno ovirane osebe, skladno s predpisi in dobro prakso.
(1) Glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa so določene stopnje varstva pred hrupom, ki zagotavljajo varovanje pred onesnaženjem okolja s hrupom za posamezne površine.
– I. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom;
– II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa;
– III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje;
– IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.
(2) Meje med III. in IV. območjem varstva pred hrupom so določene z mejami med območji različne podrobnejše namenske rabe prostora, ki jih uvrščamo v območja III. in IV. stopnje varstva pred hrupom, in sicer:
Namenska raba/Stopnja varstva pred hrupom | III. stopnja | IV. stopnja |
S – OBMOČJA STANOVANJ | | |
SS | ● | |
SK | ● | |
SP | ● | |
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
CU | ● | |
CDi | ● | |
CDz | ● | |
CDk | ● | |
CDo | | ● |
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI | | |
IP | | ● |
IG | | ● |
IK | | ● |
B – POSEBNA OBMOČJA |
BT | ● | |
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
ZS | ● | |
ZP | ● | |
ZV | ● | |
ZD | ● | |
ZK | ● | |
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE | | ● |
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE | ● | |
K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | | ● |
K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | | ● |
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | | ● |
VC – POVRŠINSKE CELINSKE VODE | | ● |
OO – OSTALA OBMOČJA | | ● |
(3) Območij, ki sodijo v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve ta akt ne določa. Posamezna območja poselitve z opredeljeno namensko rabo BT in SS lahko minister, pristojen za okolje uvrsti v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve, na podlagi pobude občine, če iz dokumentacije, priložene k pobudi, izhaja, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom, ki v skladu z zakonodajo veljajo za takšno območje varstva pred hrupom. Pobuda za takšno območje se pripravi na podlagi posebne študije ocene hrupa v prostoru v postopku priprave sprememb in dopolnitev tega odloka ali v postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za takšno območje.
(4) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(5) Na meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
(6) V posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom.
(7) V primeru, ko nivo hrupa v okolju z umestitvijo novih dejavnosti presega dovoljeno raven za posamezno območje, je umestitev dopustna le, če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv vira hrupa ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo presežene mejne ravni hrupa za območje.
(8) Pri umeščanju stanovanjskih območij in drugih dejavnosti v bližino obstoječih virov hrupa je treba z načinom gradnje oziroma s protihrupnimi ureditvami in ukrepi zagotoviti ustrezen nivo hrupa za predvidena območja.
(9) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom, z zaščito oken ali fasade ali s pasivno zaščito bivalnih prostorov z vgradnjo ustreznih oken in fasade.
(10) Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je treba zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Z gradnjo objektov ali naprav ter razmestitvijo dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, se ne sme povzročiti preseganje obremenitev okolja, ki jih določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta, ki je vir sevanja, je potrebno izpolnjevati pogoje, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, sta določeni I. in II. stopnja varstva pred sevanjem.
(3) I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.
(4) II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje.
(5) II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
(6) Novogradenj namenjenih bivanju oziroma izvajanju dejavnosti, ki sodijo v območja I. stopnje varstva pred sevanjem, ni dovoljeno umeščati v vplivno območje virov elektromagnetnega sevanja. Vplivna območja se določajo kot razdalja od središčne osi daljnovoda do roba vplivnega območja na višini 1 m. Okvirne velikosti vplivnega območja daljnovodov za določeno nazivno napetost so odvisne od tipa daljnovoda in znašajo za 400 kV daljnovod 42 ali 46 m, pri 220 kV daljnovodu 18 ali 24 m in pri 110 kV daljnovodu 11 ali 14 m.
(7) Z namenom zagotovitve nemotenega izvajanja gospodarskih javnih služb prenosa in distribucije električne energije se s projektnimi pogoji lahko predpišejo določene obveznosti in ravnanja investitorja ali nosilca dejavnosti, s katerimi se zagotovi, da gradnja ali izvajanje dejavnosti ne bo vplivala na varno in zanesljivo obratovanje elektroenergetskega omrežja, med drugim je to lahko predložitev dokazila, da vrednosti elektromagnetnega sevanja ne presegajo mejnih vrednosti, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju in da bo objekt zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(zagotavljanje ustreznega osončenja)
(1) Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi in tem načrtom.
(2) Bivalnim stanovanjskim prostorom je potrebno zagotoviti vsaj minimalni dnevni čas neposrednega osončenja, ki znaša:
– dne 21. decembra najmanj eno uro,
– dne 21. marca, 21. junija in 23. septembra najmanj tri ure.
(3) Če so pogoji naravnega osončenja v obstoječih stavbah v prostorih iz prejšnjega odstavka manjši od pogojev, določenih v prejšnjem odstavku, se zaradi gradnje novih objektov ne smejo poslabšati.
(4) Določba drugega odstavka ne velja:
– za 20 % stanovanj v novih večstanovanjskih stavbah,
– kadar leži stavba na severnem pobočju oziroma v ozki dolini in lega stavbe ne omogoča izvedbe določbe osončenja,
– za gradnjo stavb v vrzeli stavbnega bloka.
