Kazensko pravo in infekcijske bolezni
Leto izdaje: 2023
Založba: Uradni list RS
Format: 16,5 x 23,5 cm
Vezava: mehka
ISBN: 978-961-204-719-1
Ocena:
Pri nakupu te knjige imate študenti poseben - 20 -odstotni popust. Popust v ceni še ni obračunan. Kar morate storiti, je, da v postopku zaključka nakupa naložite sken ali sliko potrdila o šolanju ali študentske izkaznice in zaključite nakup. Po pregledu veljavnosti potrdila o vpisu ali študentske izkaznice vam pošljemo prilagojeno ponudbo s študentskim popustom.
Znanstvena monografija Kazensko pravo in infekcijske bolezni je najprej odziv na izzive, ki jih je pred sodobno doktrino materialnega kazenskega prava postavila nedavna izkušnja pandemije nalezljive bolezni covid-19. Čeprav so nalezljive bolezni ves čas človeške zgodovine povzročale in še povzročajo trpljenje ljudi, okvare njihovega zdravja, invalidnost, smrt, krize zdravstvenih sistemov, veliko gospodarsko in drugo resno škodo, ter so prav zato zanimive tudi za kazenskopravno znanost, pa doslej na slovenskem trgu nismo imeli celovite znanstvene sinteze spoznanj teorije kazenskega prava, medicine in pravne zgodovine na področju infekcijskih bolezni.
Spodbujeni z izkušnjo pandemije covida-19 so združili moči uredniki in avtorji s področja kazenskega materialnega prava, medicine in pravne zgodovine ter v obsežni pravnoznanstveni raziskavi analizirali, ali ima Slovenija dobro, sodobno, zdravstvenim izzivom doma in v svetu prilagojeno kazensko pravo, s pomočjo katerega se država lahko (učinkovito) odziva na širjenje različnih infekcijskih bolezni in med njimi zlasti nalezljivim. Pri tem je nemajhen del zlasti primerjalnopravnih vsebin namenjen prav kazenskopravno neprepričljivemu slovenskemu ignoriranju nenalezljivih infekcijskih bolezni v aktualnem medicinskem kazenskem pravu in seveda razmejitvi med kategorijama infekcijsko in nalezljivo, za katero se zdi, da zakonodajalcu sploh ni nujno jasna.
Knjiga v šestih poglavjih obravnava vse ključne vidike razmerja med kazenskim pravom in panogo medicine, ki se ukvarja z infekcijskimi boleznimi (in epidemiologijo). Uvodni opredelitvi ključnih in kot posebej zahtevno heterogenih prepoznanih znanstvenih in raziskovalnih izzivov kazenskega prava na področju prenašanja nalezljivih bolezni sledi doktrinarna analiza neprava osrednjega delikta v slovenskem Kazenskem zakoniku (KZ-1) – kaznivega dejanja prenašanja nalezljivih bolezni (177. člen KZ-1) in njegovih očitnih številnih pravno sistemskih in kriminalitetnopolitičnih primanjkljajev.
Sledi kratka predstavitev infekcijskih bolezni z vidika medicinske znanosti ter obsežen pravnozgodovinski pregled družbenega odzivanja na pojav širjenja nalezljivih bolezni kot ključ za razumevanje sodobnega pravnega ukvarjanja z infekcijskimi boleznimi, zlasti primanjkljajev na tem področju: od spolno prenosljivih, do posebej razvpitih smrtonosnih valov kuge, v javnosti vedno znova usodno podcenjevane gripe, do novih pojavov aidsa, strahu pred hemoragičnimi mrzlicami in novimi aerosolno prenosljivimi smrtonosnimi boleznimi. Posebej razgali nekatere primerjalno neobičajne in kontraproduktivne zgodovinske korake, ki so se prav v zadnji pandemiji pokazali kot resna zakonodajna napaka, s katero pa se zakonodajalec vse do danes kot da se ni bil voljan in hkrati zmožen spopadati. Monografija se nadaljuje z obsežnim, v slovenski pravni literaturi povsem novim primerjalnopravnim pregledom in analizo tujih kazenskopravnih sistemov v zvezi z odzivanjem na problematiko širjenja infekcijskih oziroma nalezljivih bolezni, vključno z zakonodajnimi prilagajanji ureditve in pravosodno rabo te ureditve v času zadnje velike pandemije in hkratni neutemeljenim mrtvilom na tem za življenje ljudi notorično pomembnem kazenskopravnem področju ter se v sklepu usmeri v iskanje najboljše rešitve, ki bi jo bilo mogoče vnesti v slovensko kazensko zakonodajo.
