Novela ZIL-1E, sprejeta v Državnem zboru RS 5. marca 2020, prenaša v slovensko zakonodajo določbe Direktive EU 2015/2436 o približevanju prava držav članic EU v zvezi z blagovnimi znamkami, uvaja pa tudi nekaj drugih manjših sprememb z namenom zagotoviti učinkovitejše delo Urada RS za intelektualno lastnino. Glavnina sprememb se nanaša na znamke kot pravice industrijske lastnine.

Direktiva EU je korenito posegla v obstoječe pravo znamk v državah članicah EU. Uvedla je nekaj novih pravic za imetnike znamk, spremenila je omejitve pravic iz znamk in dodala nove ali predrugačila obstoječe razloge za zavrnitev registracije znamke. Jasneje je uredila vprašanje razmerja med imetnikom prejšnje in imetnikom kasnejše znamke, resni in dejanski uporabi znamke pa je pripisala še večji poudarek, tudi v samem postopku registracije znamke. Posebej je treba izpostaviti, da so v slovenski zakonodaji razširjeni razlogi za ničnost znamke in da je možen prenos kolektivne znamke.

Uvodna pojasnila novele ZIL-1E niso zgolj sistematični pregled sprememb na področju prava znamk, temveč so te spremembe tudi analizirane. Nakazani so tudi odgovori na odprta vprašanja z upoštevanjem sodne in druge prakse.