III.2.11 Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje
(objekti razpršene gradnje)
(1) Objekti razpršene gradnje so vsi legalno zgrajeni objekti namenjeni bivanju na zemljišču izven stavbnih zemljišč.
(2) Na objektih razpršene gradnje so dopustne:
– rekonstrukcija objektov,
– dozidave in nadzidave do 50 % BTP osnovnega objekta,
– vzdrževanje objektov,
– odstranitev objektov,
– komunalna in oblikovna sanacija.
(3) Na parceli objekta razpršene gradnje so izmed nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljeni objekti, ki so dopustni za namensko rabo SSe.
(4) Sprememba namembnosti obstoječih objektov na območjih razpršene gradnje je dovoljena le, če se z njo zmanjšajo negativni vplivi na okolje, pri čemer se šteje, da spremljajoče dejavnosti, dovoljene na namenski rabi SSe nimajo negativnega vpliva na okolje.
(5) Za objekte razpršene gradnje veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo v namenski rabi SSe.
III.3 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji
(vsebina podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev)
V tem poglavju so glede na namensko rabo prostora določene:
– dopustne dejavnosti,
– dopustne vrste objektov,
– dopustne gradnje in drugi posegi v prostor,
– podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov, njihove velikosti in zmogljivosti,
– podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja.
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih)
(1) Na stanovanjskih površinah (SS) veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | S – Območja stanovanj |
Podrobna namenska raba | SS stanovanjske površine |
Členitev podrobne namenske rabe | SSe prosto stoječa individualna gradnja | SSv večstanovanjska gradnja |
Osnovna dejavnost | bivanje s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem |
Spremljajoče dejavnosti | družbene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, trgovske dejavnosti, obrtne dejavnosti druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
Izključujoče dejavnosti | proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje |
Dovoljene vrste objektov | enostanovanjska stavba dvostanovanjska stavba garažne stavbe športna igrišča drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas drugi objekti, ki služijo tem območjem | tri in več stanovanjske stavbe garažne stavbe športna igrišča drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas drugi objekti, ki služijo tem območjem |
Zelene površine | | FZP: 0,4 ali 15 m2/stanovanje. FZP in predpisana zelena površina na enoto se ne seštevajo. Upošteva se tisti od obeh normativov, ki zagotavlja večjo kvadraturo zelenih površin. |
Dopustna izraba | FZ: 0,4 | FZ: 0,3 |
Merila in pogoji za oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektov | Višinski gabariti in etažnost: Etažnost osnovnega kubusa je maksimalno P+1+M. Podrejeni volumni imajo lahko nižjo etažnost. | |
| Streha: Na osnovnem kubusu je praviloma dvokapna streha. | |
| | Stavbe, ki imajo v pritličju javni program, morajo zagotoviti vizualno povezanost notranjih in javnih prostorov. Glavni vhodi v javne prostore so neposredno iz najpomembnejšega javnega prostora. Nezazidani del parcele objekta je javni odprti prostor. |
Merila in pogoji za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov | Nezahtevni objekti, namenjeni bivanju ter servisnim dejavnostim obstoječih objektov, se lahko gradijo samo kot objekti za potrebe obstoječih stavb na funkcionalni parceli objekta. |
| Med objektom in najpomembnejšim javnim prostorom, na katerega meji parcela objekta ali pa je stavba nanj orientirana z glavnimi vhodi, nezahtevnih objektov za potrebe stavb na zemljišču ni dovoljeno graditi. |
(2) Na površinah podeželskega naselja (SK) veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | S – Območja stanovanj |
Podrobna namenska raba | SK Površine podeželskega naselja |
Osnovna dejavnost | bivanje s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem |
Spremljajoče dejavnosti | družbene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, obrtne dejavnosti, proizvodne dejavnosti, ki se tretirajo kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, trgovske dejavnosti, kmetijstvo in gozdarstvo druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
Dovoljene vrste objektov | enostanovanjska stavba dvostanovanjska stavba stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji gostilne, restavracije in točilnice druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev stavbe za izobraževanje in znanstveno delo – samo vrtec ali osnovna šola nestanovanjske kmetijske stavbe industrijske stavbe za potrebe obrti (do 200 m2) industrijske stavbe za potrebe dopolnilih dejavnosti na kmetiji (do 200 m2) pokopališke stavbe in spremljajoči objekti druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje športna igrišča drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas drugi objekti, ki služijo tem območjem |
Dopustna izraba | FZ: 0,6 |
Merila in pogoji za oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektov | Višinski gabariti in etažnost: – Etažnost osnovnega kubusa je P+1 ali P+1+M Podrejeni volumni imajo lahko nižjo etažnost; v KE 07-Idrijca – spodnji del, KE 08-Šebrelje in KE 09-Idrijca – zgornji del izjemoma dovoljena etažnost osnovnega kubusa P+2. Osnovni kubus v etažnosti samo P je prepovedan. – Višina osnovnih kubusov gospodarskih objektov do 13 m. Razmerja gabaritov: – praviloma podolgovat tloris osnovnega kubusa. Fasade: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s tradicionalnimi objekti; – s prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta; – detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni. Strehe: – streha osnovnega kubusa je simetrična dvokapnica; – naklon strehe osnovnega kubusa 35–50°; – smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico; – večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba ipd.). – Frčade so dovoljene le tradicionalnih oblik, razporejene osno na odprtine, krite z dvokapno strešico in zidcem ob straneh. Ostali pogoji: Pri prenovi in notranjem razvoju podeželskih naselij naj se ohranja in poudarja kulturne in krajinske kvalitete, zlasti v navezavi s kmetijskimi dejavnostmi na robovih naselij, s čimer se ohranja ruralni značaj naselij. |
