Redni profesor za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (od 2010). Kazensko pravo je občasno predaval tudi na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pa terminologijo kazenskega prava za prevajalce in tolmače. Bil je mentor pri več nagrajenih študentskih raziskovalnih dosežkih (nagrada dr. Uroša Seljaka Univerze v Ljubljani, Prešernova nagrada Univerze v Ljubljani, priznanja in nagrade Pravne fakultete Univerze v Ljubljani).

Raziskovalno deluje na področju splošnega pojma kaznivega dejanja, sistema posebnega dela materialnega kazenskega prava, medicinskega in spolnega kazenskega prava ter mednarodnega kazenskega prava. Raziskovalno je bival v Nemčiji, Avstriji, Švici, na Nizozemskem, Češkem, Poljskem, Madžarskem, v Portugalski, Srbiji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini, Kazahstanu, Turčiji, Gruziji in Armeniji. V letih 2003 in 2004 je bil nosilec raziskovalne štipendije Sklada Alexandra von Humboldta, večkrat je prejel štipendijo Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno kazensko pravo. Kot študent je bil prejemnik štipendije Zveznega ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Avstrije za dvomesečni raziskovalni projekt na Univerzi na Dunaju (1992) ter Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani za izjemen raziskovalni dosežek (1993, v soavtorstvu s Katjo Škrubej). Je avtor, soavtor ali sourednik številnih monografskih del, med drugim sourednik in soavtor Velikega znanstvenega komentarja posebnega dela KZ-1 v več izdajah (Uradni list in Založba Pravne fakultete Univerze v Ljubljani).

Leta 1995 je opravil pravniški državni izpit, od leta 2005 pa je član Komisije za medicinsko etiko Republike Slovenije.

Redni profesor za rimsko pravo in pravno zgodovino na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Med drugim je predsednik Slovenskega društva za preučevanje 18. stoletja, član Državne volilne komisije in dobitnik Valvasorjeve nagrade. Podrobneje se je ukvarjal z rimskim odškodninskim, stvarnim, osebnim, dednim in kazenskim pravom, vprašanjem recepcije rimskega prava v srednje- in novoveški Evropi ter njegovim vplivom na sodobno pravo. Posegel je tudi v polpreteklo ustavno zgodovino, zgodovino samouprave in na področje pravne terminologije. Posebno pozornost namenja zgodovini kazenskega prava, kjer se je ukvarjal predvsem z vprašanjem recepcije rimskega kazenskega postopka, institutom silobrana in preučevanjem kazenskopravnih virov novega veka s poudarkom na kazenskem redu za Ljubljano (1514). Številne njegove raziskave ne ostajajo zgolj na pravnozgodovinskem področju, ampak hkrati segajo v veljavno pravo z namenom, da bi njihovi rezultati pripomogli k reševanju sodobnih pravnih problemov.

Redna profesorica, zdravnica, vodilna slovenska zgodovinarka medicine in medicinska humanistka, ki se je izobraževala na uglednih mednarodnih ustanovah. Znanje prenaša na bodoče zdravnike in zobozdravnike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter jih vzgaja v humanistično visoko ozaveščene bodoče strokovnjake. Vodi Inštitut za zgodovino medicine iste fakultete. Strokovno, znanstvenoraziskovalno, publicistično in pedagoško se največ ukvarja z nacionalno in mednarodno ter socialno zgodovino medicine, medicinsko humanistiko in antropologijo ter umetnostjo in kulturo v medicini. Sodeluje pri različnih nacionalnih in mednarodnih projektih, njena bibliografija raziskovalcev pa navaja približno 1.700 del; med njimi je približno 60 knjig, znanstvenih, strokovnih, prevodnih in uredniških. Med znanstvenimi monografijami so bolj znane mednarodna identifikacijska študija lobanj grofov Celjskih ter raziskave o škrljevski bolezni, endemskem sifilisu, tuberkulozi in javnem zdravstvu. Njeno osrednje delo je štiridelna enciklopedija Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem v skupnem obsegu približno 2.500 strani s približno 6.500 slikovnimi prilogami. Je avtorica številnih radijskih in televizijskih oddaj, razstav in katalogov, vabljena predavateljica, članica več domačih in tujih združenj in uredniških odborov ter recenzentka številnih del. Vso profesionalno pot se angažirano ukvarja tudi z medicinsko humanistiko in humanizacijo zdravstva. Desetletje je sodelovala pri Unescovem projektu Arts in Hospital. Je dobitnica več priznanj: Voglarjevega, srebrne plakete JSKD RS (2008), Prometej znanosti (2013), Dergančeve nagrade za publicistiko Slovenskega zdravniškega društva (2016), za svoje delo pa je prejela tudi državno odlikovanje Medalja za zasluge (2022).