Inšpekcijski nadzor: razprave, sodna praksa in komentar zakona
Stvarno kazalo: doc. dr. Katja Štemberger Brizani
Leto izdaje: 2024
Založba: Uradni list RS
Recenzent/i: prof. dr. Rajko Pirnat in izr. prof. dr. Janez Čebulj
Format: 16,5 x 23,5 cm
Vezava: trda
ISBN: 978-961-204-728-3
Ocena:
Založba Uradni list RS je pod uredniško taktirko prof. dr. Polonce Kovač pripravila znanstveno monografijo Inšpekcijski nadzor: razprave, sodna praksa in komentar zakona, ki poleg osmih uvodnih razprav oziroma poglavij vsebuje tudi komentar Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) po posameznih členih. Gre za bistveno prenovljeno in dopolnjeno delo, ki je izšlo prvotno leta 2016 in bilo zaradi hkratne poglobljenosti teoretične obravnave in praktične uporabnosti že pred nekaj leti razprodano.
Delo prinaša sistemsko analizo, teoretične razprave, bogato analizo sodne prakse ter analitično opredeljene prednosti in slabosti sedanje in bodoče pravne ureditve inšpekcij. Avtorji v razpravah proučujejo procese v slovenskem prostoru s poudarkom na analizah pravne ureditve inšpekcijskega nadzora, vloge inšpekcij v družbi ter izvajanja inšpekcijskih postopkov v upravni in sodni praksi. Nova izdaja z eminentnimi avtorji – kljub nespremenjenemu ZIN – prinaša več novosti, kot so najnovejša sodna praksa o inšpekcijah, nova pravila ZUP in ZDeb, smernice in analize razvoja inšpekcijskega nadzora v EU in OECD, kritična obravnava izbranih novih področnih zakonov o inšpekcijskih postopkih (npr. ZVOP-2, GZ-1 in ZTI-1), analiza upravne prakse v sklopu projekta Upravna svetovalnica in ugotovitve upravne inšpekcije o delovanju inšpektorjev z različnih upravnih področij.
Monografija je celovito zaokrožen prikaz delovanja inšpekcijskega nadzora v upravnem in širšem družbenem sistemu ter je edino tovrstno delo v regiji. Namenjena je različnim uporabnikom, najprej inšpekcijskim organom pri nas, ministrstvom in sodnikom, ki izvajajo nadzor nad inšpekcijskimi akti, pa tudi strankam oziroma zavezancem za nadzor, odvetnikom in drugim pooblaščencem. Knjiga je nadalje študijski pripomoček in podlaga za znanstvene raziskave in primerjave na tem področju, kakor tudi morebitne oziroma v nekaterih delih nujne spremembe ZIN. Komentar zakona je zasnovan sodobno, predvsem pa je usmerjen k uporabniku, za kar poskrbijo tudi usklajena stališča soavtorjev glede nekaterih spornih ali nasploh sistemskih vprašanj delovanja inšpekcij, saj je inšpekcijski nadzor lakmusov papir pravne države, učinkovitih javnih politik in dobrega javnega upravljanja.
O urednici
Raziskovalka in visokošolska učiteljica, od leta 2018 redna profesorica za področje upravnega prava in pravne ureditve javne uprave; ukvarja se predvsem z upravnim procesnim pravom ter reformami in evropeizacijo javne uprave. Na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani je zaposlena od leta 2003, pred tem pa je delovala na ministrstvih za javno upravo in notranje zadeve ter Upravni enoti Kranj. Je (so)avtorica in urednica več monografij (Komentar GZ-1, 2023; Komentar ZUP, 2020/2022; Davčno pravo med teorijo in prakso, 2021; The Sound of Silence in European Administrative Law, 2020; Transparency Laws, 2019; Komentar Ustave RS, 2011/2019; Inšpekcijski nadzor, 2016; Upravno-procesne dileme o ZUP, 2010/2012/2015; Razvoj slovenske javne uprave 1991–2011, 2011; Presoja učinkov predpisov, 2009), univerzitetnih učbenikov in več prispevkov v periodiki. V letih 2017–2020 je bila glavna urednica znanstvene revije Central European Public Administration Review (CEPAR).