Merila in pogoji za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov | Nezahtevni objekti, namenjeni bivanju, se lahko gradijo samo kot objekti za potrebe obstoječih stavb na funkcionalni parceli objekta. Merila in pogoje za oblikovanje enostavnih in nezahtevnih kmetijskih stavb (razen rastlinjakov, stavb za rejo živali in stavb za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost) se smiselno povzame po določilih za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov na SK. |
Drugi pogoji | Lokacije stacionarnih ali premičnih čebelnjakov morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo moteče. Gradnja cestnih silosov ni dopustna. Kozolci kot enostavni oziroma nezahtevni objekti ne smejo imeti lastnih priključkov na GJI. |
(3) Na površinah počitniških hiš (SP) veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | S – Območja stanovanj |
Podrobna namenska raba | SP Površine počitniških hiš |
Osnovna dejavnost | občasno bivanje za počitek |
Spremljajoče dejavnosti | druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
Izključujoče dejavnosti | proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje |
Dovoljene vrste objektov | enostanovanjska stavba (počitniške hiše) športna igrišča (na prostem) drugi objekti, ki služijo tem območjem |
Zelene površine | FZP: 0,2 |
Dopustna izraba | FZ: 0,3 |
Merila in pogoji za oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektov | Veljajo merila in pogoji za namensko rabo SK. |
Merila in pogoji za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov | Na parceli stavbe je dovoljeno zgraditi le eno stavbo kot nezahteven objekt. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve)
Na območjih razpršene poselitve veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | A – površine razpršene poselitve |
Podrobna namenska raba | A Območja razpršene poselitve |
Osnovna dejavnost | So poselitveni vzorci z nizko gostoto, kot so na primer samotne kmetije ter strnjene oblike manjših naselij. Osnovna dejavnost je bivanje. |
Spremljajoče dejavnosti | gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, obrtne dejavnosti, proizvodne dejavnosti, ki se tretirajo kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, kmetijstvo in gozdarstvo, trgovske dejavnosti, družbene dejavnosti druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
Dovoljene vrste objektov | enostanovanjske stavbe dvostanovanjske stavbe nestanovanjske kmetijske stavbe industrijske stavbe za potrebe obrti (do 200 m2) industrijske stavbe za potrebe dopolnilih dejavnosti na kmetiji (do 200 m2) drugi objekti, ki služijo tem območjem |
Dopustna izraba | FZ: 0,4 |
Merila in pogoji za oblikovanje | Merila in pogoji za oblikovanje objektov so enaki kot za SK. Na območju kmetij je potrebno ohranjati prvotno strukturo in tipologijo gradnje. |
Drugi pogoji | Lokacije stacionarnih ali premičnih čebelnjakov morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo moteče. Kozolci kot enostavni oziroma nezahtevni objekti ne smejo imeti lastnih priključkov na GJI. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti)
(1) Na osrednjih območjih centralnih dejavnosti (CU) veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | C – območja centralnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba | CU Osrednja območja centralnih dejavnosti |
Osnovna dejavnost | So namenjena prepletu dejavnosti, in sicer trgovskim, oskrbnim, storitvenim, obrtnim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim ter bivanju. |
Spremljajoče dejavnosti | druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
Izključujoče dejavnosti | proizvodne dejavnosti in skladiščenje |
Dovoljene vrste objektov | dvostanovanjske stavbe tri in več stanovanjske stavbe gostinske stavbe upravne in pisarniške stavbe trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti garažne stavbe stavbe splošnega družbenega pomena stavbe za kulturo in razvedrilo muzeji in knjižnice stavbe za izobraževanje stavbe za zdravstvo stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas drugi objekti, ki služijo tem območjem |
Zelene površine | FZP: 0,20 |
Dopustna izraba | FZ: 0,5 |
Merila in pogoji za oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektov | Višinski gabarit in etažnost: – etažnost osnovnega kubusa je P+1 ali P+1+M ali P+2, če to dopušča zasnova naselja; – izjemoma je dovoljena etažnost osnovnega kubusa P in do P+2+M za nestanovanjske stavbe; – višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih objektov v oddaljenosti 50 m od roba objekta v enoti urejanja prostora; – kota pritličja je na ravnem ali rahlo nagnjenem terenu (do 10 %) največ 30 cm nad koto urejenega terena ob objektu. Razmerja gabaritov: – praviloma podolgovat tloris osnovnega kubusa. Fasade: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s tradicionalnimi objekti; – s prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta; – detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni. Strehe: – simetrične dvokapnice na osnovnem kubusu z naklonom v smeri daljše stranice; – večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba ipd.); – na posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah objektov je dovoljen drugačen naklon strešine in kritine. Ostali pogoji: Odprti prostori pred stavbami so javni prostori. Pomožni objekti ne smejo biti umeščeni ob najpomembnejše javne prostore. |