Namen avtorjev znanstvene monografije je ambiciozen in zasleduje cilj v obliki predloga inkriminacije, ki bo preprosta, razumljiva in uporabljiva v sodni praksi. Ob tem ni nikakršna skrivnost, da se pri tem kot hitra, primerna in primerjalnopravno udobna rešitev kaže preoblikovanje inkriminacije v klasično (konkretno) ogrozitveno.
Knjiga torej odgovarja na številna vprašanja in kot taka lahko služi tako strokovnjakom, ki se vsakodnevno ukvarjajo s tem pravnim področjem (tožilcem, sodnikom, odvetnikom, pravnikom, ki se ukvarjajo z medicinskim kazenskim pravom, in zdravnikom), raziskovalcem v humanističnih in družboslovnih vedah (zgodovinarjem, sociologom) kot tudi študentom in laični javnosti, ki se sooča z vprašanji kaznivosti prenašanja infekcijskih bolezni.Avtorji
Redni profesor za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (od 2010). Kazensko pravo je občasno predaval tudi na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pa terminologijo kazenskega prava za prevajalce in tolmače. Bil je mentor pri več nagrajenih študentskih raziskovalnih dosežkih (nagrada dr. Uroša Seljaka Univerze v Ljubljani, Prešernova nagrada Univerze v Ljubljani, priznanja in nagrade Pravne fakultete Univerze v Ljubljani).
Raziskovalno deluje na področju splošnega pojma kaznivega dejanja, sistema posebnega dela materialnega kazenskega prava, medicinskega in spolnega kazenskega prava ter mednarodnega kazenskega prava. Raziskovalno je bival v Nemčiji, Avstriji, Švici, na Nizozemskem, Češkem, Poljskem, Madžarskem, v Portugalski, Srbiji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini, Kazahstanu, Turčiji, Gruziji in Armeniji. V letih 2003 in 2004 je bil nosilec raziskovalne štipendije Sklada Alexandra von Humboldta, večkrat je prejel štipendijo Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno kazensko pravo. Kot študent je bil prejemnik štipendije Zveznega ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Avstrije za dvomesečni raziskovalni projekt na Univerzi na Dunaju (1992) ter Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani za izjemen raziskovalni dosežek (1993, v soavtorstvu s Katjo Škrubej). Je avtor, soavtor ali sourednik številnih monografskih del, med drugim sourednik in soavtor Velikega znanstvenega komentarja posebnega dela KZ-1 v več izdajah (Uradni list in Založba Pravne fakultete Univerze v Ljubljani).
Leta 1995 je opravil pravniški državni izpit, od leta 2005 pa je član Komisije za medicinsko etiko Republike Slovenije.
Redni profesor za rimsko pravo in pravno zgodovino na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Med drugim je predsednik Slovenskega društva za preučevanje 18. stoletja, član Državne volilne komisije in dobitnik Valvasorjeve nagrade. Podrobneje se je ukvarjal z rimskim odškodninskim, stvarnim, osebnim, dednim in kazenskim pravom, vprašanjem recepcije rimskega prava v srednje- in novoveški Evropi ter njegovim vplivom na sodobno pravo. Posegel je tudi v polpreteklo ustavno zgodovino, zgodovino samouprave in na področje pravne terminologije. Posebno pozornost namenja zgodovini kazenskega prava, kjer se je ukvarjal predvsem z vprašanjem recepcije rimskega kazenskega postopka, institutom silobrana in preučevanjem kazenskopravnih virov novega veka s poudarkom na kazenskem redu za Ljubljano (1514). Številne njegove raziskave ne ostajajo zgolj na pravnozgodovinskem področju, ampak hkrati segajo v veljavno pravo z namenom, da bi njihovi rezultati pripomogli k reševanju sodobnih pravnih problemov.
