Na podlagi 124. člena v povezavi s prvim odstavkom 129. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24) in 72. člena Statuta Občine Mežica (Uradni list RS, št. 60/17) je Občinski svet Občine Mežica na 9. redni seji dne 27. 3. 2024 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za bivalne enote za starejše na območju »Kopališče« v Mežici (EUP ME 59-OPPN*, CU (DEL) in ME 63-OPPN*, CU (DEL))
(pravna podlaga in predmet OPPN)
V skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Mežica (Uradni list RS, št. 55/13, 77/16, 31/17, 67/18 – v nadaljevanju: OPN) Občinski svet Občine Mežica sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za bivalne enote za starejše na območju »Kopališče« v Mežici (EUP ME 59-OPPN*, CU (del) in ME 63-OPPN*, CU (del)) po projektu št. 268-2023, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d. o. o. (v nadaljevanju: OPPN).
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
I. splošne določbe
II. vsebina
III. namen in območje OPPN
IV. opis prostorske ureditve
V. umestitev načrtovane ureditve v prostor
VI. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
VII. rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
VIII. rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanje narave in varovanja zdravja ljudi
IX. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
X. načrt parcelacije
XI. etapnost izvedbe prostorske ureditve
XII. dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev
XIII. usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
XIV. končne določbe.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
1: »Izsek iz grafičnega dela občinskega prostorskega načrta Občine Mežica, M 1:5000«
2: »Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, M 1:500«
3: »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:5000«
4: »Zazidalna situacija, M 1:500«
5: »Načrt poteka omrežij in načina priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, M 1:500«
6: »Načrt prometne ureditve, M 1:500«
7: »Načrt parcelacije, M 1:500«
8. »Prikaz rešitev za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, M 1:500«.
(4) Sestavni del OPPN je tudi naslednje spremljajoče gradivo:
– poročilo o sodelovanju z javnostjo
– podatki iz prikaza stanja prostora
– strokovne podlage
– usmeritve
– mnenja
– elaborat ekonomike
– okoljske presoje
– obrazložitev in utemeljitev OPPN
– povzetek za javnost.
III. NAMEN IN OBMOČJE OPPN
(1) S tem OPPN se skladno z usmeritvami OPN podrobneje načrtuje umestitev stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine z vso pripadajočo komunalno, prometno in energetsko infrastrukturo ter umestitev mostu čez reko Mežo.
(2) Območje OPPN se nahaja na desnem bregu reke Meže, in sicer severno od Glasbenega doma.
(3) Območje OPPN zajema zemljišča v k. o. Mežica (889) s parcelnimi številkami: 742/1-del, 744/5-del, 746/1-del, 746-2-del, 747-del, 753/2-del, 974-del.
(4) V primeru odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnih načrtov.
(5) Okvirna površina območja OPPN je 0,65 ha.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) Z OPPN se revitalizira degradirano urbano območje nekdanjega odprtega kopališča znotraj katerega se umešča stanovanjska stavba za posebne družbene skupine z dvema bivalnima enotama.
(2) Načrtovana je tudi gradnja novega most čez reko Mežo, ki bo povezal Prežihovo ulico na levem bregu s Kopališko potjo na desnem bregu.
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN se nahaja v neposredni bližini centra Mežice, ki je trenutno dostopno za motorni promet s severne strani preko rekonstruiranega mostu Leške ceste ter za pešce z južne strani z visečim mostom južno od Glasbenega doma.
(2) Bližnja družbena infrastruktura se nahaja na levem bregu v naselju Mežica v oddaljenosti cca 250 m, kjer so na voljo trgovina, vrtec, osnovna šola, glasbena šola, igrišča, knjižnica, kulturni dom, zdravstveni dom, lekarna, avtobusno postajališče in izposoja koles.
(3) S predvideno gradnjo novega mostu čez reko Mežo bo obstoječa družbena infrastruktura še bolj dosegljiva, hkrati pa bo izboljšan dostop do načrtovanih ureditev znotraj OPPN.
(vrste dopustnih dejavnosti in objektov)
(1) Na območju OPPN je v skladu s predpisom o razvrščanju objektov in v skladu z določeno namensko rabo prostora CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, dopustna gradnja naslednjih stavb:
– 1130 stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,
– 12764 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje.