(2) Na drugih območjih centralnih dejavnosti veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | C – območja centralnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba | CD Druga območja centralnih dejavnosti |
Členitev podrobne namenske rabe | CDi dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa | CDz zdravstvena dejavnost | CDk verske in kulturne dejavnosti | CDo trgovske, oskrbne, poslovno storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt, javna uprava, gasilski dom |
Osnovna dejavnost | dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa | zdravstvo in socialno varstvo | verske in kulturne dejavnosti | trgovske, oskrbne, poslovne, storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt |
Spremljajoče dejavnosti | ostale centralne dejavnosti, bivanje druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
Izključujoče dejavnosti | proizvodne dejavnost in skladiščenje |
Dovoljene vrste objektov | stavbe za izobraževanje muzeji in knjižnice vrtec garažne stavbe objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas drugi objekti, ki služijo tem območjem | stavbe za zdravstvo garažne stavbe drugi objekti, ki služijo tem območjem | stavbe za opravljanje verskih obredov pokopališke stavbe garažne stavbe drugi objekti, ki služijo tem območjem | gostinske stavbe upravne in pisarniške stavbe trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti stavbe splošnega družbenega pomena garažne stavbe drugi objekti, ki služijo tem območjem |
Zelene površine | FZP: 0,20 |
Dopustna izraba | FZ: 0,4 FI: 2,0 | FZ: 0,4 FI: 2,0 | FZ: 0,4 FI: 2,0 | FZ: 0,5 FI: 2,0 |
Merila in pogoji za oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektov | Gabariti in etažnost: – maksimalna višina osnovnega kubusa na CDo je 15 m; – dovoli se združevanje objektov v nize, kareje; – pri umeščanju teh stavb v prostor je treba upoštevati regulacijske črte ob javnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje). Fasade: Oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju. Glavni vhod v stavbo se, če stoji ob pomembnem javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi. Taka fasada objekta mora biti mestotvorno oblikovana. Strehe: Dovoljene so enokapne in ravne strehe ter dvokapne in večkapne strehe na objektih manjših tlorisnih in višinskih gabaritov. Ostali pogoji: Za gradnjo novih objektov BEP večjih od 800 m² je potrebna izdelava variantnih rešitev oziroma izvedba javnega, urbanistično-arhitekturnega natečaja v skladu z določili tega odloka. Odprti prostori pred stavbami so javni prostori. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti)
Na območjih proizvodnih dejavnosti veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | I – območja proizvodnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba | IP Površine za industrijo | IG Gospodarske cone | IK Površine za kmetijsko proizvodnjo |
Osnovna dejavnost | proizvodna dejavnost | trgovske in storitvene, poslovne, obrtne, proizvodne, promet in skladiščenje | kmetijska proizvodnja, reja živali |
Spremljajoče dejavnosti | promet in skladiščenje poslovne obrtne trgovske in storitvene dejavnost gostinstva, če služi tem območjem druge dejavnosti, ki služijo tem območjem | gostinstvo in turizem javna uprava kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti druge dejavnosti, ki služijo tem območjem | skladiščenje izobraževanje poslovne dejavnosti trgovina proizvodne dejavnosti, ki se tretirajo kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
Izključujoče dejavnosti | bivanje, družbene dejavnosti | bivanje | bivanje |
Dovoljene vrste objektov | postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij industrijske stavbe garažne stavbe (za potrebe cone) drugi objekti, ki služijo tem območjem | trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij industrijske stavbe garažne stavbe (za potrebe cone) drugi objekti, ki služijo tem območjem | nestanovanjske kmetijske stavbe industrijske stavbe, če služijo kmetijski proizvodnji industrijske stavbe za potrebe dopolnilih dejavnosti na kmetiji drugi objekti, ki služijo tem območjem |
Dopustna izraba | FZ: 0,5 FP: 5 | FZ: 0,5 FP: 5 | FZ: 0,5 FP: 1,5 |
Merila in pogoji za oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektov | Višinski gabariti in razmerja: – Poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj se organizirajo predvsem ob javnem mestnem prostoru, druge proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov; – dovoli se združevanje objektov v nize, kareje; – višinski gabariti: pri umeščanju teh stavb v prostor je treba upoštevati vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne velja za stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.). Ti objekti naj se oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki oziroma točke identifikacije. Fasade: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju; – fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade, z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni ambienti. Varstvo okolja: – Pri urejanju območij proizvodnih dejavnosti mora investitor poskrbeti, da v okoliških stanovanjskih naseljih in zavarovanih območjih stopnja hrupa ni presežena. Na obrobje con naj se umešča najmanj hrupne dejavnosti. – Na robovih con je potrebno zagotoviti vegetacijski pas, ki naj zmanjša vizualno izpostavljenost grajenih struktur. Vegetacijski pas mora biti širine minimalno ene nestrižene grmovne rastline oziroma minimalno 70 cm. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih)
Na posebnih območjih veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | B – posebna območja |
Podrobna namenska raba | BT Površine za turizem | BD Površine drugih območij |
Osnovna dejavnost | gostinstvo in turizem (turistična ponudba in nastanitev) | nakupovalni centri, sejmišča, zabaviščni parki, prireditveni prostori |
Spremljajoče dejavnosti | družbene dejavnosti poslovne dejavnosti trgovske in storitvene dejavnosti druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