Redna profesorica, zdravnica, vodilna slovenska zgodovinarka medicine in medicinska humanistka, ki se je izobraževala na uglednih mednarodnih ustanovah. Znanje prenaša na bodoče zdravnike in zobozdravnike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter jih vzgaja v humanistično visoko ozaveščene bodoče strokovnjake. Vodi Inštitut za zgodovino medicine iste fakultete. Strokovno, znanstvenoraziskovalno, publicistično in pedagoško se največ ukvarja z nacionalno in mednarodno ter socialno zgodovino medicine, medicinsko humanistiko in antropologijo ter umetnostjo in kulturo v medicini. Sodeluje pri različnih nacionalnih in mednarodnih projektih, njena bibliografija raziskovalcev pa navaja približno 1.700 del; med njimi je približno 60 knjig, znanstvenih, strokovnih, prevodnih in uredniških. Med znanstvenimi monografijami so bolj znane mednarodna identifikacijska študija lobanj grofov Celjskih ter raziskave o škrljevski bolezni, endemskem sifilisu, tuberkulozi in javnem zdravstvu. Njeno osrednje delo je štiridelna enciklopedija Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem v skupnem obsegu približno 2.500 strani s približno 6.500 slikovnimi prilogami. Je avtorica številnih radijskih in televizijskih oddaj, razstav in katalogov, vabljena predavateljica, članica več domačih in tujih združenj in uredniških odborov ter recenzentka številnih del. Vso profesionalno pot se angažirano ukvarja tudi z medicinsko humanistiko in humanizacijo zdravstva. Desetletje je sodelovala pri Unescovem projektu Arts in Hospital. Je dobitnica več priznanj: Voglarjevega, srebrne plakete JSKD RS (2008), Prometej znanosti (2013), Dergančeve nagrade za publicistiko Slovenskega zdravniškega društva (2016), za svoje delo pa je prejela tudi državno odlikovanje Medalja za zasluge (2022).
Višji državni tožilec na Specializiranem državnem tožilstvu RS in predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije. V letu 2013 je magistriral na temo cestnoprometnih deliktov, in sicer pod mentorstvom prof. dr. Damjana Korošca. Trenutno se pripravlja na zagovor doktorske disertacije na temo neprava delikta, prav tako pod mentorstvom prof. dr. Damjana Korošca. Kot avtor in soavtor je sodeloval pri komentiranju štirinajstih členov nedavno končanega projekta Velikega znanstvenega komentarja posebnega dela Kazenskega zakonika.
Je magister prava, doktorski kandidat, asistent in raziskovalec na Katedri za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Pedagoško se ukvarja s poučevanjem rimskega zasebnega prava in nemške pravne terminologije. Njegovo raziskovalno delo sega na področja rimskega stvarnega in obligacijskega prava, zgodovine kanonskega prava in recepcije rimskega prava. Leta 2023 mu je Senat Pravne fakultete Univerze v Ljubljani podelil nagrado za izjemne znanstvene dosežke. Svoje prispevke, ki jih predstavlja na mednarodnih konferencah, objavlja v domačih in tujih znanstvenih revijah.
Diplomirani pravnik (UN) in študent magistrskega študija na Pravni fakulteti in Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s številnimi pravnimi področji, posebej tudi s kazenskim materialnim pravom, in piše znanstvene ter strokovne članke. Raziskovalno je sodeloval s prof. dr. Damjanom Korošcem s Katedre za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, za svoj prispevek k znanstveni monografiji Kazensko pravo in infekcijske bolezni pa je leta 2023 prejel tudi fakultetno priznanje za odmevne dosežke na področju obštudijskih dejavnosti.