Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št, 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09), Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 41. seji dne 5. 7. 2010 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
(1) S tem odlokom Mestna občina Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOL) sprejme občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID).
(2) OPN MOL ID določa:
– enote urejanja prostora,
– namensko rabo prostora,
– splošne prostorske izvedbene pogoje,
– podrobne prostorske izvedbene pogoje in
– usmeritve za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN).
2. člen
(območje OPN MOL ID)
OPN MOL ID velja na celotnem območju MOL.
3. člen
(pomen izrazov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Antenski stolp je samostoječ objekt, namenjen javnim elektronskim komunikacijskim storitvam. Nameščen je na terenu.
2. Atrijska hiša je enostanovanjska stavba v nizu z ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori. Stavbe v nizu imajo enake gabarite. Če se gradijo več kot tri atrijske hiše hkrati, imajo lahko različne gabarite.
3. Avtocestni obroč je sklenjen obroč avtocest A1 in A2 ter hitre ceste H3, ki oklepajo osrednji del mesta Ljubljane.
4. Bazna postaja je namenjena javnim elektronskim komunikacijskim storitvam; sestavljena je iz antenskega droga, antenskega nosilca z antenami in iz elektronske komunikacijske opreme, nameščene v primernem prostoru ali zabojniku.
5. Bruto tlorisna površina (BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836; izračun BTP vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda (pri čemer se upošteva BTP vseh etaž s svetlo višino nad 2,20 m).
6. Cestni svet je do 2,00 m širok zemljiški pas, merjen od črte, ki jo sestavljajo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest in njihovih elementov določene končne točke prečnega profila cestnega telesa z napravami za odvodnjavanje in brežinami ceste oziroma pri avtocestah od varovalne ograje, ter zračni prostor nad voziščem v višini 7,00 m od najvišje točke vozišča.
7. Dejavnosti osebnih storitev vključujejo dejavnosti pod šifro 95 (Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
8. Dopolnilna gradnja je gradnja objekta v vrzeli med obstoječimi zakonito zgrajenimi objekti.
9. Dozidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta do največ 50%.
10. Drevored je linijska zasaditev več kot petih dreves.
11. Drugi posegi v prostor vključujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve, ureditev in vzdrževanje odprtih površin, ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe, ureditev parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizične strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov.
12. Druge storitvene dejavnosti vključujejo dejavnosti pod šifro 96 (Druge storitvene dejavnosti) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
13. Dvojček sestavljata dve družinski hiši, ki imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji.
14. Dvoriščna fasada objekta meji na dvorišče, notranji atrij objekta ali na zelene površine, ki pripadajo objektu.
15. Družinska hiša je prostostoječa eno ali dvostanovanjska stavba.
16. Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje.
17. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo štejejo tudi pritličje (P), izkoriščeno podstrešje (Po), mansarda (M) ali terasna etaža (T). Klet kot etaža ni posebej označena, ker je v skladu s pogoji tega odloka gradnja kleti dopustna pri vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektih.
18. Etažnost stavbe je določena s številom etaž nad terenom.
19. Faktor izrabe (FI) je razmerje med BTP stavbe in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V izračunu FI se ne upoštevajo BTP kleti, ki so namenjene servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
20. Faktor odprtih bivalnih površin (FBP) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji stavb s stanovanji.
21. Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom in površino parcele, namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napušči. Upoštevajo pa se površine tlorisne projekcije največjih zunanjih dimenzij vseh enostavnih in nezahtevnih objektov nad terenom ter površine uvoza v klet in izvoza iz kleti.
22. Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med zelenimi površinami na raščenem terenu in celotno površino parcele, namenjene gradnji nestanovanjskih stavb.
23. Frčada je dvignjeni del strehe, namenjen osvetljevanju podstrešnega prostora.
24. Gabarit stavbe pomeni višino in tloris stavbe na terenu; višinski gabarit stavbe pomeni višino stavbe; tlorisni gabarit stavbe pomeni površino prve etaže stavbe na terenu.
25. Garaža kot nezahtevni objekt je enoetažna pritlična stavba, namenjena shranjevanju osebnih motornih vozil, z bruto površino največ 30,00 m2 in višino do 3,50 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom.
26. Glavne mestne ceste so Dunajska cesta, Celovška cesta, Tržaška cesta, Dolenjska cesta, Barjanska cesta, Zaloška cesta, Litijska cesta, Šmartinska cesta in Titova cesta.
27. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom MOL, ter tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, elektronsko komunikacijsko in prometno infrastrukturo.
28. Gradbeni inženirski objekt je namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih potreb in interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah (infrastrukturni objekti in podobno).
29. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt ali se objekt dozida oziroma nadzida.
30. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega obrata.
31. Historično območje ožjega mestnega središča obsega: območja baročne Ljubljane z Žabjakom, območje Grajskega griča, secesijske Ljubljane, moderne Ljubljane, Karlovškega in Poljanskega predmestja ter območje Krakova z Eipprovo ulico.
32. Inertni odpadki so odpadki, ki ne vplivajo škodljivo na okolje. Med inertne odpadke se štejejo vsi tisti odpadki, ki jih je mogoče brez posebne obdelave uporabiti za zasipe, pri izdelavi cest ali jih je dopustno odložiti na komunalna odlagališča. Taki so odpadki ob podiranju stavb, odpadni gradbeni material, izkopni material in podobno.
33. Izkoriščeno podstrešje (Po) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. Kolenčni zid je največ 1,60 m.
34. Javna površina je površina, ki je pod enakimi pogoji namenjena in dostopna vsakomur.
35. Javna cesta je prometna površina splošnega pomena za cestni promet, ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Javne ceste so državne in občinske ceste.
36. Kanalizirano križišče je križišče, kjer je na podlagi horizontalne signalizacije in prometnih otokov urejeno vodenje prometa.
37. Klet je del stavbe, katerega prostori se nahajajo od pritličja navzdol.
38. Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije.
39. Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki ima enotno vodstvo in se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
40. Manj zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte.
41. Mansarda (M) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe pod poševno streho. Poševna streha se umika neposredno iz ravnine fasade proti stavbi pod kotom od 45° do 60° in obsega največ 70% BTP zadnjega nadstropja stavbe pod mansardo.
42. Medetaža (Me) je vmesna etaža med dvema etažama stavbe, ki ne obsega več kot 70% BTP spodnje polne etaže in se šteje za samostojno etažo.
43. Medsosedska ograja je ograja za lastne potrebe, namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na parcelo, namenjeno gradnji, zaradi zagotavljanja zasebnosti.
44. Mejica je pas lesnate vegetacije (grmovja oziroma drevja) v pretežno odprti kulturni krajini, širok do 10 metrov, pestre botanične sestave in pomemben življenjski ter varovalni prostor za živali in rastline. Večinoma poteka na lastniških mejah parcel, ob vodotokih, cestah, kolovozih, melioracijskih kanalih ipd.
45. Nadomestna gradnja je odstranitev obstoječega objekta in gradnja novega objekta po določbah tega odloka.
46. Nadomestna kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so namenjena za usposobitev za kmetijsko rabo.
47. Nadstrešek kot objekt za lastne potrebe je streha, namenjena zaščiti pred vremenskimi vplivi (zaščiti vhoda v objekt, osebnega motornega vozila in koles, zbirnega mesta za komunalne odpadke, gostinskega vrta in podobno), s površino do 30,00 m2.
48. Nadzidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta nad nivojem terena brez povečanja zazidane površine objekta.
49. Nagnjen teren: naklon terena parcele, namenjene gradnji, kjer se nahaja stavbišče novega objekta, je večji od 20%.
50. Naselje je območje strnjeno grajenih stavb z različnimi namembnostmi s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, in površinami, predvidenimi za širitev.
51. Naselbinska dediščina je nepremična dediščina, ki v naravi predstavlja mestno, trško ali vaško jedro, njegov del ali drugo območje poselitve.
52. Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja ali nevarna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju z njim.
53. Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50% BTP nad terenom nestanovanjskih.
54. Nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba.
55. Nevarna gradnja je nedovoljena gradnja in pomeni, da gradnja, ki se izvaja, ali že zgrajeni objekt ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njegovo okolico.
56. Nizke stavbe so stavbe, visoke največ do 14,00 m.
57. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
58. Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi.
59. Objekti za oglaševanje so namenjeni nameščanju ali posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno. Glede na obliko in vrsto se delijo na: samostoječe table oziroma stenske table, svetlobne vitrine, plakatne stebre, svetlobne prikazovalnike in na druge objekte za oglaševanje, kot so obešanke na drogovih javne razsvetljave, transparenti, platna na slepih fasadah stavb ali na gradbenih odrih, slikovno in pisno obdelane stene stavb in podobno. Kadar so objekti za oglaševanje nameščeni na fasadah stavb, se obravnavajo kot panoji po predpisih, ki razvrščajo objekte glede na zahtevnost.
60. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
61. Obstoječi objekt je zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem ali je bil zgrajen pred letom 1967.
62. Odpadna frakcija je vrsta odpadkov, ločeno zbranih in pripravljenih za odvoz na enem mestu.
63. Odprte bivalne površine so zelene ali tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). Urejajo se na terenu, izjemoma kadar to določa odlok, pa tudi kot odprte ozelenjene terase na objektu.
64. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se vzpostavi prejšnje stanje.
65. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki.
66. Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše ljudi, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno, pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi in funkcionalno ovirane osebe z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi.
67. Otok športa za vse so nepokrite športne površine, namenjene športni rekreaciji lokalne skupnosti. Obsega igrišča za športe na prostem, kot so nogomet, odbojka, rokomet, tenis, košarka, baseball, ragbi, balinišče, bazenska kopališča na prostem, vodni športi, otroška in druga javna igrišča, igrišča za golf, jahališča in podobno.
68. Otok športa za vse – osnovna šola so pokrite in nepokrite športne površine osnovnih šol, namenjene in urejene za športno vzgojo otrok in mladine ter športno rekreacijo lokalne skupnosti.
69. Otroško igrišče je površina, namenjena in urejena za igro mlajših otrok (do 12 let), opremljena z igrali, klopmi in podobno opremo ter zasajena z drevesno in grmovno vegetacijo. Otroško igrišče je lahko namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
70. Ožje mestno središče je območje, ki vključuje funkcionalne enote Grad, Stara Ljubljana in Mestno središče, delno tudi Poljane in Tabor, in to tako, da poteka njegova vzhodna meja po Roški cesti, po zveznici med Roško in Njegoševo cesto ter po Njegoševi cesti do Masarykove ceste.
71. Parcela, namenjena gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov (gradbena parcela), na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
72. Parkirna površina »parkiraj in se pelji« (P&R) je večji parkirni prostor, kjer potniki parkirajo svoje vozilo in nadaljujejo pot z javnim prevoznim sredstvom.
73. Pisarniške in poslovne dejavnosti vključujejo dejavnosti pod šifro 82 (Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
74. Ploščica je večstanovanjska nizka stavba, pri kateri so stanovanja z atriji, terasami ali balkoni zložena skupaj tako, da tvorijo večjo celoto v obliki satovja.
75. Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na njem z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov ter drug poseg v objekt ali na njem in v fizične strukture na terenu in pod njim.
76. Poseg na objekt ali območje varovano na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine pomeni vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote zaradi katerih je objekt ali območje pridobilo ta status (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ter drugo kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine).