Izključujoče dejavnosti | bivanje proizvodne dejavnosti |
Dovoljene vrste objektov | gostinske stavbe športne dvorane objekti za šport, rekreacijo in prosti čas garažne stavbe (za potrebe cone) objekti za rejo živali (samo za potrebe turizma) drugi objekti, ki služijo tem območjem | trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti gostilne, restavracije, točilnice stavbe za kulturo in razvedrilo športne dvorane objekti za šport, rekreacijo in prosti čas garažne stavbe (za potrebe cone) drugi objekti, ki služijo tem območjem |
Zelene površine | FZP: 0,30 | FZP: 0,20 |
Dopustna izraba | FZ: 0,4 FI: 1,5 | FZ: 0,5 FP: 5 |
Merila in pogoji za oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektov | Gabariti in oblikovanje: – pri gabaritih posameznih objektov (gostinski objekti, apartmajske hiše, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi, ipd.), ki se urejajo izven območij naselij, naj se upoštevajo predpisani gabariti za oblikovanje stanovanjskih objektov oziroma stanovanjsko kmetijskih objektov v SK. Posebnosti: – Za gradnjo novih objektov BEP večjih od 800 m² v enotah z namensko rabo BT je potrebna izdelava variantnih rešitev oziroma izvedba javnega, urbanistično-arhitekturnega natečaja v skladu z določili tega odloka |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin)
Na območjih zelenih površin veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | Z – območja zelenih površin |
Podrobnejša namenska raba | ZS Površine za oddih, rekreacijo in šport | ZP Parki | ZD Zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo | ZK pokopališča |
Osnovna dejavnost | rekreacija, šport na prostem, oddih | oddih v oblikovanih zelenih okoljih | so namenjene zaščitni ali drugi funkciji zelenih pasov | pietetne dejavnosti, pokop in spomin na umrle |
Spremljajoče dejavnosti | kulturne, razvedrilne dejavnosti gostinstvo in turizem druge dejavnosti, ki služijo tem območjem | kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti gostinstvo in turizem druge dejavnosti, ki služijo tem območjem | rekreacijske dejavnosti druge dejavnosti, ki služijo tem območjem | druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
Izključujoče dejavnosti | bivanje poslovne dejavnosti proizvodne dejavnosti promet in skladiščenje |
Dovoljene vrste objektov | športna igrišča drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas objekti za rejo živali (samo za potrebe turizma, športa in rekreacije) drugi objekti, ki služijo tem območjem | drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas drugi objekti, ki služijo tem območjem | drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (igrišča na prostem) drugi objekti, ki služijo tem območjem | pokopališke stavbe in spremljajoči objekti pokopališča drugi objekti, ki služijo tem območjem |
Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu. |
Merila in pogoji za oblikovanje, velikost ter urejanje zelenih površin | Gabariti in etažnost: – Višina objektov osnovnega kubusa je maksimalno P+1. Ostali pogoji: – Ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem kompleksu oblikovno in poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij. – Parkovnih površin se praviloma ne omejuje oziroma ograjuje. Če se zaradi varovanja oziroma zaščite parkovne površine omeji oziroma ogradi, se prvenstveno uporabljajo žive meje. Druge vrste ograj morajo biti transparentne. – Ograje, ki so dopustne v ZS in ZD so izključno ograje namenjene potrebam športnih površin (zaščitne, varovalne ograje). Ograje morajo biti transparentne. – Na območju rekreativnih dejavnosti v odprti krajini je zaradi varovanja naravne krajine potrebna premišljena izvedba krajinskih ureditev na podlagi načrtov krajinske arhitekture. – Ohranjajo se vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. – Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur. – Rekreacijske peš in kolesarske poti v odprti krajini naj se načeloma vodi po obstoječih poljskih in gozdnih poteh ali ob vodotokih. Za ureditev počivališč in razgledišč ob teh poteh naj se uporablja obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo vsaj minimalno opremljena s klopjo, košem za smeti, oznako do posameznih atraktivnosti in informativno tablo. |
Merila in pogoji za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov | | Na EUP je dovoljeno zgraditi le eno stavbo kot enostaven ali nezahteven objekt. | | Na EUP je dovoljeno zgraditi le eno stavbo kot enostaven ali nezahteven objekt. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture)
Na območjih okoljske infrastrukture veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | O – območja okoljske infrastrukture |
Osnovna dejavnost | So namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. |
Dovoljene vrste objektov | prenosni vodovodi in pripadajoči objekti distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave odlagališča odpadkov drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki |
Drugi pogoji | Na robovih območja odlagališča odpadkov, čistilnih naprav ter drugih večjih posegih naj se ohranja ali vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki služi kot vizualna zaščita, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij. V primeru pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih vrst za območje, ki so hkrati tudi primerne za posamezen tip zemljišča in reliefa. Vegetacijski pas mora biti širine minimalno ene nestrižene grmovne rastline oziroma minimalno 70 cm. Čistilne naprave naj bodo dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin oziroma urejene tako, da se v največji možni meri zmanjšajo njihovi vplivi, lokacija pa naj omogoča morebitno razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je potrebno zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z zaščitno ograjo. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin)