(2) Ravno tako je na območju OPPN v skladu s predpisom o razvrščanju objektov dopustna gradnja gradbeno inženirskih objektov, od tega:
– 21121 lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 21410 mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi,
– 222 lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja,
– 241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– 24205 objekti za preprečitev zdrsa in ograditev.
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Na celotnem območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj in drugi posegov:
– novogradnje,
– rekonstrukcije,
– spremembe namembnosti,
– odstranitve objektov in
– vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist.
(2) Stavbe
Znotraj OPPN je določena ena gradbena parcela z oznako GP1. Znotraj nje je dopustna umestitev ene ali več stanovanjskih stavb za posebne družbene skupine. Okvirna tlorisna velikost stavbe znaša 25,0 x 67,0 metrov, vendar so dopustne tudi drugačne dimenzije, pri čemer pa je potrebno upoštevati naslednje stopnje izkoriščenosti zemljišč, in sicer:
– Faktor zazidanosti FZ: max 0,7,
– Faktor izrabe FI: max 3,5,
– Minimalni delež zelenih površin MDZP: min 10 %.
Pri izračunu FZ se le-ta določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele. Pri tem se zazidana površina določi kot navpična projekcija zunanjih dimenzij stavbe na zemljišče, pri čemer se upoštevajo tudi deli stavb, ki posegajo pod površino zemljišča.
Pri izračunu FI se le-ta določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino gradbene parcele, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, nad in pod terenom.
Minimalni delež zelenih površin MDZP je odstotek neutrjenih zelenih površin od površine gradbene parcele. V minimalni delež zelenih površin niso vštete javne parkirne površine, poti, dvorišča in terase.
Stavbe so lahko največ trietažne, in sicer K+P+1 ter visoke do največ 12,0 metrov od kote kleti do najvišje točke strešnega venca. Vzhodna stranica kletne etaže mora biti pretežno vkopana, kota kleti pa naj sledi koti terena na zahodni strani stavbe. Nad največjo višino je dopustna izvedba dimnikov, inštalacijskih naprav, sončnih zbiralnikov ali sončnih celic, dostopov do strehe vključno z dvigalnimi jaški, ograj, objektov in naprav elektronske komunikacijske infrastrukture. Za načrtovane stavbe je potrebno zagotoviti primerno osončenost.
Streha je lahko ravna z naklonom do 10°. Na strehi je dopustna umestitev fotovoltaike in kolektorjev za toplo vodo. Oblikovanje fasade je lahko sodobno, pri čemer so zaželene bele ali v pastelnih barvah ali v naravni barvi materiala, priporočajo se pastelni odtenki zemeljskih barv, prepovedane so kričeče barve.
Izven gradbene parcele GP1 je dopustna gradnja odprtih športnih igrišč.
(3) Lego stavbe je potrebno prilagoditi terenu ter prometnicam, pri čemer naj bo umeščena čim bolj proti vzhodu gradbene parcele na način, da se na zahodni strani omogoči oblikovanje odprtega prostora proti reki Meži. Odmiki od gradbene parcele niso definirani, stavba se lahko umesti do roba gradbene parcele.
(4) Pomožni objekti
V sklopu stavb je dopustna gradnja samostojnih pomožnih stavb, ki služijo osnovni stavbi. Tlorisna velikost pomožnih objektov ni posebej določena, vendar je potrebno upoštevati dopustne stopnje izkoriščenosti zemljišč. Ti objekti so lahko zgolj enoetažni, pri oblikovanju pa je potrebno upoštevati naslednje pogoje: objekti morajo biti oblikovani arhitekturno kvalitetno in usklajeni z osnovnim objektom (npr. v barvah, materialu in podobno), čim bolj nevtralno ter neagresivno se morajo vključevati v okolico; fasade objektov naj bodo usklajene z osnovnim objektom (bele ali v pastelnih barvah ali v naravni barvi materiala, priporočajo se pastelni odtenki zemeljskih barv), zaželena je uporaba lesa.
