Med investitorji (pre)pogosto obvelja stališče, da kakršnikoli zahtevki za dodatna plačila ali podaljšanje roka izvedbe gradbenih del pomenijo izsiljevanje gradbenega izvajalca, ki ga je treba v kali zatreti. Pa je res tako?

Gradbeni izvajalec ima lahko več razlogov za zahtevke za dodatna plačila, ki se lahko pojavijo med izvedbo gradbenih projektov. Nekateri od teh zahtevkov so:

• spremembe obsega dela: če se zahteve naročnika ali obseg dela med izvedbo projekta spremenijo, lahko gradbeni izvajalec za te spremembe zahteva dodatno plačilo;
• nepredvideni pogoji: med izvedbo projekta se lahko pojavijo nepredvideni pogoji, kot so neugodne vremenske razmere, težave s terenom ali odkritje nevarnih materialov;
• dodatna dela: naročnik lahko zahteva dodatna dela, ki niso bila vključena v prvotno pogodbo. V tem primeru lahko gradbeni izvajalec zahteva dodatno plačilo za opravljeno dodatno delo;
• zamude, ki niso krivda izvajalca: gradbeni izvajalec lahko zahteva dodatna plačila zaradi zamud pri izvedbi projekta, ki niso posledica njegove krivde, na primer zamude, ki jih povzročijo naročnik, projektant ali druge tretje osebe;
• povišanje cen materialov ali stroškov dela: če pride do povišanja cen gradbenih materialov ali stroškov dela med izvedbo projekta, lahko gradbeni izvajalec zahteva dodatna plačila, da pokrije te dodatne stroške.

Gradbena pogodba nadalje pozna tri različne cenovne klavzule, ki poleg višine plačila med drugim določajo tudi obseg del, za katere tveganje nosijo izvajalce. To tveganje je največje pri cenovni klavzuli »ključ v roke«, vendar pa imajo tudi pri tej klavzuli gradbeni izvajalci pravico do zahtevkov za dodatna plačila ter do zahtevka za podaljšanje roka izvedbe. Pri preostalih dveh cenovnih klavzulah lahko do legitimnega in zakonitega zahtevka pride še veliko prej.

Ni torej vsak zahtevek sam po sebi izsiljevanje.

Izobraževanje je namenjeno temu, da se inženirkam in inženirjem prikažejo zakonite možnosti za vlaganje zahtevkov pri različnih cenovnih klavzulah ter da se opozori tudi na nezakonito prakso »izsiljevanja«. Hkrati je izobraževanje namenjeno nadzornikom, da bodo znali presoditi, kdaj je zahteva izvajalca zakonita, kdaj pa jo je mogoče zavrniti.

Vsebina:

• kaj je zahtevek in kakšne vrste zahtevka poznamo
• posamezne cenovne klavzule pri gradbeni pogodbi in obseg del, ki jih je treba izvesti v okviru posamezne določbe
• kdaj so izvajalci upravičeni do dodatnega plačila
• kdaj so izvajalci upravičeni do podaljšanja pogodbenega roka
• katere okoliščine so zajete v klavzuli »ključ v roke«, katere pa ne
• katere neustrezne prakse s strani izvajalcev, nadzornikov in investitorjev beležimo v praksi.

Predogled videa