Na območjih prometnih površin veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | P – območja prometnih površin |
Podrobnejša namenska raba | PH helioporti | PO ostale prometne površine |
Osnovna dejavnost | So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa. |
Spremljajoče dejavnosti | gostinstvo trgovina skladiščenje druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
Dovoljene vrste objektov | ceste mostovi, viadukti, predori, pregrade stavbe za promet bencinski servisi drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja prometa. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture)
Na območjih energetske infrastrukture veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | E – območja energetske infrastrukture |
Osnovna dejavnost | So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetske infrastrukture. |
Dovoljene vrste objektov | energetski objekti drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja energetike |
Drugi pogoji | Na robovih energetske infrastrukture naj se ohranja ali vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki služi kot vizualna zaščita, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij. V primeru pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih vrst za območje, ki so hkrati tudi primerne za posamezen tip zemljišča in reliefa. Vegetacijski pas mora biti širine minimalno ene nestrižene grmovne rastline oziroma minimalno 70 cm. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih)
Za območja kmetijskih zemljišč veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | K – kmetijska zemljišča |
Podrobnejša namenska raba | K1 Najboljša kmetijska zemljišča. | K2 Druga kmetijska zemljišča. |
Osnovna dejavnost | kmetijstvo |
Spremljajoče dejavnosti | druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve | Agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Enostavni in nezahtevni kmetijski ter gozdarski objekti, razen kleti in vinske kleti. Čebelnjak kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2. Staja kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši do 100 m2 tlorisne površine. Pomožna kmetijsko gozdarska oprema, kot npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel, nadkritje, zaščitna mreža. Opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica). Mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35. |
Drugi pogoji | Posegi so dopustni pod pogojem, da ne ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi kmetijstva. Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč. V kolikor poseg prekine obstoječi dostop do kmetijskih zemljišč, ga je potrebno nadomestiti. Dopustni objekti, gradnje in druga dela ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč. Posegi na kmetijska zemljišča ne smejo ovirati drugih vzporednih dovoljenih dejavnosti na kmetijskih zemljiščih. Posegi na kmetijska zemljišča, predvsem postavitve ograj, ne smejo prekinjati koridorjev gibanja prostoživečih živali ter ovirati prehodnosti planinskih in gozdnih učnih poti. Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot kmetijska zemljišča, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena. Ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij. Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur. Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti zemeljska dela, izgubo naravne ohranjenosti in odprtosti ter javne dostopnosti. Nezahtevne kmetijske in gozdarske objekte razen rastlinjaka, lahko gradi investitor, ki ima v lasti oziroma v zakupu najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine in druge kmetijske površine ali najmanj 5000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade. Lokacije stacionarnih ali premičnih čebelnjakov morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo moteče. Merila in pogoje za oblikovanje stavb (razen rastlinjakov in objektov za rejo živali) se smiselno povzame po določilih za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov na SK. Objekt ne sme povzročiti fragmentacije kmetijskih zemljišč. Objekt (razen rastlinjakov in objektov za rejo živali) ne sme imeti lastnih priključkov na GJI. Dopustna višina za silose je 5 m. Pešpoti in kolesarske poti naj se načeloma vodi po obstoječih poljskih poteh. Male komunalne čistilne naprave (samo zmogljivost do 50 PE) in nepretočne greznice (samo zmogljivost do 30 m3) je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih samo za potrebe objektov na A in SK v kolikor znotraj A ali SK ni mogoče najti ustrezne lokacije za objekt, znotraj pasu 50 m od roba stavbnih zemljišč. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih)
Za gozdna zemljišča veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | G – gozdna zemljišča |
Osnovna dejavnost | So namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov. |
Spremljajoče dejavnosti | rekreacijske in športne dejavnosti druge dejavnosti, ki služijo tem območjem v skladu z gozdnogospodarskimi načrti |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve | Gozdarske prostorsko ureditvene operacije skladno z Zakonom o gozdovih. Vsa dela, ki so v skladu z gozdnogojitvenimi načrti. Krčitev gozdov in izkoriščanje, ki imata za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem ali oboro za rejo divjadi. Sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic. Vodnogospodarske ureditve za ribogojnice. Ureditve za potrebe lova in ribolova. Ureditve za potrebe športa in rekreacije. Vzdrževanje in odstranjevanje objektov. |
| Dopustne so raziskave mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira. Gozdne prometnice. Oporni zidovi. Enostavni in nezahtevni objekti: – Rezervoarji – Vodno zajetje s prostornino razlivne vode do 250 m3 – Nestanovanjske kmetijske stavbe, razen kozolec in silos. |