(5) Okolica objektov naj bo tlakovana in ozelenjena s travo in posameznim drevesi, dopustne so zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo. Dopustna je izvedba opornih zidov. Dovoljena je postavitev ograje okoli objekta, in sicer do roba gradbene parcele. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Izven območja gradbene parcele GP1 se lahko umeščajo odprta športna igrišča in ostale ureditve zelenih površin, vključno z izgradnjo pešpoti. Obstoječe balinišče se ohrani.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(prometna infrastruktura)
(1) Po vzhodnem delu območja OPPN poteka javna pot JP 757011 Kopališka pot–Polena. Na južnem delu območja OPPN se na novo predvidi javna povezovalna cesta, ki bo preko novega mostu potekala med javno potjo JP 757011 Kopališka pot–Polena na vzhodu in križiščem mestne zbirne ceste 257201 z mestno cesto 257331 na zahodu. Povezovalna cesta bo služila tudi kot dostop do načrtovanih stavb in ureditev znotraj območja OPPN.
(2) Južno od predvidene povezovalne ceste se umestijo javna parkirna mesta.
(3) Južno od javnih parkirnih mest ter severno od predvidene povezovalne ceste se predvidi pločnik, ki se naveže na obstoječ sistem javnih pešpoti.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Energija za napajanje stavbe je na razpolago v obstoječi TP Mežica2, kjer trenutno ni prostora za priklop novega merilnega mesta. Zato se predvidoma prva dva kabla EXAY2Y 4 x 70 + 2,5 mm², ki sta priključena na F01 in F02 za napajanje objektov Prežihova 11–18, odklopita na ločilnikih VL02 v NN Omari TP. Z novo prostostoječo omarico RO – podaljšanje zbiralk je treba podaljšati obstoječe zbiralke.
Zraven RO omarice se postavi števčna omarica v katero se vgradi ločilnik velikosti 02 za tarifne varovalke 3 x 225 A in za priklop žic iz RO in ločilnik velikosti 00 za predvarovalke za prenapetostne odvodnike. Dovodne žice se vodijo skozi tokovnike 200/5A za priklop števca, ki je polidirekten enosmerni za delovno in jalovo energijo. Na drugo stran glavnega ločilnika se priključi sekundarni kabel, ki naj bo za vsak slučaj tipiziran Elektro NAY2Y-J 4 x 240 mm2. Globina vkopa sekundarnega kabla je 1 m. Pod povoznimi površinami se cevi obbetonirajo. Enako velja za obstoječe NN in SN vode, ki so v cevi in potekajo preko predvidenega uvoza v novo ulico. Na trasi se izvedejo jaški BC fi 120 cm s 5T LTŽ pokrovom.
(2) Nove in obstoječe podzemne energetske vode je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor. V varovalnem pasu 1 meter od osi voda gradnja stavb in medsosedske ograje ni dopustna. Morebitne zasaditve dreves, grmičevja žive meje ali podobno je dopustno izvajati v minimalni oddaljenosti debla 2,5 metra od trase nizkonapetostnega podzemnega voda, pri čemer je potrebo vodnike položiti v zaščitno cev premera 160.
(3) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitve gradbenega dovoljenja za komunalno infrastrukturo in gradnjo stavb je potrebno upoštevati IZP načrt s področja elektrotehnike (Elektroprojekti, Karmen Kegl Kalšan s.p., št. proj. 2/2023, april 2023) in si od Elektra Celje d.d. pridobiti dokumente za posege v prostor v skladu z veljavno zakonodajo.
(telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati trase TK omrežja v lasti Telekom Slovenije d.d.. Trase so na razpolago pri upravljavcu Telekom Slovenija. Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje je potrebno predvideti in vrisati idejne trase TK vodov. Predvidijo se naj optični kabli, uvlečeni v kabelsko kanalizacijo iz PVC cevi in ustreznimi TK jaški s tipskimi pokrovi Telekom. Prav tako se znotraj objektov predvidijo optični kabli s tipiziranimi materiali in elementi. Priklop na TK omrežje Telekoma Slovenije je možen preko obstoječega jaška ob glavni cesti ob objektu, kjer poteka obstoječi optični kabel. Na parcelo investitorja je že izvedena alcaten cev 50 mm. V tem jašku se izvede priklop z optično spojko z novim kablom 12 vlaken SM za novogradnjo. Predvidi se cev alcaten fi 50 mm od priključnega mesta – konca izvedene cevi – do komunikacijske omarice v tehničnem prostoru v objektu.
(2) Na območju OPPN je dopustno vzpostaviti maloobmočne brezžične dostopovne točke v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju.