77. Praviloma: izraz pomeni, da gre za priporočilo, ki ga je treba upoštevati razen v primeru, kadar to zaradi razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal in iz drugih utemeljenih razlogov ni mogoče.
78. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo.
79. Raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije.
80. Ravnanje z odpadki vključuje dejavnosti pod šifro 38.2 (Ravnanje z odpadki) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
81. Referenčna višina objekta je višina določenega obstoječega objekta, po katerem se morajo ravnati višine novih stavb.
82. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10%. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture.
83. Sistem MOLIS (Mestna občina Ljubljana, informacijski sistem) vključuje obvestilno signalizacijo po enotnem lamelnem sistemu, ki usmerja k objektom in napravam javne infrastrukture, objektom kulturne dediščine, ustanovam s področja kulture, območjem varovanih naravnih okolij, rekreacijskim območjem, hotelom in objektom s prenočišči ter objektom in napravam druge turistične infrastrukture, poslovno-trgovskim območjem ter k posameznim objektom s poslovnimi ali storitvenimi dejavnostmi in podobno.
84. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali gornji stični rob strešin in je najvišja točka stavbe.
85. Slepa fasada stavbe je stranica stavbe brez okenskih odprtin.
86. Splavnica je bazen v prekopu ali na reki, v katerem se z dviganjem oziroma spuščanjem vode omogoča prehod plovilom.
87. Spominska obeležja so nezahtevni in enostavni objekti, na primer kip ali spomenik, spominska kapelica, spominska plošča.
88. Sprememba namembnosti pomeni, da se objektu ali delu objekta spremeni namen, kot ga določa predpis o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov ali ta odlok.
89. Stanovanjska soseska je stanovanjsko naselje, zgrajeno po enotni zazidalni zasnovi. Prebivalcem zagotavlja poleg bivanja tudi osnovno šolo, vrtec, trgovino, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti.
90. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50% BTP nad terenom namenjenih bivanju.
91. Stavba je objekt z enim ali več prostori, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.
92. Stavbni blok (kare) je skupek po obodu medsebojno povezanih stavb, ki ohranjajo podobnost volumnov ter višinskih in tlorisnih gabaritov tako, da oblikujejo nepozidan notranji prostor.
93. Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt oziroma so namenjeni gradnji objektov.
94. Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših ljudi, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti in druge stavbe, namenjene izvajanju socialnih programov, ki vključujejo bivanje (bivalne enote), stanovanjske skupine in bivalne ateljeje.
95. Širše mestno središče je območje, ki vključuje funkcionalne enote Grad, Stara Ljubljana, Mestno središče, Prule, Tabor, Poljane, Klinika, Nove Poljane, Vodmat in Trnovo del (med Zoisovo in Barjansko cesto, Gradaščico, vključno z delom območja južno od Eipprove ulice in Ljubljanico).
96. Športni park obsega pokrite in nepokrite športne površine, namenjene športni rekreaciji, kakovostnemu športu in vrhunskemu športu. Obsega program otoka športa za vse in stavbe za dvoranske športe (košarka, odbojka, rokomet, squash, badminton in tenis, plavalni zimski bazeni, telovadnice, drsališča in podobno) s prostori za športnike, lahko tudi s prostori za gledalce, ter površine za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke.
97. Športni center obsega pokrite in nepokrite športne površine, namenjene kakovostnemu športu in vrhunskemu športu (vadbi oziroma organizaciji vrhunskih športnih dogodkov). Obsega več športnih objektov in naprav za različne športe z racionalnim izkoriščanjem spremljajoče infrastrukture (tribune, parkirišča, komunalna infrastruktura) ter specializirana športna igrišča in naprave (hipodrom, velodrom, regatni center, smučišča in žičniške naprave in podobno).
98. Tehnološki park je območje, v katerem delujejo podjetja z razvitimi tehnologijami in storitvami z visoko vsebnostjo znanja. V tehnološkem parku je prisotna tesna prostorska povezanost z raziskovalnimi centri, univerzo in gospodarstvom.
99. Terasna etaža (T) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe in neposredno pod ravno ali poševno streho z naklonom do 7º. BTP terasne etaže ne sme presegati 70% BTP zadnje etaže pod vencem stavbe.
100. Trg je odprta javna površina, ki je delno ali v celoti obdana s stavbami, primerna za zbiranje ljudi.
101. Trgovina na drobno vključuje dejavnosti pod šifro 47 (Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), razen dejavnosti pod šifro 47.3 (Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
102. Ulični niz so objekti ob ulici med dvema križiščema cest.
103. Ulična fasada je sprednja stran objekta, praviloma z glavnim vhodom.
104. Ulična gradbena črta je linija, ki jo tvori niz najmanj treh obstoječih objektov ob ulici.
105. Varovalna ograja je namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in poslovnih objektov, avtocest ali drugih javnih cest, železnic, pristanišč, žičnic, smučišč, nestanovanjskih stavb, vojaških objektov in drugih površin, v katerih se opravlja dejavnost.
106. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s področnimi predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture.
107. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila, vila blok, ploščica, hiša v terasah, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
108. Venec stavbe je konstrukcijski element na zunanjem obodu stavbe v ravnini stropa zadnje cele etaže, neposredno pod podstrešjem, mansardo ali teraso.
109. Verižna hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki ima skupen vmesni zid s sosednjim objektom. Od vrstne hiše se loči po zamikanju posameznih stavb, kar prispeva k členjenju niza. Če se gradijo hkrati več kot tri verižne hiše, imajo lahko različne gabarite.
110. Visoke stavbe so stavbe, visoke več kot 14,00 m.
111. Višina stavbe je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in najvišjo točko slemena stavbe s poševno streho (eno ali večkapnica) ali na vencu stavbe z ravno streho (v primeru gradnje na nagnjenem terenu se višina stavbe meri od najnižje kote stavbe na terenu in najvišjo točko stavbe). Dopustno višino stavbe lahko presegajo: dimnik, inštalacijske naprave, sončni zbiralnik ali sončne celice, dostop do strehe, ograja, objekt in naprava elektronske komunikacijske infrastrukture.
112. Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije vodotokov.
113. Vrstna hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki ima skupen vmesni zid s sosednjim objektom. Če se gradijo hkrati več kot tri vrstne hiše, imajo lahko različne gabarite.
114. Vrtiček je zemljišče, namenjeno za pridelavo vrtnin in sadja ter gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe.
115. Vrzel je nepozidano stavbno zemljišče, ki je s treh strani obdano z zakonito zgrajenimi objekti (ena od treh strani je lahko tudi cesta) in dopušča gradnjo samo ene stavbe. Če gre za parcelo na meji EUP je lahko obdana z zakonito zgrajenimi objekti samo z dveh strani (ena od teh je lahko tudi cesta). Odmik nove stavbe v vrzeli od objektov, ki določajo vrzel, je največ 12,00 m.
116. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Vrste vzdrževalnih del določajo predpisi s področja graditve objektov.
117. Zahtevni objekt je objekt, v katerem se zadržuje večje število oseb, objekt, ki ima velike dimenzije, objekt, za katerega je obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi.
118. Zbiralnica ločenih frakcij odpadkov je prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov te frakcije prepuščajo.
119. Zbiralnik za kapnico je montažen ali obzidan in nadkrit (lahko tudi vkopan) prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe.
120. Zbirni center za odpadke je pokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij odpadkov, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij odpadkov.
121. Zbirno mesto odpadkov je prostor za stalno, redno in nemoteno ločeno zbiranje odpadkov v posodah do dneva prevzema na prevzemnem mestu.
122. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
123. Zelene površine so urejene in opremljene (otroška igrišča, klopi, spominska obeležja ipd.) ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine. Namenjene so ureditvi okolice objektov, preživljanju prostega časa, izboljšujejo kakovost bivanja in prispevajo k urejenosti človekovega okolja. Zunanja površina objekta v javni rabi je površina, ki je potrebna za normalno obratovanje objekta.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prvem odstavku tega člena, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi predpisi.
(3) Kadar se pomen izrazov iz prvega odstavka tega člena in iz drugih členov, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki.
(4) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
4. člen
(pomen kratic)
Kratice, ki niso pojasnjene v besedilu tega odloka, imajo naslednji pomen:
– DLN: državni lokacijski načrt,
– DPN: državni prostorski načrt,
– LN: lokacijski načrt,
– OLN: občinski lokacijski načrt,
– SPIP: splošni prostorski izvedbeni pogoji,
– PPIP: podrobni prostorski izvedbeni pogoji,
– OPPN: občinski podrobni prostorski načrt,
– UN: ureditveni načrt,
– ZN: zazidalni načrt.
– EUP: enota urejanja prostora,
– PM: parkirno mesto.
5. člen
(sestavni deli OPN MOL ID)
(1) Odlok o OPN MOL ID vsebuje tekstualni del in grafični del.
(2) Tekstualni del odloka o OPN MOL ID ima naslednje priloge, ki so njegov sestavni del:
– Priloga 1: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora,
– Priloga 2: Usmeritve za izdelavo posameznih OPPN,
– Priloga 3: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za postavitev objektov za oglaševanje,
– Priloga 4: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za enostavne in nezahtevne objekte.
(3) Grafični del OPN MOL ID vsebuje naslednje karte (preglednica 1):
+-------------------------------------------------------------+
|Preglednica 1: Grafični del OPN MOL ID |
+----------+--------------------------------------+-----------+
| Številka | Ime karte | Merilo |
+----------+--------------------------------------+-----------+
|1 |Pregledna karta MOL z razdelitvijo na | 1 : 65 000|
| |liste | |
+----------+--------------------------------------+-----------+
|2 |Pregledna karta MOL s prikazom osnovne| 1 : 65 000|
| |namenske rabe in ključnih omrežij | |
| |gospodarske javne infrastrukture | |
+----------+--------------------------------------+-----------+
|3.1 |Prikaz območij enot urejanja prostora,| 1 : 5 000|
| |podrobnejše namenske rabe in | |
| |prostorskih izvedbenih pogojev | |
+----------+--------------------------------------+-----------+
|3.2 |Prikaz območij enot urejanja prostora | 1 : 5 000|
| |in prostorskih izvedbenih pogojev – | |
| |regulacijski elementi, javne površine | |
| |in oglaševanje | |
+----------+--------------------------------------+-----------+
|4 |Prikaz območij enot urejanja prostora | 1 : 5 000|
| |in gospodarske javne infrastrukture | |
+----------+--------------------------------------+-----------+
|4.1 |Oskrba s pitno vodo | 1 : 25 000|
+----------+--------------------------------------+-----------+
|4.2 |Odvajanje in čiščenje komunalne in | 1 : 25 000|
| |padavinske odpadne vode | |
+----------+--------------------------------------+-----------+
|4.3 |Oskrba s plinom | 1 : 25 000|
+----------+--------------------------------------+-----------+
|4.4 |Oskrba s toplotno energijo | 1 : 25 000|
+----------+--------------------------------------+-----------+
|4.5 |Oskrba z električno energijo | 1 : 25 000|
+----------+--------------------------------------+-----------+
|4.6 |Ravnanje z odpadki | 1 : 25 000|
+----------+--------------------------------------+-----------+
|4.7 |Cestno omrežje in območja parkirnih | 1 : 25 000|
| |režimov | |
+----------+--------------------------------------+-----------+
|4.8 |Železniško omrežje | 1 : 25 000|
+----------+--------------------------------------+-----------+
|4.9 |Mestni javni, vodni in zračni promet | 1 : 25 000|
+----------+--------------------------------------+-----------+
|4.10 |Kolesarsko omrežje | 1 : 25 000|
+----------+--------------------------------------+-----------+
|5 |Načini urejanja | 1 : 25 000|
+----------+--------------------------------------+-----------+
|6 |Omrežje družbene infrastrukture | 1 : 25 000|
+----------+--------------------------------------+-----------+
|7.1 |Območja za potrebe obrambe ter območja| 1 : 25 000|
| |za potrebe varstva pred naravnimi in | |
| |drugimi nesrečami | |
+----------+--------------------------------------+-----------+
|7.2 |Poplavno ogrožena območja in varstvo | 1 : 25 000|
| |pred poplavami | |
+----------+--------------------------------------+-----------+
|7.3 |Poplavno ogrožena območja in razredi | 1 : 25 000|
| |poplavne nevarnosti | |
+----------+--------------------------------------+-----------+
|8 |Območja varstva pred hrupom | 1 : 25 000|
+----------+--------------------------------------+-----------+
|9 |Nadomeščanje kmetijskih zemljišč | 1 : 25 000|
+----------+--------------------------------------+-----------+
6. člen
(omejitve za razvoj v prostoru)
(1) Poleg določb tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov in pri drugih posegih v prostor upoštevati tudi predpise in druge akte, ki pomenijo omejitve za razvoj v prostoru in določajo javnopravne režime, na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.