Drugi pogoji | V večjih sklenjenih gozdnih kompleksih posegi v gozd in gozdni prostor praviloma niso dopustni. Posege v gozdni prostor se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih se površin. Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega načrta opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena. Čebelnjaki so leseni, enoetažni, na točkovnih temeljih, ali premični čebelnjaki, tlorisne površine do 40 m2. Praviloma so locirani ob gozdni rob. Lokacije stacionarnih ali premičnih čebelnjakov morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo moteče. Stavbe za rejo živali so lesene, enoetažne, na točkovnih temeljih, namenjene zavetju rejnih živali na paši. Merila in pogoje za oblikovanje stavb (razen rastlinjakov) se smiselno povzame po določilih za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov na SK. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih površinskih voda)
Na območjih površinskih voda veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | V – območja površinskih voda |
Podrobnejša namenska raba | VC celinske vode |
Osnovna dejavnost | So namenjene za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda. |
Spremljajoče dejavnosti | ribištvo rekreacijske in športne dejavnosti |
Dopustni objekti in druge prostorske ureditve | Dopustne so gradnje in ureditve, skladne s predpisi s področja urejanja voda. |
Drugi pogoji | Pri predvidenih posegih na območja vodotokov je potrebno ohranjati vodotoke in obvodne vegetacijske pasove. Regulacije vodotokov praviloma niso dovoljene. Rekonstrukcija objektov na območju voda je mogoča, če se s tem ne povečuje poplavna ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno delovanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda in ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami. Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega načrta opredeljene kot vodna zemljišča, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena. Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov, žag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih vodne infrastrukture)
Na območjih vodne infrastrukture veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | V – območja površinskih voda |
Podrobnejša namenska raba | VI območja vodne infrastrukture |
Osnovna dejavnost | Je namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, zadrževalniki, jezovi ... |
Spremljajoče dejavnosti | rekreacijske in športne dejavnosti |
Dopustni objekti in druge prostorske ureditve | pregrade, jezovi ter drugi vodni objekti objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda Dopustne so gradnje in ureditve, skladne s predpisi s področja urejanja vodnih zemljišč in objektov. |
Drugi pogoji | Vodna infrastruktura se lahko uporablja tudi za druge namene, če to ni v nasprotju ali ne omejuje izvajanja dejavnosti, zaradi katere je bila zgrajena. Rekonstrukcija objektov je mogoča, če se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno delovanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje. Pri oblikovanju objektov in njihovem umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur. Pasovi vzdolž naravnih vodotokov se ohranjajo v primarni rabi. Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute in kvalitetni pogledi. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih mineralnih surovin)
Na območjih mineralnih surovin veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | L – območja mineralnih surovin |
Osnovna dejavnost | So namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin, in sicer za površine nadzemnega pridobivalnega prostora. |
Dopustni objekti in druge prostorske ureditve | rudarski objekti Dopustne so gradnje in ureditve, skladne s predpisi s področja pridobivanja mineralnih surovin. |
Drugi pogoji | Na robovih območij površinskih kopov mineralnih surovin naj se ohranja ali vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij. V primeru pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih vrst za območje, ki so hkrati tudi primerne za posamezen tip zemljišča in reliefa. Zagotoviti je potrebno protiprašne ukrepe, kot so vlaženje površin ob suhem in vetrovnem vremenu, škropljenje v sušnih obdobjih in zajemanje prahu na mestu nastajanja pri strojnih napravah separacije. Vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na rezultate spremljanja zmanjševati ali odpravljati. Za vse površinske kope je upravljavec ali lastnik dolžan zagotoviti sprotno in končno sanacijo. Pri sanaciji je potrebno zagotoviti stabilnost brežin, z ustreznim naklonom in urejenim odvodnjavanjem ter rekultivacijo območja z izbranimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Na območjih opuščenih površinskih kopov je dovoljeno saniranje, in sicer kot prepuščanje naravni sukcesiji ali pa vzpostavitev prvotnega stanja, pri čemer se ne smejo poslabšati prostorske razmere in kakovost okolja. Z namestitvijo ograj je treba zagotoviti varnost pred padcem v globino in pred porušitvami terena. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na ostalih območjih)
Za posege na ostala območja veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | 00 – ostala območja |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve | Vzdrževanje objektov in odstranitev objektov. Na legalno zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta. Dopustne so raziskave mineralnih surovin pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. Odvzem proda v skladu s pridobljeno koncesijo. Oporni zidovi. |
Drugi pogoji | Ohranjajo se vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
III.4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora
(enote urejanja prostora s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji)
(1) Za posamezne EUP veljajo namesto posameznih splošnih oziroma podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev posebni prostorski izvedbeni pogoji, ali pa so poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev določeni še posebni.