(odvajanje padavinskih voda)
Na območju predvidenih asfaltnih površin in stavb je predvidena izgradnja kanalizacije za odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin in streh objektov. Odvajanje padavinskih voda je predvideno na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da se izvedejo cevni zadrževalniki padavinskih vod, preko katerega se padavinske vode odvajajo v reko Mežo. Ponikanje v skladu z Erozijskim poročilom o sestavi temeljnih tal in geoloških razmerah (Geomet, d. o. o., št. elab. 188-7/2023, julij 2023) ni možno.
(odvajanje odpadnih voda)
Na obravnavanem območju poteka obstoječa komunalna kanalizacija, ki se bo morala zaradi izgradnje bivalnih enot KDS PE Mežica delno prestaviti. Predvidena prestavitev obstoječega komunalnega kanala se predvidi v dovozni cesti bivalnih enot KDS PE Mežica. Na obstoječem kanalu se predvidi nov revizijski jašek, nato se predvidena kanalizacija usmeri proti jugu do nove javne ceste z javnim parkiriščem. Kanalizacijski vod se predvidi v sredini južnega vozišča in se nadaljuje proti vzhodu, kjer se v novem revizijskem jašku priključi na obstoječi komunalni kanal.
(1) Na območju OPPN se že nahaja vodovodno omrežje PE Ø 110 mm. Obstoječi vodovod, ki se nahaja pod načrtovano stavbo se ukine in prestavi. Na novo se izvede hišni priključek na predvideni objekt. Predvidena je tudi vgradnja dveh nadzemnih hidrantov. Na trasi vodovodnega omrežja in v neposredni bližini ne smejo biti zasajena drevesa (minimalni odmik 2 m) in drugo grmičevje (minimalni odmik 1 m) ter druge stvari, ki bi onemogočale nemoten dostop do omrežja. Odmiki podzemnih temeljev in drugih podzemnih objektov od vodovodnega omrežja ne sme biti manjši od 1,5 m.
(2) Pred pričetkom del mora investitor gradnje iz prvega odstavka 4. člena tega odloka naročiti zakoličbo obstoječih podzemnih vodov z lokacijo priključitve na obstoječo javno kanalizacijo. Lokacija in način priključitve kanalizacijskega sistema stanovanjske stavbe na javno kanalizacijo se prevzame z zapisnikom, ki ga skupaj sestavijo in podpišejo odgovorna oseba s strani Komunale Mežica, nadzornik nad gradnjo objekta in predstavnik investitorja.
(1) Pod predvidenim objektom poteka obstoječ plinovod Ped 160 mm, 4000 mbar, ki se v območju gradnje ukine in prestavi. Za potrebe predvidene stavbe se izgradi nov plinovodni priključek z razvodom PE 100 Ø 32 x 3,0 mm SDR11 (16 bar), ki bo voden do objekta. Tlak plina v omrežju je 4000 mbar.
(2) Pri križanjih in vzporednem vodenju komunalnih vodov s plinovodi je treba upoštevati osnovne zahteve glede kota križanja in varnostnih odmikov med komunalnimi vodi za zagotovitev obratovalne varnosti. Pri plinovodih z največjim delovnim tlakom do vključno 5 barov mora biti:
– kot križanja: od 30° do 90°,
– višinski odmik pri križanju: najmanj 0,2 m,
– vzdolžni odmik: najmanj 0,4 m.
Globina polaganja plinovodov mora biti tolikšna, da bo kritje nad temenom glavnih plinovodov najmanj 0,6 m, v primeru priključnih plinovodov je kritje nad temenom plinovoda najmanj 0,5 m. Globina polaganja plinovodov v cestiščih mora biti določena glede na material plinovoda, debelino stene cevi ter zaščito plinovoda in ne sme biti manjša od 1 m.
Ob predvideni povezovalni cesti se umesti javna razsvetljava. S stališča svetlobnega onesnaženja je treba javno razsvetljavo in zunanjo razsvetljavo objektov na območju OPPN prilagoditi zahtevam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja in zagotoviti, da mejne vrednosti svetlobnega sevanja na oknih varovanih prostorov ne bodo presežene.
(obveznost priključevanja)
Predvideni objekti na območju OPPN se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljalcev.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV, OHRANJANJE NARAVE IN VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI
(1) Padavinske vode se bodo preko vodnih zadrževalnikov odvajale v kanalizacijo za odvajanje padavinskih vod in dalje v reko Mežo. Onesnažene padavinske vode (olja, maščobe) se morajo pred odvodnjavanje v kanalizacijo za odvajanje padavinskih vod očistiti preko lovilcev olj in maščob.
