Državni zbor RS je tik pred koncem leta 2020 na svoji 53. izredni seji 17. decembra 2020 sprejel novelo ZKP-O, katere nameni so predvsem uskladiti slovensko kazenskoprocesno ureditev z evropsko ter bolj ekonomično urediti kazenski postopek in ga poenotiti s pravdnim postopkom. Skladno z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (Uredba 2017/1939/EU) je novela ZKP-O vzpostavila oziroma uredila nov tip državnega tožilca – evropskega javnega tožilca. Poleg tega je bila z njo v slovenski kazenski postopek prenesena tudi Direktiva (EU) 2016/800 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku (Direktiva (EU) 2016/800).

Nadalje so z novelo, predvsem za učinkovitejši in bolj ekonomični kazenski postopek, uvedene tudi druge pomembnejše spremembe. Te se kažejo predvsem v spremenjenem položaju državnega tožilca (združevanje zadev na tožilski ravni v predkazenskem postopku, spremembe glede rokov za odločanje državnih tožilcev, možnost predhodnega posvetovanja s kvalificiranimi ovaditelji pred zavrženjem ovadbe, preglednejše navajanje in označba dokaznega gradiva) ter možnosti opravljanja celotnega naroka preko videokonference in poenotenja kazenskega postopka s pravdnim postopkom s podajanjem ločenih mnenj vrhovnih sodnikov v primeru odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti. Poleg tega novela uvaja tudi nekatere spremembe glede oškodovanca in procesnih jamstev obdolženca; drugače pa ureja tudi pogoje za opravo obravnave pred pritožbenim sodiščem.

Avtorja

dr. Petra Plesec, univ. dipl. prav.

Dr. Petra Plesec, univ. dipl. prav. je odvetnica in direktorica Odvetniške družbe Plesec o.p., d.o.o. iz Ljubljane. Pred začetkom samostojne odvetniške poti je bila več let višja pravosodna svetovalka na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani ter okrajna državna tožilka na oddelku za gospodarsko kriminaliteto na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Leta 2010 je v okviru magistrskega študija na Pravni fakulteti v Ljubljani uspešno zaključila magistrski študij civilnega in gospodarskega prava z zagovorom magistrske naloge »Pojasnilna dolžnost zdravnika in privolitev pacienta v medicinski poseg« in pridobila znanstveni naziv magistrica pravnih znanosti. Leta 2016 pa je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Kazenskoprocesni vidiki odvzema predmetov, protipravne premoženjske koristi in premoženja« ter pridobila znanstveni naziv doktorica pravnih znanosti. Kot avtorica oziroma soavtorica je sodelovala pri projektu »Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1)« ter pri pisanju uvodnih pojasnil k noveli ZKP-N. Prav tako je predavala na simpoziju, konferenci ter seminarjih s področja medicinskega prava ter kazenskega (procesnega) prava oziroma natančneje odvzema protipravne premoženjske koristi in kršitev kazenskopravnih predpisov pri gradnji.

in dr. Primož Gorkič