(2) Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora so določeni v Prilogi 1.
III.5 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih OPPN
(območja, za katere je predvidena izdelava podrobnih načrtov)
(1) Enote urejanja prostora, ki se urejajo s podrobnimi načrti, so območja, na katerih je s tem odlokom predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).
(2) Območja, ki se urejajo z OPPN so navedena po enotah urejanja prostora v Prilogi 1 in določena v grafičnem delu izvedbenega dela OPN na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Meja OPPN, ki je določena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave, na stavbnih zemljiščih lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na mejah območja predvidenega OPPN odstopa od načrtovanega (nove parcelacije zemljišč, neskladnost katastrskih načrtov z dejanskim stanjem, ipd.) ali pa je s predvideno mejo OPPN onemogočena realizacija investicijske namere, ki je v javnem interesu. Spremembo meje sprejme občinski svet. Pripravljavec akta o spremembi obvesti vse lastnike prizadetih zemljišč.
(4) Posamezna območja OPPN je dovoljeno načrtovati po posameznih delih, vendar je v tem primeru ob pripravi akta potrebno izdelati tudi zasnovo celotnega območja OPPN, predvsem z vidika urejanja prometne in druge gospodarske javne infrastrukture, družbene infrastrukture in potrebnih oskrbnih dejavnosti.
(5) Podrobni prostorski načrt se lahko izdela za posamezno EUP ali manjše območje znotraj posamezne EUP tudi, če se takšna potreba izkaže po sprejetju OPN.
(posegi v prostor na območjih predvidenih OPPN)
V enotah urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov ali so le ti v izdelavi, je do sprejema teh možno izvajati naslednje gradnje oziroma posege v prostor, če le te ne bodo ovirale kasnejšega načrtovanja in izvedbe gradenj načrtovanih s predvidenim podrobnim prostorskim načrtom:
– gradnja manj zahtevnih objektov v skladu z določili tega odloka, vendar samo v primeru, da gre za gradnjo na nepozidanem stavbnem zemljišču, ki je s treh strani obdano z zakonito zgrajenimi objekti (ena od treh strani je lahko tudi cesta) in dopušča gradnjo samo ene stavbe. Če gre za parcelo na meji EUP je lahko obdana z zakonito zgrajenimi objekti samo z dveh strani (ena od teh je lahko tudi cesta);
– gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določili tega odloka;
– gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje komunalne opreme za oskrbo obstoječih objektov;
– vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih objektov, nadzidave in dozidave;
– spremembe namembnosti obstoječih objektov skladno z namensko rabo prostora;
– odstranitev obstoječih objektov, če le ta ni prepovedana z drugimi določbami.
(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj)
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo variantnih rešitev. Variantne rešitve izdela več različnih pooblaščenih prostorskih načrtovalcev iz različnih inštitucij. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava.
(2) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem.
(3) Zahtevo za izvedbo in način priprave ter izbor variantnih rešitev oziroma izvedbo javnega natečaja se določi s tem odlokom ali s sklepom župana o pričetku postopka izdelave OPPN.
(4) Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora so določeni v Prilogi 1.«
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prenehanje veljavnosti prostorskih aktov)
V veljavi ostajajo naslednji prostorski akti:
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditveno območje »P7 – Prod« (Uradni list RS, št. 86/09) ter
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Rekonstrukcija vodotoka Cerknica in Cvetkove ulice, ceste R3T912, v Cerknem (Uradni list RS, št. 118/05).
(gradbeno dovoljenje v postopku pridobivanja)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo na podlagi predpisov veljavnih na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
(dostopnost prostorskega akta)
Ta prostorski akt je v času uradnih ur na vpogled javnosti na sedežu občine in na spletnih straneh občine.
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0001/2018
Cerkno, dne 16. februarja 2023