(2) Omejitve za razvoj v prostoru, vzpostavljene na podlagi posebnih predpisov in drugih aktov, so predvsem:
– zavarovana območja, naravne vrednote in varovana območja narave, posebna varstvena območja Natura 2000, potencialna posebna ohranitvena območja Natura 2000 in ekološko pomembna območja,
– objekti in območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana arheološka najdišča in območja in objekti registrirane kulturne dediščine,
– varovalni gozdovi,
– gozdovi s posebnim namenom,
– vodovarstvena območja,
– območja kopalnih voda,
– poplavno ogrožena območja in z njimi povezane erozije celinskih voda,
– plazljiva, plazovita in erozijsko ogrožena območja,
– potresna območja,
– območja za potrebe obrambe ter območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in
– območja možne prekomerne obremenitve s hrupom.
(3) Omejitve za razvoj v prostoru iz prejšnjega odstavka tega člena in druge morebitne omejitve za razvoj v prostoru, vzpostavljene na podlagi posebnih predpisov in drugih aktov, so prikazane na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.
7. člen
(enote urejanja prostora)
(1) Enota urejanja prostora (EUP) je območje z enotno namensko rabo, enotnim tipom zazidave objektov ter z enakimi prostorskimi izvedbenimi pogoji. EUP so prikazani na karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev« in karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje« ter na karti 4 »Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture«.
(2) EUP na karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev« je označen z enolično oznako, ki vsebuje oznako funkcionalne enote in zaporedno številko EUP znotraj funkcionalne enote. Pod njo so oznaka namenske rabe, oznaka tipa oziroma tipov objektov in oznaka obveznosti priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo. Kadar EUP nima oznake obveznosti priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo, priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ni obvezno.
(3) Kadar je za EUP predvideno urejanje z OPPN, se ta podatek izpiše z oznako v tretji vrstici oznake EUP, prikazane na karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(4) V OPN MOL ID so v grafičnem delu uporabljene parcelne meje Geodetske uprave Republike Slovenije, stanje marec 2009 in januar 2010 (samo poselitvena območja v k.o. Javor, Lipoglav, Sostro, Podmolnik, Dobrunje, Šmartno pod Šmarno goro, Tacen, Gameljne, Rašica).
(5) Če meja digitalnega zemljiškega katastra odstopa od parcelne meje v naravi, je treba upoštevati parcelno mejo v naravi.
8. člen
(funkcionalne enote)
(1) EUP se za potrebe označevanja združujejo v funkcionalne enote.
(2) Območje OPN MOL ID je razdeljeno na naslednje funkcionalne enote (preglednica 2):
+--------------------------------------------------------------+
|Preglednica 2: Funkcionalne enote |
+--------------------------------+-----------------------------+
|Oznaka funkcionalne enote |Ime funkcionalne enote |
+--------------------------------+-----------------------------+
|BČ |Barje - Črna vas |
+--------------------------------+-----------------------------+
|BE |Bežigrad |
+--------------------------------+-----------------------------+
|ČR |Črnuče |
+--------------------------------+-----------------------------+
|DR |Dravlje |
+--------------------------------+-----------------------------+
|GO |Golovec |
+--------------------------------+-----------------------------+
|GR |Grad |
+--------------------------------+-----------------------------+
|JA |Jarše |
+--------------------------------+-----------------------------+
|KL |Klinika |
+--------------------------------+-----------------------------+
|MO |Moste |
+--------------------------------+-----------------------------+
|MS |Mestno središče |
+--------------------------------+-----------------------------+
|NP |Nove Poljane |
+--------------------------------+-----------------------------+
|PC |Potniški center |
+--------------------------------+-----------------------------+
|PL |Poljane |
+--------------------------------+-----------------------------+
|PO |Polje |
+--------------------------------+-----------------------------+
|PR |Prule |
+--------------------------------+-----------------------------+
|PS |Posavje |
+--------------------------------+-----------------------------+
|RD |Rožna dolina |
+--------------------------------+-----------------------------+
|RN |Rudnik |
+--------------------------------+-----------------------------+
|RŽ |Rožnik |
+--------------------------------+-----------------------------+
|SL |Stara Ljubljana |
+--------------------------------+-----------------------------+
|SO |Sostro |
+--------------------------------+-----------------------------+
|ŠE |Šentvid |
+--------------------------------+-----------------------------+
|ŠG |Šmarna gora |
+--------------------------------+-----------------------------+
|ŠI |Šiška |
+--------------------------------+-----------------------------+
|TA |Tabor |
+--------------------------------+-----------------------------+
|TR |Trnovo |
+--------------------------------+-----------------------------+
|VI |Vič |
+--------------------------------+-----------------------------+
|VO |Vodmat |
+--------------------------------+-----------------------------+
II. NAMENSKA RABA
9. člen
(namenska raba zemljišč)
(1) Ta odlok določa 45 vrst območij podrobnejše namenske rabe (v nadaljnjem besedilu: območje namenske rabe). V preglednici 3 so prikazane vrste območij namenske rabe in njihova pretežna namembnost.
+-------------------------------------------------------------------+
|Preglednica 3: Vrste območij namenske rabe in njihova pretežna |
|namembnost |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|Št. |Območje namenske |Pretežna namembnost območja |
| |rabe | |
+------+--------------------+---------------------------------------+
| | OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
+------+--------------------+---------------------------------------+
| |Območja stanovanj | |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|1 |SSce – pretežno eno-|Območja, namenjena stalnemu bivanju – |
| |in dvostanovanjske |eno- in dvostanovanjske stavbe |
| |površine | |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|2 |SScv – pretežno |Območja, namenjena stalnemu bivanju – |
| |večstanovanjske |večstanovanjske stavbe |
| |površine | |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|3 |SSse – splošne eno- |Območja, namenjena stalnemu bivanju – |
| |in dvostanovanjske |eno- in dvostanovanjske stavbe s |
| |površine |spremljajočimi dejavnostmi |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|4 |SSsv – splošne |Območja, namenjena stalnemu bivanju – |
| |večstanovanjske |večstanovanjske stavbe, lahko se |
| |površine |dopolnjujejo z dejavnostmi trgovine, |
| | |storitev in dejavnostmi družbenega |
| | |pomena |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|5 |SB – stanovanjske |Območja, namenjena občasnemu ali |
| |površine za posebne |stalnemu bivanju različnih skupin |
| |namene |prebivalstva (otrok, starejših ljudi, |
| | |študentov in drugih socialnih skupin) |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|6 |SK – površine |Območja, namenjena stalnemu bivanju in |
| |podeželskega naselja|površinam kmetij z dopolnilnimi |
| | |dejavnostmi, lahko se dopolnjujejo z |
| | |dejavnostmi trgovine, obrti, storitev |
| | |in dejavnostmi družbenega pomena |
+------+--------------------+---------------------------------------+
| | |Območja centralnih dejavnosti |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|7 |CU – osrednja |Območja historičnega jedra ali novih |
| |območja centralnih |jeder, kjer se prepletajo trgovske, |
| |dejavnosti |oskrbne, storitvene, upravne, |
| | |socialne, zdravstvene, vzgojne, |
| | |izobraževalne, kulturne, verske in |
| | |podobne dejavnosti ter bivanje |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|8 |CDd – območja |Območja, namenjena trgovskim, |
| |centralnih |oskrbnim, storitvenim, upravnim in |
| |dejavnosti brez |podobnim dejavnostim ter tehnološkim |
| |stanovanj |parkom |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|9 |CDi – območja |Območja, namenjena izobraževanju in |
| |centralnih |raziskovalnim ustanovam |
| |dejavnosti za | |
| |izobraževanje | |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|10 |CDo – območja |Območja, namenjena predšolski vzgoji |
| |centralnih |in osnovnošolskemu izobraževanju |
| |dejavnosti za vzgojo| |
| |in primarno | |
| |izobraževanje | |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|11 |CDz – območja |Območja, namenjena zdravstvu in |
| |centralnih |spremljajočim dejavnostim |
| |dejavnosti za | |
| |zdravstvo | |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|12 |CDk – območja |Območja, namenjena kulturni dejavnosti |
| |centralnih |in spremljajočim dejavnostim |
| |dejavnosti za | |
| |kulturo | |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|13 |CDj – območja |Območja, namenjena dejavnostim javne |
| |centralnih |uprave, drugim pisarniškim dejavnostim |
| |dejavnosti za javno |in bančnim storitvam |
| |upravo | |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|14 |CDc – območja |Območja, namenjena opravljanju verskih |
| |centralnih |obredov in spremljajočim dejavnostim |
| |dejavnosti za | |
| |opravljanje verskih | |
| |obredov | |
+------+--------------------+---------------------------------------+
| | |Območja proizvodnih dejavnosti |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|15 |IP – površine za |Območja, namenjena industriji, ki |
| |industrijo |potrebuje kompleksne objekte ali druge |
| | |industrijske objekte z večjo |
| | |obremenitvijo okolja, ter tehnološkim |
| | |parkom |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|16 |IG – gospodarske |Območja, namenjena tehnološkim parkom, |
| |cone |proizvodnim dejavnostim z |
| | |industrijskimi stavbami in skladišči |
| | |ter s spremljajočimi stavbami za |
| | |storitvene dejavnosti |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|17 |IK – površine z |Območja, namenjena kmetijskim stavbam |
| |objekti za kmetijsko|za intenzivno pridelavo rastlin ali |
| |proizvodnjo |rejo živali |
+------+--------------------+---------------------------------------+
| | |Posebna območja |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|18 |BT – površine za |Območja, namenjena hotelom, |
| |turizem |bungalovom, kampom in drugim objektom |
| | |za turistično prenočevanje |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|19 |BD – površine drugih|Območja, namenjena nakupovalnim |
| |območij |središčem, sejmiščem, zabaviščnim |
| | |parkom in drugim podobnim rabam |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|20 |BC – športni centri |Območja, namenjena športnim |
| | |aktivnostim in športnim prireditvam |
+------+--------------------+---------------------------------------+
| | |Območja zelenih površin |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|21 |ZS – površine za |Območja, namenjena oddihu, rekreaciji |
| |oddih, rekreacijo in|in športom na prostem |
| |šport | |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|22 |ZPp – parki |Območja, namenjena urejenim površinam |
| | |odprtega prostora |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|23 |ZPps – Pot spominov |Območje sklenjene urejene peščene |
| |in tovarištva |sprehajalne in rekreacijske poti |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|24 |ZDd – druge zelene |Območja, namenjena zelenim pasovom z |
| |površine |zaščitno oziroma drugo funkcijo |
| | |(obcestna zelenica, ločevalni zeleni |
| | |pas in podobno) |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|25 |ZDo – zeleni obvodni|Območja, namenjena obvodnemu zelenju |
| |pas |ter urejanju in varstvu voda |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|26 |ZK – pokopališča |Območja, namenjena površinam za pokop |
| | |in spominu na umrle |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|27 |ZV – površine za |Območja, namenjena prostočasni |
| |vrtičkarstvo |dejavnosti pridelovanja vrtnin, sadja |
| | |in gojenja okrasnih rastlin za lastne |
| | |potrebe |
+------+--------------------+---------------------------------------+
| | |Območja prometnih površin |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|28 |PC – površine cest |Območja, namenjena cestnemu prometu |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|29 |PŽ – površine |Območja, namenjena železniškemu |
| |železnic |prometu |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|30 |POg – površine za |Območja, namenjena parkiranju ali |
| |mirujoči promet |garažiranju |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|31 |POd – druge prometne|Območja, namenjena za trge, mostove, |
| |površine |brvi, ploščadi in druge javno dostopne |
| | |peš površine |
+------+--------------------+---------------------------------------+
| | |Območja komunikacijske infrastrukture |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|32 |T – območja |Območja, namenjena za izvajanje |
| |komunikacijske |dejavnosti |
| |infrastrukture |gospodarskih služb s področja |
| | |telekomunikacij |
+------+--------------------+---------------------------------------+
