Knjiga Zakon o agrarnih skupnostih s komentarjem je noviteta na področju kmetijskega prava v Sloveniji. Delo vsebuje podrobna pojasnila k posameznim členom zakona, sodno prakso in praktične primere ter tudi nekaj pravne teorije, da bi naslovniku podrobno približalo področje agrarnih skupnosti in predstavilo ne dolgo nazaj sprejeti sistemski Zakon o agrarnih skupnostih (2015), ki po 20 letih vzpostavlja poseben režim upravljanja z lastnino (članov) agrarnih skupnosti. Do sprejema tega zakona so agrarne skupnosti živele z »izvirnim grehom«, kar je pomenilo, da je bila njihova lastnina dostikrat »mrtva«, saj člani (solastniki ali skupni lastniki) niso mogli primerno upravljati in razpolagati s to lastnino.

Komentar Zakona o agrarnih skupnostih je namenjen pravnikom, ki se pri svojem delu (v praksi) srečujejo z agrarnimi skupnostmi, še zlasti sodnikom, notarjem, odvetnikom, delavcem na upravnih enotah in občinah, prav tako pa agrarnim skupnostim samim za njihovo lažje delovanje. Poglavja, ki govorijo o posebnosti lastninske pravice agrarnih skupnosti, pa so namenjena tudi pravni stroki in študentom prava kot prispevek k razumevanju, da poleg rimske lastnine obstaja tudi drugačna lastnina, ki je sicer očem bolj skrita, ampak se je vseeno ohranila do današnjih dni.

Iz uvodne besede avtorja
»Področje agrarnih skupnosti in z njim tesno povezana vprašanja o lastninski pravici (članov) agrarne skupnosti se dotikajo temeljnih vprašanj ustavnega varstva lastninske pravice in ureditve de lege lata stvarnega prava pri nas (pravica več oseb na isti stvari). Lastninska pravica agrarnih skupnosti se po svoji pravni naravi razlikuje od rimskopravne lastnine, pri tovrstni lastnini ni tako poudarjena absolutna oblast človeka nad stvarjo (individualistični duh), ampak sta v ospredju zemlja in nujnost ohranitve zemlje za prihodnje rodove (kolektivistični duh). Pri izvrševanju pravice do posesti (ius possidendi) ne gre za klasično (vsem poznano) oblastno izvrševanje te pravice, ampak govorimo o načinu posedovanja, ki je drugačen in ga označujemo kot un altro modo di possedere (drugačen način posedovanja) – posest izvaja skupnost tako, da do zemlje goji spoštovanje (jo obdeluje in jo ohranja za potomce). Agrarne skupnosti so zadnji ostanek nekdanjega skupnega premoženja (kolektivne lastnine), ki je preživel vse do današnjih dni.« 

V komentarju so pojasnjena tudi vprašanja statusne organiziranosti agrarne skupnosti kot posebne oblike družbe civilnega prava, ki nikakor ni samo premoženjska (lastniška) skupnost, ampak bistveno več, prav tako pa tudi ureditev posebnega postopka za dedovanje dela zapuščine člana na skupnem premoženju članov agrarne skupnosti po pravilu »enega dediča«.