Med letoma 2008 in 2023 je prejela več priznanj za pedagoško in raziskovalno odličnost, med drugim leta 2019 zlato plaketo Univerze v Ljubljani za posebne dosežke v pedagogiki in raziskavah, leta 2020 za pravnika leta po izboru Zveze društev pravnikov Slovenije, leta 2023 pa nagrado Alene Brunovske za odličnost v poučevanju javne uprave, ki jo podeljuje regijska zveza NISPAcee. Redno sodeluje na znanstvenih in strokovnih konferencah ter seminarjih doma in v tujini ter pri pripravi sistemskih predpisov, kot so ZUP, ZDavP-2 in ZIN. Vse od leta 2004 je članica raziskovalne programske skupine o razvoju slovenskega upravnega sistema v EU in več projektov ARIS, vezanih na razvoj ZUP, digitalizacijo, debirokratizacijo, jezik itd. Opravljala je ali še upravlja več vodstvenih funkcij, med drugim v Uradniškem svetu. Je sodirektorica študijske skupine pri zvezi IIAS, European Group of Public Administration o pravu in javni upravi, članica evropske mreže ReNEUAL (Research Network of European Administrative Law) in deluje kot ekspertinja OECD, SIGMA in ReSPA
Avtorji
Erik Kerševan je doktor pravnih znanosti. Med letoma 1999 in 2015 je bil zaposlen na Katedri za upravnopravne znanosti Pravne fakultete Univerze v Ljubljani kot izredni profesor za področje upravnega prava in prava javne uprave. Sodeloval je pri številnih znanstvenoraziskovalnih projektih in pri pripravi nove sistemske zakonodaje s področja upravnega prava doma in v tujini (projekti EU, UNDP in OECD). Objavil je več samostojnih del (Upravno procesno pravo, 2017; Uprava in sodni nadzor, 2004; itd.) ter bil sourednik in soavtor več znanstvenih del (Splošno davčno pravo, 2023; Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, 2020/2022; itd.). Predaval je na več konferencah v Sloveniji ter kot vabljeni predavatelj na konferencah v tujini. Bil je tudi svetovalec predsednika republike za pravna vprašanja (2008–2010) in generalni sekretar Ustavnega sodišča (2010–2012). Od leta 2015 je vrhovni sodnik na upravnem oddelku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, od leta 2018 do leta 2024 pa član Sodnega sveta (do leta 2021 tudi njegov predsednik). Na Vrhovnem sodišču predseduje senatom, ki odločajo v davčnih zadevah. Je član upravnega odbora Združenja vrhovnih upravnih sodišč Evropske unije (ACA Europe) ter Evropske zveze sodnih svetov (ENCJ).
Mirko Pečarič je redni profesor za upravno pravo in pravno ureditev javne uprave na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani. Doktorsko disertacijo z naslovom Vpliv javnih uslužbencev na odločanje v javni upravi je uspešno ubranil leta 2006 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Opravljal je več vodstvenih funkcij, bil je samostojni kriminalistični inšpektor na oddelku za organizirano kriminaliteto, sekretar komisije za državno ureditev in vodja pravne službe v Državnem svetu Republike Slovenije, glavni tajnik Univerze v Ljubljani in državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Je recenzent v več znanstvenih revijah. V okviru znanstvene in strokovne dejavnosti je napisal več knjig, člankov, predlogov zakonov ter pobud za presojo ustavnosti in zakonitosti. Njegova dela so tudi citirana v sodnih odločbah, na primer monografija Javne službe (Pečarič in Bugarič, Fakulteta za upravo, 2011) in pričujoče delo.