(2) Vsi objekti z najbolj izpostavljenimi deli, s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka, 15 m pri vodotokih 1. reda (Meža), oziroma 5 m pri vodotokih 2. reda (Hudournik pri letnem kopališču).
(3) Območje OPPN se ne nahaja na območju vodnih virov. Na območju ni prisotna podtalnica.
(4) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda pristojni upravni organ.
(5) Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, morajo biti načrtovana in izvedena izven obdobja drstni ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor. Posegi na območju površinskih voda in posegi na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko imajo vpliv na ribe in njihove vodne habitate, morajo biti načrtovani v sodelovanju s strokovnjaki s področja ribištva in ihtiologije. V času gradnje mostu čez Mežo je treba preprečiti padanje gradbenega materiala v vodotok. Izven najožjega območja mostu posegi v brežine in dno vodotoka niso dovoljeni. Mostna konstrukcija naj bo načrtovana tako, da se bo za izvedbo gradnje minimalno posegalo v dno in brežine struge vodotoka. Morebitno utrjevanje brežin vodotoka je sprejemljivo le tik ob mostnih opornikih v najmanjšem možnem obsegu in ne sme segati v dno struge. Načrtovana naj bo izbira materialov in metod za sonaravno izvedbo kamnitih zložb. V primeru križanja komunalnih vodov z vodotokom se prečkanje vodotoka izvede s podvrtavanjem ali z obešanjem na mostno konstrukcijo. Izvedba premostitve mora zagotavljati prehajanje rib po vodotoku na obravnavanem območju pri vseh pretokih tekom celega leta (brez prekinjene zveznosti vodotoka). V času izvajanja načrtovanih posegov je potrebno kontinuirano spremljati povečanje kalnosti oziroma motnosti vode na območju, kjer se bodo izvajali posegi. Načrtovani naj bodo ukrepi, katerih namen je znižanje kalnosti vode med izvajanjem posegov.
(1) Na podlagi uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju je obravnavano območje razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Prezračevalne, ogrevalne in hladilne naprave, ki so lahko pomemben vir hrupa, je treba umestiti na ali v objekte tako, da pri najbližjih sosednjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo povzročali prekomernih ravni hrupa. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa, ki velja za to območje.
Za ogrevanje in hlajenje objektov se naj v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije (sonce, voda, zrak, geotermalna energija) ali elektrika in zemeljski plin oziroma lesna biomasa v skupni kotlovnici. Uporaba lesne biomase se načrtuje le, če se hkrati načrtuje tudi njena uporaba v sodobnih napravah v skladu z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
Investitor je dolžan v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občinah Koroške regije komunalne odpadke ločeno zbirati v za to namenjenih posodah, katere morajo biti nameščene na primerno lokacijo, kjer bo možen dostop s smetarskim vozilom, v dogovoru s Kocerodom, d. o. o.. Prevzemno mesto za odpadke mora biti dostopno vozilom za neoviran in varen prevzem odpadkov v vseh vremenskih razmerah. Posode za odpadke smejo biti oddaljene od roba prometne poti smetarskega vozila največ 5 m. Prevzemno mesto odpadkov je predvideno na servisnem dvorišču ob predvideni novi cesti. Investitor mora zagotoviti prostor za zabojnike v velikosti, ki bo omogočal postavitev zabojnikov za ločeno zbiranje z upoštevanjem predvidene količine odpadkov.
Zaradi prekomerne onesnaženosti tal s svincem na območju Zgornje Mežiške doline morajo biti vse utrjene površine izvedene tako, da je preprečeno širjenje prahu, vse neutrjene površine pa morajo biti praviloma zatravljene. Za urejanje in utrjevanje površin, ki ne bodo prekrite z materialom, ki preprečuje neposreden dostop do tal, ter za vrtnarjenje je potrebno uporabljati zemljino ali drug nasipni material, ki ustreza drugi stopnji obremenjenosti okolja v skladu s predpisom, ki določa merila za ugotavljanje stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi. Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati skladno z Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. Zgornjega onesnaženega sloja zemljine ni dovoljeno uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje kmetijskih zemljišč. Take zemljine tudi ni dovoljeno odlagati na že (okoljsko) sanirane površine.