| | |Območja energetske infrastrukture |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|33 |E – območja |Območja, namenjena proizvodnji in |
| |energetske |oskrbi z energijo |
| |infrastrukture | |
+------+--------------------+---------------------------------------+
| | |Območja okoljske infrastrukture |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|34 |O – območja okoljske|Območja, namenjena oskrbi z vodo, |
| |infrastrukture |čiščenju odpadnih voda in ravnanju z |
| | |odpadki |
+------+--------------------+---------------------------------------+
| | |Območja za potrebe obrambe v naselju |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|35 |F – območja za |Območja, namenjena izključno za |
| |potrebe obrambe v |obrambne potrebe, zlasti za |
| |naselju |razmestitev, usposabljanje in |
| | |delovanje vojske |
+------+--------------------+---------------------------------------+
| | |Površine razpršene poselitve |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|36 |A – površine |Območja kmetij, zaselkov, raztresenih, |
| |razpršene poselitve |in razloženih naselij ter drugih oblik |
| | |strnjenih naselij |
+---------------------------+---------------------------------------+
| OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|37 |K1 – najboljša |Območja, namenjena kmetijski pridelavi |
| |kmetijska zemljišča | |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|38 |K2 – druga kmetijska|Območja, namenjena kmetijski pridelavi |
| |zemljišča | |
+------+--------------------+---------------------------------------+
| | OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|39 |Go – območja gozdov |Območja, namenjena gozdovom in |
| | |gospodarjenju z njimi |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|40 |Gpn – gozdovi z |Območja, namenjena gozdovom z izjemno |
| |izjemno poudarjenimi|poudarjenimi socialnimi funkcijami |
| |socialnimi |(zaščitna, rekreacijska, turistična, |
| |funkcijami |poučna, higiensko-zdravstvena, |
| | |obrambna in estetska funkcija) |
+------+--------------------+---------------------------------------+
| | OBMOČJA VODNIH ZEMLJIŠČ |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|41 |VC – celinske vode |Območja, namenjena vodnim zemljiščem |
| | |površinskih voda |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|42 |VI – območja vodne |Območja, namenjena izvajanju |
| |infrastrukture |dejavnosti s področja rabe voda in |
| | |vodnim objektom |
+------+--------------------+---------------------------------------+
| | OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|43 |LN – površine |Območja, namenjena izkoriščanju |
| |nadzemnega |mineralnih surovin |
| |pridobivalnega | |
| |prostora | |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|44 |N – območja za |Območja, namenjena izvajanju nalog |
| |potrebe varstva pred|zaščite, reševanja in pomoči, |
| |naravnimi in drugimi|zaščitnih ukrepov in zagotavljanja |
| |nesrečami |osnovnih pogojev za življenje ob |
| | |naravnih in drugih nesrečah |
+------+--------------------+---------------------------------------+
|45 |f – območja za |Območja, namenjena izvajanju |
| |potrebe obrambe |dejavnosti s področja obrambe zunaj |
| |zunaj naselij |naselij |
+------+--------------------+---------------------------------------+
(2) Namenska raba prostora je določena na EUP in prikazana na karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.
III. SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
1. Uvodne določbe
10. člen
(splošni in podrobni prostorski izvedbeni pogoji)
(1) Ta odlok v III. poglavju določa splošne prostorske izvedbene pogoje za gradnjo objektov in rabo prostora.
(2) Za posamezne EUP, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi pogoji, lahko veljajo poleg splošnih prostorskih izvedbenih pogojev iz prvega odstavka tega člena, tudi PPIP, ki so prikazani v Prilogi 1.
(3) Če so za EUP določeni PPIP, je treba upoštevati tudi tiste splošne prostorske izvedbene pogoje, ki jih PPIP ne spreminjajo.
(4) S PPIP ni dopustno spreminjati namenske rabe zemljišč, ki je določena v karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev« in v preglednici 3 tega odloka in pogojev, ki jih določajo področni predpisi.
(5) S PPIP je izjemoma dopustno spremeniti vrsto objektov in dejavnosti po območjih namenske rabe, ki so določena v preglednici 4 tega odloka, razen v EUP z namensko rabo ZPp, ZPps, ZDd, ZDo, ZK, ZV, K1, K2, Go ali Gpn, tako, da se dodajo posamični objekti oziroma dejavnosti, ki dopolnjujejo objekte oziroma dejavnosti v EUP. Ta določba se ne uporablja za nove stanovanjske stavbe ali za spremembo namembnosti stavb v stanovanja v EUP, v katerih stanovanjske stavbe po določbah tega odloka niso dopustne.
(6) V PPIP se vrednosti FZ in FI, ki so določene s tem odlokom, lahko prekoračijo, če prekoračitev pomeni kakovostno ureditev in izboljšanje obstoječih razmer v prostoru s tem, da se za načrtovane objekte zagotovijo predpisane odprte bivalne (FBP) oziroma zelene površine (FZP) in parkirne površine v skladu z določbami tega odloka.
2. Vrste objektov glede na namen v območjih namenske rabe
11. člen
(dopustni objekti in dejavnosti po območjih namenske rabe)
(1) V preglednici 4 so določeni dopustni objekti in dejavnosti po območjih namenske rabe.
(2) Vrste dopustnih objektov in dejavnosti iz prvega odstavka tega člena so določene na podlagi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05 in 25/10), pri čemer:
– so vrste objektov označene s šifro iz Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena,
– je vedno navedena le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni.
+--------------------------------------------------------------+
|Preglednica 4: Dopustni in pogojno dopustni objekti in |
|dejavnosti po območjih namenske rabe |
+--------------------------------------------------------------+
|1. SSce – PRETEŽNO ENO- IN DVOSTANOVANJSKE POVRŠINE |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 11100 Enostanovanjske stavbe, |
|– 11210 Dvostanovanjske stavbe, |
|– 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe območja, |
|– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, |
|– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, |
|rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna |
|igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli |
|javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, |
|– pisarniške in poslovne dejavnosti, dejavnosti osebnih |
|storitev in druge storitvene dejavnosti (površina prostorov |
|za dejavnost sme biti največ 30 % BTP posameznega |
|stanovanjskega objekta). |
+--------------------------------------------------------------+
|2. SScv – PRETEŽNO VEČSTANOVANJSKE POVRŠINE |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe, |
|– 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, |
|– 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene: samo dom za |
|starejše osebe, materinski dom, hospic, bivalne skupnosti |
|ipd., |
|– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno |
|delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo in osnovnošolsko |
|izobraževanje, |
|– 12640 Stavbe za zdravstvo: samo ambulante, |
|– 12650 Športne dvorane: samo za potrebe območja, |
|– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, |
|– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, |
|rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna |
|igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli |
|javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, |
|– 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe območja. |
|2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
|a) Pogojno so dopustne tudi naslednje dejavnosti: |
|– pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, |
|dejavnosti osebnih storitev, zdravstva, športne in druge |
|dejavnosti za prosti čas ter druge storitvene dejavnosti; v |
|kletnih prostorih pa samo v obstoječih stanovanjskih stavbah, |
|– dejavnosti predšolske vzgoje in osnovnošolskega |
|izobraževanja, |
|– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo kavarna ali |
|slaščičarna (površina do 200,00 m2 BTP) oziroma bife do 70,00 |
|m2 BTP. |
|b) Dejavnosti iz točke a) so dopustne v pritličjih stavb, če |
|je zagotovljen direktni zunanji dostop v prostore dejavnosti. |
+--------------------------------------------------------------+
|3. SSse – SPLOŠNE ENO- IN DVOSTANOVANJSKE POVRŠINE |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 11100 Enostanovanjske stavbe, |
|– 11210 Dvostanovanjske stavbe, |
|– 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene: samo |
|materinski dom, hospic, bivalne skupnosti ipd., |
|– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno |
|delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko in |
|izobraževanje, |
|– 12640 Stavbe za zdravstvo: samo zdravstveni dom, ambulante, |
|– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, |
|– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, |
|– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, |
|rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna |
|igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli |
|javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, |
|– 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: |
|samo stavbe za nastanitev gasilcev s spremljajočim programom. |
|2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
|a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki |
|dopolnjujejo osnovno namembnost območja: |
|– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
|– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno |
|nastanitev: samo penzion in gostišče, |
|– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
|– 12201 Stavbe javne uprave, |
|– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, |
|– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela |
|objekta), |
|– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (do 150,00 m2 |
|BTP objekta ali dela objekta), |
|– 12303 Bencinski servisi (površina parcele, namenjene |
|gradnji, do 1000,00 m2), |
|– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, |
|– 12650 Športne dvorane, |
|– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za |
|družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti, |
|– 12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice, |
|– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
|– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 300,00 m2 BTP |
|objekta ali dela objekta), |
|– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. |
|b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če so |
|izpolnjeni naslednji pogoji: |
|– neposredna navezanost na lokalno krajevno cesto (LK) ali |
|višjo kategorijo ceste v naselju, |
|– 12510 Industrijske stavbe so ob izpolnitvi pogojev iz prve |
|in druge alineje te točke dopustne le zunaj območja širšega |
|mestnega središča, |
|– 12303 Bencinski servisi in oskrbovalna mesta za vozila na |
|alternativni pogon so dopustni v ožjem mestnem središču samo |
|v garažnih stavbah, izven ožjega mestnega središča pa ob |
|lokalnih zbirnih cestah (LZ) in ob cestah višje kategorije. |
+--------------------------------------------------------------+
|4. SSsv – SPLOŠNE VEČSTANOVANJSKE POVRŠINE |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|a) V območjih tipov V in VS: |
|– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe, |
|– 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, |
|– 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene: samo dom za |
|starejše osebe, materinski dom, študentski dom, hospic, |
|bivalne skupnosti ipd., |
|– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za |
|družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti, |
|– 12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice, |
|– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno |
|delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko in |
|srednješolsko izobraževanje, |
|– 12640 Stavbe za zdravstvo: samo zdravstveni dom, ambulante, |
|– 12650 Športne dvorane, |
|– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, |
|– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, |
|– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, |
|rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna |
|igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli |
|javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, |
|– 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: |
|samo stavbe za nastanitev gasilcev s spremljajočim programom. |
|b) V območjih tipa NV: |
|– 11100 Enostanovanjske stavbe, |
|– 11210 Dvostanovanjske stavbe, |
|– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe, |
|– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
|– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, |
|– 12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice, |
|– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno |
|delo, |
|– 12640 Stavbe za zdravstvo: samo ambulante, |
|– 12650 Športne dvorane, |
|– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, |
|– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, |
|rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna |
|igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli |
|javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, |
|– 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe območja. |
+--------------------------------------------------------------+
|2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
|a) V območjih tipov V in VS: pogojno so dopustne tudi stavbe |
|in dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno namembnost območja: |
|– 12112 Gostilne in restavracije (do 250,00 m2 BTP objekta |
|ali dela objekta); bifeji, točilnice in bari (do 70,00 m2 BTP |
|dela objekta), |
|– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno |
|nastanitev: samo penzion in gostišče, |
|– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
|– 12201 Stavbe javne uprave, |
|– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, |
|– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
|– 12301 Trgovske stavbe (do 700,00 m2 BTP objekta ali dela |
|objekta), |
|– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (do 300,00 m2 |
|BTP objekta ali dela objekta), |
|– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, |
|– 12303 Bencinski servisi (površina parcele, namenjene |
|gradnji, do 1000,00 m2), |
|– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. |
|b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če se |
|nahajajo ob lokalni krajevni cesti (LK) ali višji kategoriji |
|ceste v naselju. |
|c) 12303 Bencinski servisi in oskrbovalna mesta za vozila na |
|alternativni pogon: |
|– v ožjem mestnem središču so dopustni samo v garažnih |
|stavbah, |
|– izven ožjega mestnega središča so dopustni ob lokalnih |
|krajevnih cestah (LK) in ob cestah višje kategorije. |
|č) V sklopu izvedbe športnih igrišč so dopustne tudi |
|garderobe, ki ne presegajo BTP do 100,00 m2. |
+--------------------------------------------------------------+
|5. SB – STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene, |
|– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, |
|– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, |
|rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna |
|igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli |
|javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, |
|– 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: |
|samo stavbe za nastanitev gasilcev s spremljajočim programom. |
|2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
|a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki |
|dopolnjujejo osnovno namembnost območja: |
|– 12112 Gostilne, restavracije (do 250,00 m2 BTP objekta ali |
|dela objekta); bifeji, bari (do 70,00 m2 BTP dela objekta), |
|– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: |
|samo mladinska prenočišča, |
|– 12301 Trgovske stavbe (do 300,00 m2 BTP objekta ali dela |
|objekta), |
|– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (do 100,00 m2 |
|BTP objekta ali dela objekta), |
|– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, |
|– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za |
|družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti, |
|– 12620 Muzeji in knjižnice, |
|– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno |
|delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, |
|– 12640 Stavbe za zdravstvo: samo ambulante, |
|– 12650 Športne dvorane. |
|b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če se |
|nahajajo ob lokalni krajevni cesti (LK) ali višji kategoriji |
|ceste v naselju. |
+--------------------------------------------------------------+
|6. SK – POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 11100 Enostanovanjske stavbe, |
|– 11210 Dvostanovanjske stavbe, |
|– 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene: samo |
|materinski dom, hospic, bivalne skupnosti ipd., |
|– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
|– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno |
|nastanitev: samo penzion in gostišče, |
|– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (do 200,00 m2 |
|BTP objekta ali dela objekta), |
|– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za |
|družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti, |
|– 12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice, |
|– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno |
|delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko |
|izobraževanje, |
|– 12640 Stavbe za zdravstvo: samo zdravstveni dom, ambulante, |
|– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, |
|– 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti, |
|– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, |
|– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, |
|rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna |
|igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli |
|javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, |
|– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, |
|– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, |
|– 12713 Stavbe za spravilo pridelka, |
|– 12712 Stavbe za rejo živali, |
|– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 300,00 m2 BTP |
|objekta ali dela objekta), |
|– 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: |
|samo stavbe za nastanitev gasilcev s spremljajočim programom, |
|– dopolnilna dejavnost kmetije v skladu s predpisi o vrsti, |
|obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na |
|kmetiji. |
+--------------------------------------------------------------+
|2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
|a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki |
|dopolnjujejo osnovno namembnost območja: |
|– 12201 Stavbe javne uprave, |
|– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, |
|– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
|– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela |
|objekta), |
|– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, |
|– 12650 Športne dvorane, |
|– 12303 Bencinski servisi (površina parcele, namenjene |
|gradnji, do 1000,00 m2), |
|– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. |
|b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če se |
|nahajajo ob lokalni krajevni cesti (LK) ali višji kategoriji |
|ceste v naselju. |
+--------------------------------------------------------------+
|7. CU – OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe, |
|– 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene, |
|– 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, |
|– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
|– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno |
|nastanitev, |
|– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
|– 12201 Stavbe javne uprave, |
|– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, |
|– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
|– 12301 Trgovske stavbe (tudi nepokrite tržnice), |
|– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, |
|– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, |
|– 12620 Muzeji in knjižnice, |
|– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno |
|delo, |
|– 12640 Stavbe za zdravstvo, |
|– 12650 Športne dvorane, |
|– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, |
|– 24110 Športna igrišča, garderobe, |
|– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, |
|rekreacijo in prosti čas, |
|– 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: |
|samo stavbe za nastanitev gasilcev s spremljajočim programom, |
|– 12420 Garažne stavbe: samo garaže. |
|a) V območjih tipa NV so dopustne le: |
|– 11100 Enostanovanjske stavbe, |
|– 11210 Dvostanovanjske stavbe, |
|– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe, |
|– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
|– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, |
|– 12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije, knjižnice, |
|– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno |
|delo, |
|– 12640 Stavbe za zdravstvo: samo ambulante, |
|– 12650 Športne dvorane, |
|– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, |
|– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, |
|rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna |
|igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli |
|javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, |
|– 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe območja. |
|2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
|a) 12303 Bencinski servisi (površina parcele, namenjene |
|gradnji, do 1000,00 m2) in oskrbovalna mesta za vozila na |
|alternativni pogon so dopustni: |
|– v ožjem mestnem središču samo v garažnih stavbah, |
|– izven ožjega mestnega središča ob lokalnih krajevnih cestah |
|(LK) ali cestah višje kategorije, |
|– omejitev velikosti parcele, namenjene gradnji, za bencinske |
|servise in za oskrbovalna mesta za vozila na alternativni |
|pogon ne velja za lokacije, ki mejijo na glavne mestne ceste |
|izven območja ožjega mestnega središča. |
|b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča, |
|dopustna za potrebe osnovne dejavnosti objekta. |
|c) 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice izven širšega |
|mestnega središča. |
|č) Objekti iz točk a), b) in c) niso dopustni v območjih tipa |
|NV. |
|3. Dopustne gradnje in druga dela: |
|V stanovanjskih stavbah ob lokalnih krajevnih cestah (LK) ali |
|cestah višje kategorije in drugih javnih površinah morajo |
|biti pritličja v javni rabi. |
+--------------------------------------------------------------+
|8. CDd – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI BREZ STANOVANJ |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
|– 12201 Stavbe javne uprave, |
+--------------------------------------------------------------+
|– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, |
|– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
|– 12301 Trgovske stavbe, |
|– 12303 Bencinski servisi, |
|– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, |
|– 12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih |
|komunikacij in z njimi povezane stavbe: samo stavbe in |
|terminali na železniških in avtobusnih postajah in z njimi |
|povezane stavbe, |
|– 12620 Muzeji in knjižnice, |
|– 24110 Športna igrišča, |
|– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno |
|delo: samo predšolska vzgoja za potrebe zaposlenih v območju, |
|– 12640 Stavbe za zdravstvo, |
|– 12650 Športne dvorane, |
|– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, |
|rekreacijo in prosti čas, |
|– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno |
|nastanitev, |
|– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
|– 12302 Sejemske dvorane, razstavišča, |
|– 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: |
|samo stavbe za nastanitev gasilcev s spremljajočim programom, |
|– 12420 Garažne stavbe, |
|– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, |
|– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice, |
|– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, |
|– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. |
| 2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
|a) 12303 Bencinski servisi in oskrbovalna mesta za vozila na |
|alternativni pogon so dopustni: |
|– v ožjem mestnem središču samo v garažnih stavbah, |
|– izven ožjega mestnega središča ob lokalnih krajevnih cestah |
|(LK) in ob cestah višje kategorije. |
|b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo za potrebe |
|osnovne dejavnosti objekta. |
+--------------------------------------------------------------+
|9. CDi – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA IZOBRAŽEVANJE |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno |
|delo, |
|– 12620 Muzeji in knjižnice. |
|2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
|a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki |
|dopolnjujejo osnovno namembnost območja: |
|– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo objekti za |
|prehrano študentov, |
|– 12201 Stavbe javne uprave, |
|– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
|– 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene: samo |
|študentski in dijaški domovi, |
|– 12650 Športne dvorane, |
|– 24110 Športna igrišča, |
|– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, |
|rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna |
|igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli |
|javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, |
|– 12640 Stavbe za zdravstvo: samo ambulante, |
|– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, |
|– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti. |
|b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za |
|potrebe osnovne dejavnosti objekta. |
+--------------------------------------------------------------+
|10. CDo – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA VZGOJO IN PRIMARNO |
|IZOBRAŽEVANJE |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno |
|delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko |
|izobraževanje, |
|– 12640 Stavbe za zdravstvo: samo ambulante, |
|– 12650 Športne dvorane (kot sestavni del vzgojno- |
|izobraževalnih dejavnosti), |
|– 24110 Športna igrišča, |
|– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, |
|rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna |
|igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli |
|javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine. |
+--------------------------------------------------------------+
|11. CDz – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA ZDRAVSTVO |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno |
|delo: samo stavbe s področja zdravstva in z zdravstvom |
|povezanih dejavnosti, |
|– 12640 Stavbe za zdravstvo. |
|2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
|a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki |
|dopolnjujejo osnovno namembnost območja: |
|– 12112 Gostilne, restavracije, točilnice, |
|– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno |
|nastanitev: samo penzion in gostišče, |
|– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
+--------------------------------------------------------------+
|– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (do 500,00 m2 BTP |
|objekta ali dela objekta), |
|– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (do 150,00 m2 |
|BTP objekta ali dela objekta), |
|– 12650 Športne dvorane (kot sestavni del dejavnosti |
|zdravstva), |
|– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela |
|objekta), |
|– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, |
|– 12420 Garažne stavbe, |
|– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno |
|delo: samo dejavnosti predšolskega vzgoje za potrebe |
|zaposlenih. |
|b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo za potrebe |
|osnovne dejavnosti objekta. |
+--------------------------------------------------------------+
|12. CDk – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA KULTURO |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, |
|– 12620 Muzeji in knjižnice. |
|2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
|a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki |
|dopolnjujejo osnovno namembnost območja: |
|– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
|– 12301 Trgovske stavbe (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela |
|objekta), |
|– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
|– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, |
|– 12420 Garažne stavbe. |
+--------------------------------------------------------------+
|13. CDj – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA JAVNO UPRAVO |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 12201 Stavbe javne uprave, |
|– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo za potrebe |
|območja, |
|– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, |
|– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno |
|delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, |
|– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, |
|– 12420 Garažne stavbe, |
|– 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: |
|samo stavbe za nastanitev policistov, gasilcev. |
+--------------------------------------------------------------+
|14. CDc – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA OPRAVLJANJE |
|VERSKIH OBREDOV |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, |
|– 12610 Stavbe za kulturo: samo dvorane za prireditve, |
|– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno |
|delo: samo za osnovno dejavnost območja, |
|– 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene: razen |
|delavskih domov, |
|– 12620 Muzeji in knjižnice, |
|– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem. |
|2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
|Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki |
|dopolnjujejo osnovno namembnost območja: |
|– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe z največ tremi |
|stanovanji, |
|– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
|– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
|– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, |
|– 12420 Garažne stavbe. |
+--------------------------------------------------------------+
|15. IP – POVRŠINE ZA INDUSTRIJO |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 12510 Industrijske stavbe, |
|– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, |
|– 22232 Čistilne naprave, |
|– 23010 Rudarski objekti, |
|– 23030 Objekti kemične industrije, |
|– 23040 Drugi kompleksni industrijski objekti, ki niso |
|uvrščeni drugje, |
|– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (samo za potrebe |
|območja), |
|– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
|– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP dela objekta), |
|– 12303 Bencinski servisi, |
|– 24203 Odlagališča odpadkov: samo zbirni center za odpadke, |
|– 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: |
|samo stavbe za nastanitev gasilcev s spremljajočim programom, |
|– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno |
|delo: samo izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo za |
|potrebe dejavnosti tehnološkega parka, |
|– 12420 Garažne stavbe, |
|– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, |
|– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne |
|ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za |
|priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna |
|vozila, |
|– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. |
+--------------------------------------------------------------+
|16. IG – GOSPODARSKE CONE |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 12201 Stavbe javne uprave, |
|– 12510 Industrijske stavbe, |
|– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, |
|– 12303 Bencinski servisi, |
|– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, |
|– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
|– 12301 Trgovske stavbe (do 2000,00 m2 BTP posamezne stavbe), |
|– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo za potrebe |
|območja, |
|– 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: |
|samo stavbe za nastanitev gasilcev s spremljajočim programom, |
|– 12420 Garažne stavbe, |
|– 24203 Odlagališča odpadkov: samo zbirni center za odpadke, |
|– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, |
|– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne |
|ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za |
|priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna |
|vozila, |
|– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno |
|delo: samo za predšolsko vzgojo ter izobraževanje in |
|znanstvenoraziskovalno delo za potrebe dejavnosti |
|tehnološkega parka, |
|– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. |
+--------------------------------------------------------------+
|17. IK – POVRŠINE Z OBJEKTI ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, |
|– 12712 Stavbe za rejo živali, |
|– 12713 Stavbe za spravilo pridelka, |
|– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, |
|– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, |
|– 22232 Čistilne naprave. |
|2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
|Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki |
|dopolnjujejo osnovno namembnost območja: |
|– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (do 300,00 m2 BTP |
|objekta ali dela objekta), |
|– 12301 Trgovske stavbe za potrebe kmetijstva (do 500,00 m2 |
|BTP objekta ali dela objekta). |
+--------------------------------------------------------------+
|18. BT – POVRŠINE ZA TURIZEM |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno |
|nastanitev, |
|– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
|– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
|– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali dela |
|objekta), |
|– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, |
|– 12650 Športna dvorana, |
|– 24110 Športna igrišča, |
|– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, |
|rekreacijo in prosti čas. |
|2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
|a) 12303 Bencinski servisi (površina parcele, namenjene |
|gradnji, do 1000,00 m2) in oskrbovalna mesta za vozila na |
|alternativni pogon so dopustni: |
|– v ožjem mestnem središču samo v garažnih stavbah, |
|– izven ožjega mestnega središča ob lokalnih krajevnih cestah |
|(LK) ali cestah višje kategorije. |
|b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za |
|potrebe osnovne dejavnosti objekta. |
|c) 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe območja. |
+--------------------------------------------------------------+
|19. BD – POVRŠINE DRUGIH OBMOČIJ |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno |
|nastanitev, |
|– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
|– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
|– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
|– 12640 Stavbe za zdravstvo, |
|– 12301 Trgovske stavbe, |
|– 12302 Sejemske dvorane, razstavišča, |
|– 12303 Bencinski servisi, |
|– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, |
|– 12420 Garažne stavbe, |
|– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, |
|– 12650 Športna dvorana, |
|– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice, |
+--------------------------------------------------------------+
|– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, |
|– 24110 Športna igrišča, |
|– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, |
|rekreacijo in prosti čas, |
|– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, |
|– 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: |
|samo stavbe za nastanitev gasilcev s spremljajočim programom, |
|– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne |
|ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za |
|priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna |
|vozila, |
|– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. |
|2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
|a) 12303 Bencinski servisi in oskrbovalna mesta za vozila na |
|alternativni pogon so v ožjem mestnem središču dopustni samo |
|v garažnih stavbah. |
|b) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za |
|potrebe osnovne dejavnosti objekta. |
+--------------------------------------------------------------+
|20. BC – ŠPORTNI CENTRI |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 12650 Športne dvorane, |
|– 12640 Stavbe za zdravstvo: samo ambulante, |
|– 24110 Športna igrišča, |
|– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, |
|rekreacijo in prosti čas. |
|2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
|Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki |
|dopolnjujejo osnovno namembnost območja: |
|– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2), |
|– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno |
|nastanitev, |
|– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
|– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, |
|– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (vezane na |
|program v območju), |
|– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za |
|potrebe osnovne dejavnosti objekta, |
|– 12420 Garažne stavbe. |
|3. Drugi dopustni posegi v prostor: |
|– prekritje odprtih športnih igrišč z začasnimi |
|konstrukcijami (baloni), |
|– dopustni so spremljajoči objekti, potrebni za |
|funkcioniranje športnih igrišč (garderobe, shrambe |
|rekvizitov, sanitarije, klubski prostor), do 200,00 m2. |
+--------------------------------------------------------------+
|21. ZS – POVRŠINE ZA ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 24110 Športna igrišča: razen površin za avtomobilske, |
|motoristične ali konjske dirke, |
|– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, |
|rekreacijo in prosti čas, |
|– tribune za gledalce. |
|2. Pogojno dopustni objekti: |
|a) V EUP s površino, manjšo od 25 000,00 m2, so dopustni |
|spremljajoči objekti, potrebni za funkcioniranje športnih |
|igrišč (garderobe, shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski |
|prostor), do 200,00 m2 BTP. |
|b) V EUP s površino, večjo od 25 000,00 m2, so poleg objektov |
|iz točke a) dopustni še: |
|– 12301 Trgovske stavbe (do 150,00 m2 BTP objekta ali dela |
|objekta), |
|– 12112 Gostilne in restavracije (do 250,00 m2 BTP objekta |
|ali dela objekta); bifeji, točilnice in bari (do 70,00 m2 BTP |
|objekta ali dela objekta). |
|c) Dopustna je gradnja javnih parkirnih površin za |
|obiskovalce na obrobju EUP na podlagi pogojev in soglasja |
|organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne |
|službe. |
|č) FZ pogojno dopustnih objektov vključno s parkirišči ne sme |
|presegati 10 % površine EUP. |
|3. Drugi dopustni posegi v prostor: |
|– prekritje odprtih športnih igrišč z začasnimi |
|konstrukcijami (baloni), |
|– počivališča, naprave za rekreacijo v naravi, piknik |
|prostori, klopi, mize, lesena zavetišča do velikosti 100,00 |
|m2, razgledišča, koši za odpadke, informativne table, |
|kažipoti in podobna oprema. |
+--------------------------------------------------------------+
|22. ZPp – PARKI |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, |
|rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna |
|igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli |
|javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine. |
