z uvodnim nagovorom predsednika republike Boruta Pahorja ter orisom nastanka, sprejema in dosedanjega spreminjanja zasl. prof. dr. Franca Grada, zasl. prof. dr. Cirila Ribičiča in prof. dr. Igorja Kaučiča

O knjigi

V družbi Uradni list in podjetju Litteralis smo tridesetletnico sprejema ustave obeležili z njeno jubilejno izdajo. Poleg besedila ustave, ki vključuje tudi vse njene spremembe, publikacija vsebuje tudi temeljno ustavno listino o neodvisnosti in ustavne zakone.

Predsednik republike je prispeval uvodni nagovor, zasl. prof. dr. Franc Grad, zasl. prof. dr. Ciril Ribičič in prof. dr. Igor Kaučič pa so posebej za to priložnost pripravili zgodovinski pregled dogajanja od ustavnopravnih začetkov razvoja države, ki sega v čas ustanovitve začasne države Slovencev, Hrvatov in Srbov leta 1918, prek jugoslovanskega obdobja vse do ustavnih amandmajev leta 1988 in 1989, ki so bili podlaga za nastanek sodobne ustave leta 1991.

Posebna pozornost je posvečena razpravam v Komisiji za ustavna vprašanja ob sprejemanju veljavne ustave (1990–1991). Avtorji analizirajo tudi razprave, ki so spremljale oblikovanje posameznih delov in členov ustave, v svojih prispevkih pa obravnavajo še poznejše spremembe in dopolnitve, vezane na lastninsko pravico tujcev, konstitucionalizacijo volilnega sistema, procese vključevanja v Evropsko unijo, vključitev invalidnosti med osebne okoliščine, ki ne smejo vplivati na zagotavljanje enakih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, uravnoteženost spolov pri kandidiranju na volitvah, pravico do pokojnine, možnost uvedbe pokrajin, uvedbo fiskalnega pravila, preoblikovanje zakonodajnega referenduma, pravico do pitne vode ter znakovni jezik in jezik gluhoslepih.

Izdaja je v celoti prevedena tudi v angleščino; za strokovnost prevoda ustavnih zakonov so poskrbeli prevajalci Državnega zbora in teoretiki ustavnega prava, s čimer je angleška inačica pridobila status uradnega prevoda.

Izdaja je omejena: natisnili smo zgolj 500 izvodov, edinstvenost vsakega od njih zagotavlja certifikat. Vsak izvod je vložen v darilno škatlo, posebej oblikovano za to priložnost.

Avtorji spremnih besedil

 

Zasl. prof. dr. Franc Grad

Slovenski ustavni pravnik, član Katedre za ustavno pravo na Pravni fakulteti UL (1991–2006 njen predstojnik), predstojnik Centra za ustavno pravo na Inštitutu za primerjalno pravo, nekdanji ustavni sodnik (2007–2008). Študenti Pravne fakultete so si ga zapomnili kot predavatelja ustavnega prava, primerjalnega ustavnega prava, volilnega in parlamentarnega prava, evropskega ustavnega prava in lokalne samouprave ter kot avtorja oz. soavtorja več učbenikov, znanstvenih in strokovnih monografij in člankov ter pravnih mnenj, ki jih je izdelal za najpomembnejše državne organe. S svojo ekspertizo je pripomogel k uresničitvi ključnih zakonodajnih projektov s področja državne ureditve, predvsem volilnega sistema in lokalne samouprave. Bil je član skupine, ki je leta 1990 napisala Podvinsko ustavo, na kateri temelji Ustava RS, pozneje pa je sodeloval tudi pri sprejemanju ustavnih zakonov. Je predsednik Društva za ustavno pravo.

 

 

Zasl. prof. dr. Ciril Ribičič

Slovenski ustavni pravnik, član Katedre za ustavno pravo na Pravni fakulteti UL, nekdanji ustavni sodnik (2000–2009, 2007–2009 podpredsednik Ustavnega sodišča), dolgoletni predsednik Društva za ustavno pravo in član Beneške komisije. Ustavno pravo je predaval na dodiplomski in podiplomski ravni, bil je tudi nosilec predmeta Evropsko pravo človekovih pravic, študenti ga med drugim poznajo kot vodjo strokovnih ekskurzij na ESČP in organizatorja tekmovanja Rubikon. Je avtor ali soavtor učbenikov, monografij in člankov s področja prava človekovih pravic, evropskega prava, parlamentarnega sistema, regionalizma, varstva narodnih manjšin, volilnega sistema, federalizma in ustavnega sodstva. Leta 2000 je kot izvedenec pričal pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo v Haagu. Desetletje (1990–2000) je bil poslanec Državnega zbora RS, kjer je vodil skupino za državno ureditev v Ustavni komisiji, ki je pripravila Ustavo RS, pozneje je vodil Komisijo za lokalno samoupravo in Komisijo za poslovnik. Je direktor Inštituta za ustavno pravo in prejemnik nagrade Zveze društev pravnikov za življenjsko delo.

 

 

Prof. dr. Igor Kaučič

Slovenski ustavni pravnik, član Katedre za ustavno pravo na Pravni fakulteti UL (2006–2015 njen predstojnik), prejemnik naziva pravnik leta za leto 2013, ki ga podeljuje Zveza društev pravnikov Slovenije. Poleg ustavnega prava predava tudi ustavno procesno pravo, evropsko ustavno pravo, neposredno demokracijo, ustavnorevizijski postopek in odgovornost nosilcev javnih funkcij, študentom pa se je približal tudi kot prodekan za študijske zadeve. Je avtor ali soavtor številnih učbenikov, monografij, člankov in razprav, v katere preliva spoznanja iz raziskovanja prava neposredne demokracije, institucije parlamentarnega prava, predsednika republike, ustavnega sodstva in spreminjanja ustave. Svojo ekspertizo in izkušnje prenaša v prakso kot vodja ali član skupin, ki pripravljajo sistemske predpise s področja državne ureditve (parlamentarno in referendumsko pravo) ter pravne podlage za spremembe Ustave Republike Slovenije.