(1) Na vzhodnem in jugovzhodnem robu se območje občinskega podrobnega prostorskega načrta stika z gozdnim robom. Nove stavbe naj se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od gozdnega roba, lahko pa tudi manj, vendar je v primeru morebitne škode zaradi podrtega drevja odgovoren lastnik stavbe.
(2) Pri izvajanju načrtovanih prostorskih ureditev je potrebno zagotoviti, da se pogoji za gospodarjenje in dostop do zalednih gozdnih zemljišč, z običajno kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter z gozdarskimi kamioni, po izvedenih posegih ne bodo poslabšali.
(3) V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo na zadevnem območju urejanja mora investitor pridobiti projektne pogoje in mnenje Zavoda za gozdove Slovenije.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območij ali objektov za obrambo.
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Projektni pospešek tal na območju OPPN znaša 0,150 g.
26. člen
Pri pripravi OPPN so v skladu s predpisi s področja požarne varnosti upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti. Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.
(1) Za obravnavano območje je bila izdelana Hidrološko hidravlična študija za Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za bivalne enote za starejše na območju »Kopališče« v Mežici (Vodnogospodarski biro, št. pr. 4323/23, november 2023, dopolnitev januar 2024). Hidravlična analiza načrtovanih ureditev na Meži in pritokih je pokazala, da ureditve v sklopu OPPN, ob predhodno izvedenih ureditvah na območju Hudournika pri letnem kopališču, ne posegajo v poplavna območja reke Meže in pritokov. Ureditve bodo izvedene izven območja poplav Q 10, Q 100 in Q 500 let, s tem ni omejitev za gradnjo s strani klasifikacije objektov, kakor tudi s strani Uredbe, kjer so podane omejitve glede na dejavnosti.
(2) Ureditve na območju Hudournika pri letnem kopališču se bodo izvajale na podlagi soglasja Direkcije za vode. Poplavno varnost je potrebno zagotoviti pred gradnjo enot za starejše občane. Z načrtovanim prepustom, ki prevaja pretoke večje od Q 500 in je bistveno večjih dimenzij, bo verjetnost zamašitve bistveno zmanjšana. Na samem hudourniku so neposredno nad obravnavnim območjem že izvedeni trije ustalitveni pragovi. Ureditev zaledja hudournika je predvidena v sklopu sistemskih ukrepov po poplavah 2023.
(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi)
Območje ni erozijsko ogroženo in zanj veljajo običajni zaščitni ukrepi. Vse posege na območju OPPN je treba izvesti skladno s pogoji, ki izhajajo iz geološko-geomehanskih poročil.
(dopolnilna in druga zaščita)
Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
Določena je ena gradbena parcela z oznako GP1 za gradnjo stavb. Parcelacija se izvede skladno z načrtom parcelacije, kot izhaja iz grafičnega prikaza št. 7: »Načrt parcelacije, M 1:500«.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Pred pričetkom gradnje načrtovanih stavb ali hkrati z njo je potrebno izvesti načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo ter ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti na območju Hudournika pri letnem kopališču.
(2) Gradnja mostu se lahko izvede v samostojni fazi in ni pogoj za gradnjo načrtovanih stavb in ostalih ureditev. V primeru, da se gradnja mostu ne izvede hkrati z gradnjo načrtovanih stavb, je na skrajnem zahodu načrtovane povezovalne ceste obvezna izvedba obračališča za vozila.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
(1) Dopustna so minimalna odstopanja od velikosti gradbene parcele, določenih v grafičnem načrtu št. 7: »Načrt parcelacije, M 1:500«, in sicer na način, da ne ovirajo izvedbe podrobnega načrta.
(2) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske javne infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(3) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske javne infrastrukture in prometne ureditve, če to zahteva prilagoditev terenskim razmeram, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(4) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta zadevajo.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, ki jo ureja ta OPPN, se po izvedbi ureditev na njegovi podlagi ustrezno prenesejo v hierarhično višji prostorski akt tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka. Takrat OPPN tudi preneha veljati. Določbo o prenehanju veljavnosti se prav tako zapiše v hierarhično višji prostorski akt. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt.
(dostopnost do prostorskega akta)
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Mežica in na Upravni enoti Ravne na Koroškem.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 3500-0001/2023-46
Mežica, dne 28. marca 2024