Matjaž Remic je diplomirani univerzitetni pravnik in magister pravnih znanosti. Zaposlen je na Ministrstvu za javno upravo, kjer se ukvarja z vprašanji sistemskega urejanja in izvrševanja splošnega ter posebnih upravnih postopkov, upravnim poslovanjem in upravnimi taksami. Je avtor ali soavtor več znanstvenih in strokovnih monografij in člankov, v katerih obravnava upravnoprocesna vprašanja, med drugim tudi Komentarja Zakona o splošnem upravnem postopku (2020/2022). Z različnimi ustanovami sodeluje pri usposabljanju javnih uslužbencev o rabi splošnega in posebnih upravnih postopkov.
Nuša Orel je okrožna sodnica svetnica na Okrajnem sodišču v Kočevju, izvoljena v sodniško funkcijo leta 1981. Vse od izvolitve dela tudi na področju inšpekcijsko prekrškovnih postopkov. Znanstveni naziv magistrica upravnih znanosti je pridobila leta 2009 na Fakulteti za upravo. Od leta 2004 je izvajalka usposabljanj za pooblaščene uradne osebe prekrškovnih organov ter priprav na strokovni izpit za inšpektorja na Upravni akademiji. Sodelovala je pri pripravi učnega gradiva za udeležence usposabljanj za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku ter Opomnika za vodenje postopka o prekršku za sodnike. Je (so)avtorica člankov s področja prekrškovnega prava, sodelovala je pri Zakonu o prekrških s komentarjem (2009/2018), monografiji Inšpekcijski nadzor s komentarjem Zakona o inšpekcijskem nadzoru (2016) in Komentarju Gradbenega zakona (2023).
Petra Čas je okrožna sodnica svetnica. Sodniško funkcijo opravlja od leta 1987, najprej kot sodnica za prekrške, nato na Okrajnem, od leta 2014 pa na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu, kjer je bila do leta 2020 tudi predsednica. Vso poklicno kariero je posvetila področju prekrškovnih in inšpekcijskih zadev v povezavi s prekrškovnimi postopki in je bila ena pomembnejših sodnikov pri uveljavitvi reforme in razvoju prekrškovnega prava. Znanstveni naziv magister evropskih in državnih študij je pridobila leta 2004 na Fakulteti za podiplomske in državne študije. Je predavateljica na Upravni akademiji ter sodeluje pri usposabljanjih za pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov (DPO). Je (so)avtorica več člankov ter Zakona o prekrških s komentarjem (2009/2018), monografije Inšpekcijski nadzor s komentarjem Zakona o inšpekcijskem nadzoru (2016), Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah s komentarjem (2020), Komentarja Gradbenega zakona (2023) in Opomnika za vodenje postopka o prekršku za sodnike (2020). Je tudi članica projektne skupine pri Vrhovnem sodišču, ki skrbi za informatizacijo prekrškovnih vpisnikov.
Mateja Jaklič je upravna inšpektorica Inšpektorata za javni sektor. Opravlja najzahtevnejše specialne naloge inšpekcijskega nadzora nad pravilnostjo izvajanja upravnih postopkov in upravnega poslovanja v organih javnega sektorja. Po končani specializaciji iz javne uprave na Fakulteti za upravo je magistrirala na Fakulteti za državne in evropske študije na temo izrednih pravnih sredstev na področju graditve objektov in z referati aktivno sodelovala tudi na več konferencah. Bila je članica več medresorskih delovnih skupin Ministrstva za javno upravo na področju priprave predpisov in ukrepov v zvezi z njihovim izvajanjem. Je izvajalka predavanj Upravne akademije s področij upravnega postopka in upravnega poslovanja ter tudi avtorica več strokovnih člankov s tega področja. Od leta 2018 je članica državnih izpitnih komisij za pridobitev strokovnega izpita iz splošnega upravnega postopka in strokovnega izpita za inšpektorja. V letu 2023 je bila imenovana v medresorsko delovno skupino Ministrstva za javno upravo, v okviru katere sodeluje pri projektu Upravna svetovalnica kot mentorica študentom pri pripravi odgovorov na vprašanja o upravnoprocesnih dilemah uradnih oseb ali strank.