|2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
|a) Na vsakih 5 ha urejenih parkovnih površin je dopustno |
|zgraditi enega od navedenih objektov: |
|12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo kavarna ali |
|slaščičarna (površina do 200,00 m2 BTP) ali bife do 70,00 m2 |
|BTP. |
|b) V obstoječih objektih so dopustne kulturne dejavnosti, |
|muzeji, galerije, trgovine s spominki, turistične storitve in |
|dejavnosti iz gornje alineje. |
|c) Javna parkirna mesta za obiskovalce na obrobju EUP. |
|č) Podzemne zbiralnice ločenih frakcij odpadkov ob vhodih v |
|park ali dostopnih poteh; če so zbiralnice nadzemne, morajo |
|biti intenzivno ozelenjene. |
+--------------------------------------------------------------+
|23. ZPps – POT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: ureditev Poti spominov in |
|tovarištva v skladu z usmeritvami in pogoji veljavnih |
|predpisov s področja varstva kulturne dediščine, ki urejajo |
|območje Poti spominov in tovarištva. |
|2. Pogojno dopustni objekti: |
|V primeru prestavitve trase Poti spominov in tovarištva je |
|treba premestitev izvesti v polnem profilu (4,00 m pohodne |
|površine z obojestranskim 8,00 m pasom zelenice z drevoredom |
|na vsaki strani). |
|Kadar poteka Pot spominov in tovarištva ob cesti, čez cesto |
|ali železnico, se trasa Poti spominov in tovarištva uredi v |
|profilu in trasi, ki ju določi organ, pristojen za varstvo |
|kulturne dediščine, tako, da je trasa urejena kot pohodna |
|površina z usmerjevalnimi tablami, z označbami v tleh, ob |
|cesti najmanj z enostranskim drevoredom. |
+--------------------------------------------------------------+
|24. ZDd – DRUGE ZELENE POVRŠINE |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: / |
+--------------------------------------------------------------+
|25. ZDo – ZELENI OBVODNI PAS |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 21520 Pregrade in jezovi, |
|– 23020 Energetski objekti: samo male hidroelektrarne do 10 |
|MW, |
|– 21510 Pristanišča in plovne poti. |
|2. Drugi dopustni posegi v prostor: |
|– objekti, potrebni za rabo voda in zagotovitev varnosti |
|plovbe, |
|– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, |
|– objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe |
|(splavljanje plovil javne gasilske službe, pritrdišča zaves |
|za prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo |
|odstranjevanje nevarnih snovi), |
|– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in |
|bioloških lastnosti površinskih voda, |
|– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
|– gradnja podzemnih zbiralnic ločenih frakcij odpadkov ob |
|dostopnih poteh; če so zbiralnice nadzemne, morajo biti |
|intenzivno ozelenjene. |
+--------------------------------------------------------------+
|26. ZK – POKOPALIŠČA |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 24204 Pokopališča, |
|– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, |
|– 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti, |
|– 12301 Trgovske stavbe (do 100,00 m2 BTP): samo za potrebe |
|območja, |
|– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti: samo za |
|potrebe območja. |
+--------------------------------------------------------------+
|27. ZV – POVRŠINE ZA VRTIČKARSTVO |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– lesene lope za shranjevanje orodja, vrtne opreme in |
|podobno, |
|– leseni zaboji za shranjevanje orodja, |
|– ograje: žičnate ozelenjene ograje ali živa meja med |
|komunikacijami in na robu območja, |
|– javna kolesarnica, |
|– montažna sanitarna enota, |
|– parkirišče za potrebe uporabnikov, |
|– pomožni infrastrukturni objekti, |
|– urejena zelena površina za druženje uporabnikov vrtičkov |
|(do 150,00 m2), |
|– otroško igrišče (do 200,00 m2), |
|– vodovodni priključek. |
+--------------------------------------------------------------+
|28. PC – POVRŠINE CEST |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– državne ceste: 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste |
|in regionalne ceste, |
|– občinske ceste: 21120 Lokalne ceste in javne poti, |
|– drugi prometni infrastrukturni objekti: 21410 Mostovi in |
|viadukti, |
|– 21220 Mestne železnice (mestne železniške proge in podobno, |
|tramvajske proge), |
|– 21420 Predori. |
|2. Dopustne gradnje in druga dela: |
|– Gradnja mostov in cest v območju vodotokov mora biti |
|takšna, da ne posega v pretočni profil, varnost objektov pred |
|visokimi vodami mora biti zagotovljena z minimalno varnostno |
|višino. |
+--------------------------------------------------------------+
|29. PŽ – POVRŠINE ŽELEZNIC |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 12201 Druge upravne in pisarniške stavbe: samo stavbe s |
|pisarnami in poslovnimi prostori, namenjenimi lastnemu |
|poslovanju podjetij, |
|– 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe območja, |
+--------------------------------------------------------------+
|– 12510 Industrijske stavbe: samo avtomehanične in podobne |
|delavnice za potrebe območja, |
|– 12303 Bencinski servisi: samo za potrebe območja, |
|– 12520 Rezervoarji in skladišča: samo pokrite skladiščne |
|površine za potrebe območja, |
|– 21210 Glavne in regionalne železnice (hitra železniška |
|proga – potniški in tovorni promet, glavna železniška proga – |
|potniški promet, glavna železniška proga – tovorni promet, |
|glavna železniška proga – potniški in tovorni promet, |
|regionalna železniška proga – potniški in tovorni promet, |
|industrijski tir, stranski tiri, kretnice, železniška |
|križišča, tiri za ranžiranje in razvrščanje vagonov, odstavni |
|tiri in druga železniška infrastruktura), |
|– 21220 Mestna železnica, |
|– 12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih |
|komunikacij ter z njimi povezane stavbe, |
|– 21410 Mostovi in viadukti, |
|– 21420 Predori in prehodi, |
|– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne |
|ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za |
|priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna |
|vozila, |
|– postajališča in peroni, |
|– površine, ki omogočajo dostop in delovanje javne gasilske |
|službe in nujne medicinske pomoči ob nesrečah na železnici, |
|vključno z nesrečami z nevarnimi snovmi, tako na ravni terena |
|kot v podzemnih prostorih, |
|– gradnja mostov v območju vodotokov mora biti takšna, da ne |
|posega v pretočni profil, varnost objektov pred visokimi |
|vodami mora biti zagotovljena z minimalno varnostno višino. |
+--------------------------------------------------------------+
|30. POg – POVRŠINE ZA MIRUJOČI PROMET |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 12420 Garažne stavbe, |
|– odprta parkirišča. |
|2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
|a) V EUP, v katerih je predvidena gradnja parkirišč P&R, so |
|pogojno dopustni tudi: |
|– 12303 Bencinski servisi, |
|– 12301 Trgovske stavbe, |
|– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
|– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, |
|– 12510 Industrijske stavbe: samo avtomehanične delavnice, |
|– 24203 Odlagališča odpadkov: samo zbirni center za odpadke, |
|– parkirne površine za avtobuse, |
|– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. |
|b) Objekte in dejavnosti iz točke a) je dopustno graditi pod |
|naslednjimi pogoji: |
|– da je zagotovljenih vsaj 500 PM za P&R in vsaj 10 PM za |
|avtobuse, |
|– da se P&R in drugi parkirni prostori zgradijo najprej ali |
|sočasno z ostalim programom, navedenim v točki a), |
|– da je na parceli, namenjeni gradnji, za trgovske, gostinske |
|in druge storitvene dejavnosti iz točke a) zagotovljeno |
|predpisano število PM v skladu z 38. členom tega odloka. |
|c) Pri oblikovanju P&R je treba zagotoviti: |
|– da so PM na terenu parkirišča oziroma v 1. kleti ali v 1. |
|nadstropju garaže, |
|– neposredno dostopnost z javnim potniškim prometom in |
|njegovo postajališče na P&R ali tik ob njem, |
|– varen in zmogljiv priključek na javne ceste, |
|– dobro orientacijo uporabnikov P&R, |
|– opremljenost P&R s spremljajočimi ureditvami za kolesarje, |
|pešce in postajališča linijskega prevoza potnikov v cestnem |
|prometu. |
|č) Na P&R iz točke b) je dopustno zgraditi tudi manj kot 500 |
|PM, če s tem soglašata organa Mestne uprave MOL pristojna za |
|gospodarske službe in za urejanje prostora. |
+--------------------------------------------------------------+
|31. POd – DRUGE PROMETNE POVRŠINE |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 12420 Garažne stavbe: samo garaže pod terenom, |
|– objekti in ureditve za gradnjo trgov, ploščadi, peš |
|površin. |
+--------------------------------------------------------------+
|32. T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 12410 Postaje, terminali, stavbe: samo stavbe za izvajanje |
|elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe, |
|– 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe območja, |
|– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne |
|ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za |
|priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna |
|vozila. |
+--------------------------------------------------------------+
|33. E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 22121 Prenosni vodovodi, |
|– 22110 Naftovodi in prenosni plinovodi, |
|– 22140 Prenosni elektroenergetski vodi, |
|– 22210 Distribucijski plinovodi, |
|– 22222 Distribucijski cevovodi za toplo vodo, paro in |
|stisnjeni zrak, |
+--------------------------------------------------------------+
|– 22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in |
|distribucijska komunikacijska omrežja, |
|– 23020 Energetski objekti. |
|2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
|a) V EUP z namensko rabo E je dopustno pod pogoji, ki veljajo |
|za območja namenske rabe IP, graditi tudi dopolnilne objekte |
|oziroma namembnosti, in sicer 12510 Industrijske stavbe, |
|12520 Rezervoarji, silosi in skladišča ter 1220 Upravne in |
|pisarniške stavbe, kadar so neposredno vezani na osnovno |
|dejavnost v EUP. Sprememba namembnosti objektov v dejavnosti, |
|ki niso vezane na energetsko infrastrukturo, ni dopustna. |
+--------------------------------------------------------------+
|34. O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 22121 Prenosni vodovodi in pripadajoči objekti, |
|– 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, |
|– 22221 Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo, |
|– 22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti, |
|– 22231 Cevovodi za odpadno vodo, |
|– 22232 Čistilne naprave, |
|– 12510 Industrijske stavbe: samo objekti za obdelavo |
|odpadkov, |
|– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo objekti za |
|obdelavo odpadkov, |
|– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni |
|drugje: samo objekti za obdelavo odpadkov, |
|– 24203 Odlagališča odpadkov: samo odlagališča za nenevarne |
|odpadke in inertne odpadke ter zbirni center za odpadke, |
|– 23020 Energetski objekti. |
|2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
|a) V EUP z namensko rabo O je dopustno pod pogoji, ki veljajo |
|za območja namenske rabe IP, graditi tudi dopolnilne objekte |
|oziroma namembnosti, in sicer 12510 Industrijske stavbe, |
|12520 Rezervoarji, silosi in skladišča ter 1220 Upravne in |
|pisarniške stavbe, kadar so neposredno vezani na osnovno |
|dejavnost v EUP. Sprememba namembnosti objektov v dejavnosti, |
|ki niso vezane na okoljsko infrastrukturo, ni dopustna. |
+--------------------------------------------------------------+
|35. F – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE V NASELJU |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti |
|– 24201 Vojaški objekti, |
|– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti za potrebe obrambe, |
|– 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: |
|samo vojašnice ter drugi objekti in naprave, ki so nujni za |
|funkcioniranje območij za potrebe obrambe, |
|– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, |
|– 12420 Garažne stavbe, |
|– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne |
|ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za |
|priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna |
|vozila, |
|– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča. |
+--------------------------------------------------------------+
|36. A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 11100 Enostanovanjske stavbe, |
|– 11210 Dvostanovanjske stavbe, |
|– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, |
|– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno |
|nastanitev: samo penzion in gostišče, |
|– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (do 200,00 m2 |
|BTP objekta ali dela objekta), |
|– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, |
|– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, |
|rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna |
|igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli |
|javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine, |
|– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, |
|– 12712 Stavbe za rejo živali, |
|– 12713 Stavbe za spravilo pridelka, |
|– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, |
|– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 200,00 m2 BTP |
|objekta ali dela objekta), |
|– 12420 Garažne stavbe: samo gasilski domovi, |
|– dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s predpisi o |
|vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti |
|na kmetiji. |
+--------------------------------------------------------------+
|37. K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
| |
|1. Drugi dopustni posegi v prostor: |
|– agrarne operacije skladno z zakonom o kmetijskih |
|zemljiščih, |
|– sanacija peskokopov in gramoznic s kontroliranim odlaganjem |
|inertnih odpadkov (do višine okoliškega terena) in |
|vzpostavitev kmetijskih površin na podlagi projekta in |
|soglasij pristojnih služb. |
|2. Mejice, žive meje in drevesne ter grmovne vetrozaščitne |
|pasove je treba praviloma ohranjati. |
+--------------------------------------------------------------+
|38. K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 22130 Prenosna komunikacijska omrežja v skladu z določbami |
|55. člena tega odloka. |
+--------------------------------------------------------------+
|2. Drugi dopustni posegi v prostor: |
|– agrarne operacije skladno z zakonom o kmetijskih |
|zemljiščih, |
|– sanacija peskokopov in gramoznic s kontroliranim odlaganjem |
|inertnih odpadkov (do višine okoliškega terena) in |
|vzpostavitev kmetijskih površin na podlagi projekta in |
|soglasij pristojnih služb, |
|– vodnogospodarske ureditve za ribogojnice. |
|2. Mejice, žive meje in drevesne ter grmovne vetrozaščitne |
|pasove je treba praviloma ohranjati. |
+--------------------------------------------------------------+
|39. Go – OBMOČJA GOZDOV |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 22130 Prenosna komunikacijska omrežja v skladu z določbami |
|55. člena tega odloka. |
|2. Drugi dopustni posegi v prostor: |
|– objekti in druga dela, ki povečujejo požarno varnost |
|gozdov, |
|– gozdarska investicijsko-vzdrževalna dela skladno z zakonom. |
+--------------------------------------------------------------+
|40. Gpn – GOZDOVI Z IZJEMNO POUDARJENIMI SOCIALNIMI |
|FUNKCIJAMI |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– objekti in druga dela, ki povečujejo požarno varnost |
|gozdov, |
|– počivališča, ureditev učnih, rekreacijskih, planinskih |
|poti, naprave za rekreacijo v naravi, klopi, mize, |
|razgledišča in razgledni stolpi, koši za odpadke, |
|usmerjevalne in izobraževalne table, kažipoti in podobna |
|oprema. |
|2. Drugi dopustni posegi v prostor: |
|– gozdarska investicijsko-vzdrževalna dela skladno z zakonom. |
+--------------------------------------------------------------+
|41. VC – CELINSKE VODE |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– objekti, potrebni za rabo voda in zagotovitev varnosti |
|plovbe, |
|– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, |
|– objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe |
|(splavljanje plovil javne gasilske službe, pritrdišča zaves |
|za prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo |
|odstranjevanje nevarnih snovi). |
|2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 23020 Energetski objekti: samo male hidroelektrarne do 10 |
|MW. |
|3. Drugi dopustni posegi v prostor: |
|a) Ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in |
|bioloških lastnosti površinskih voda. |
|b) Ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave. |
|c) Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču morajo |
|biti načrtovane tako, da je zagotovljena poplavna varnost in |
|da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. |
|č) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen |
|na krajših razdaljah, kadar se omogoča dostop ali prehod prek |
|vodotoka z objektom javne prometne infrastrukture (most, |
|prepust na javnih cestah in poteh). |
|d) Ureditev plovnih poti. |
|e) Mesta za splovitev plovil javne gasilske službe morajo |
|omogočati interveniranje z obeh |
|strani reke. |
|f) Dostopna in vstopno-izstopna mesta na rekah morajo biti |
|praviloma urejena tako, da je omogočena uporaba gibalno |
|oviranim osebam. |
+--------------------------------------------------------------+
|42. VI – OBMOČJA VODNE INFRASTRUKTURE |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 21520 Pregrade in jezovi, |
|– 23020 Energetski objekti: samo male hidroelektrarne do 10 |
|MW, |
|– 24202 Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na |
|območjih poplavne nevarnosti, |
|– objekti in naprave, namenjeni vzdrževanju vodnih zemljišč |
|površinskih voda in vodnim objektom, |
|– objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe |
|(splavljanje plovil javne gasilske službe, pritrdišča zaves |
|za prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo |
|odstranjevanje nevarnih snovi). |
+--------------------------------------------------------------+
|43. LN – POVRŠINE NADZEMNEGA PRIDOBIVALNEGA PROSTORA |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 23010 Rudarski objekti za pridobivanje in predelavo |
|mineralnih surovin: samo odprti kop, rudarski objekti in |
|inštalacije ter tehnične naprave za pridobivanje mineralnih |
|surovin, opeke, strešnikov in podobno. |
+--------------------------------------------------------------+
|44. N – OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI |
|NESREČAMI |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti: |
|– 12420 Garažne stavbe, |
|– 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: |
|samo stavbe za nastanitev gasilcev ter za namestitev za |
|potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
|– 21210 Železniški tir za prevoz pomoči ob naravnih in drugih |
|nesrečah ter ob neposredni vojni nevarnosti, |
|– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliporti, |
+--------------------------------------------------------------+
|– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo pokrite |
|skladiščne površine za potrebe varstva pred naravnimi in |
|drugimi nesrečami, |
|– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni |
|drugje, |
|– 12201 Stavbe javne uprave s spremljajočimi programi za |
|potrebe zaščite in reševanja. |
|2. Pogojno dopustni objekti in dejavnosti: |
|V primeru velikih naravnih ali drugih nesreč so dopustne tudi |
|gradnje objektov za začasno namestitev ter drugih |
|spremljajočih objektov. |
+--------------------------------------------------------------+
|45. f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ |
| |
|1. Dopustni objekti in dejavnosti |
|– 24201 Vojaški objekti, |
|– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti za potrebe obrambe, |
|– 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: |
|samo vojašnice ter drugi objekti in naprave, ki so nujni za |
|funkcioniranje območij za potrebe obrambe, |
|– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, |
|– 12420 Garažne stavbe, |
|– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne |
|ceste: samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za |
|priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna |
|vozila, |
|– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča. |
+--------------------------------------------------------------+
12. člen
(drugi dopustni objekti in posegi v prostor)
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju OPN MOL ID ne glede na določbe 11. člena tega odloka dopustni tudi naslednji objekti in drugi posegi v prostor:
1. komunalni objekti, vodi in naprave:
– za oskrbo s pitno in požarno vodo,
– za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
– za distribucijo zemeljskega plina,
– za daljinsko ogrevanje,
– za javno razsvetljavo in semaforizacijo,
– za distribucijo električne energije napetostnega nivoja do vključno 20 kV razen nadzemnih elektroenergetskih vodov,
– nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja nad 0,4 kV do vključno 20 kV za oskrbo z električno energijo izven območja, ki ga omejuje avtocestni obroč, in za povezave s podzemnim elektroenergetskim omrežjem napetostnega nivoja do vključno 20 kV,
– nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja do vključno 0,4 kV, če je tovrstno omrežje v območju EUP zgrajeno samo z nadzemnimi vodi,
– podzemno distribucijsko elektronsko komunikacijsko omrežje,
– nadzemni elektronski komunikacijski vodi izven območja, ki ga omejuje avtocestni obroč,
– zbiralnice ločenih frakcij odpadkov,
– objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, če so izvedeni v sklopu drugega objekta, ki ga je na območju dopustno graditi,
2. podzemne etaže s tem odlokom dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov, kjer in v kolikršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov,
3. podhodi in nadhodi za pešce,
4. avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami,
5. parkirne površine,
6. pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov,
7. dostopi za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal na obstoječih objektih),
8. odprte bivalne površine, drevoredi, površine za pešce, otroška igrišča in biotopi,
9. vodnogospodarske ureditve,
10. brvi in mostovi,
11. vstopno-izstopna mesta za rečni promet ob vodotokih, pomoli, dostopi do vode (tudi stopnice), utrjene brežine vodotokov, splavnice in pristani,
12. objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z zaklonišči in objekti za zaščito, reševanje in pomoč ter evakuacijske (požarne) stopnice izven objektov, ki so višji od 14,00 m,
13. objekti za zagotovitev varstva pred utopitvami,
14. naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov).
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so na spodaj naštetih območjih namenske rabe dopustni le naslednji objekti in drugi posegi v prostor:
– ZPp: 1. (samo podzemni komunalni vodi in zbiralnice ločenih frakcij odpadkov) ter 3. do 14. točka prvega odstavka,
– ZPps: 1. (samo podzemni komunalni vodi) ter 3., 4., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 13. in 14. točka prvega odstavka,
– ZDo: 1. (samo podzemni komunalni vodi in zbiralnice ločenih frakcij odpadkov) ter 3., 4. in 6. do 14. točka prvega odstavka,
– ZK: 1. (samo podzemni komunalni vodi) ter 4. do 8. točka in 14. točka prvega odstavka,
– ZV: 1. (samo podzemni komunalni vodi) in 3. do 14. točka prvega odstavka,
– K1: 1., 3., 4., 6., 7. in 9. do 14. točka prvega odstavka,
– K2: 1., 3., 4., 6., 7. in 9. do 14. točka prvega odstavka,
– Go: 1., v sklopu navezave z obstoječo infrastrukturno ureditvijo tudi 3., 4., 5. (samo za potrebe obiskovalcev), 6., 7., in ureditve pod točko 8. (samo biotop), 9., 10., 11. (razen pomolov), 12., 13. in 14. točka prvega odstavka,
– Gpn: 1. (razen nadzemnih elektroenergetskih in elektronskih komunikacijskih objektov, objektov za distribucijo zemeljskega plina in zbiralnic ločenih frakcij odpadkov), v sklopu navezave z obstoječo infrastrukturno ureditvijo tudi 3., 4., 5. (samo za potrebe obiskovalcev), 6. ter 7. in ureditve pod točko 8. (samo otroško igrišče in biotop), 9., 10., 11. (razen pomolov), 12., 13. in 14. točka prvega odstavka,
– VC: 1. (samo komunalni vodi, nujni za urejanje območja, in komunalni vodi, ki prečkajo območje), 3., 6., 7., 8. (samo biotop), 9., 10., 11., 12., 13. in 14. točka prvega odstavka,
– VI: 1. (samo komunalni vodi, nujni za urejanje območja, in komunalni vodi, ki prečkajo območje), 3., 6., 7., 8. (samo biotop), 9., 10., 11., 12., 13. in 14. točka prvega odstavka.
3. Dopustne gradnje
13. člen
(vrste dopustnih gradenj in spremembe namembnosti)
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, se v zvezi z objekti in dejavnostmi, ki so dopustni na podlagi tega odloka, lahko izvajajo naslednje gradnje:
– gradnja novega objekta, dozidava in nadzidava objekta,
– rekonstrukcija objekta,
– odstranitev objekta,
– vzdrževanje objekta.
(2) Gradnje, določene v prvem odstavku tega člena, razen odstranitve objekta, so dopustne samo na zakonito zgrajenih objektih.
(3) Dozidani ali nadzidani del objekta je treba priključiti na obstoječi komunalni priključek objekta, h kateremu se izvaja dozidava ali nadzidava.
(4) Kadar nedovoljeno zgrajeni objekt predstavlja nevarno gradnjo, so ne glede na določbe tega odloka dopustna nujna dela za zaščito objekta ali odstranitev objekta, ki naj preprečijo negativne posledice nevarne gradnje na okolico.
(5) Če ta odlok ne določa drugače, so v EUP z namensko rabo SScv ali SSsv (razen za tip NV) dopustni naslednji posegi:
– rekonstrukcija,
– odstranitev objektov,
– vzdrževanje objektov,
– gradnja garažnih stavb pod terenom v skladu z 39. členom tega odloka,
– sprememba namembnosti podstrešij v večstanovanjskih stavbah v obstoječih gabaritih brez spremembe strešne konstrukcije, razen za izvedbo okenskih odprtin,
– gradnja novih objektov pod pogojem, da je lokacija novega objekta določena z gradbeno črto v karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«,
– na mestu poprej odstranjenih objektov je dopustna gradnja novih (nadomestnih) objektov, ki ne presegajo BTP odstranjenih objektov, pod pogojem, da so zagotovljene normativne zelene površine in parkirna mesta v skladu z določbami tega odloka. Splošna določba FI za EUP se v primeru nadomestne gradnje ne uporablja,
– na obstoječih zakonito zgrajenih objektih tipov NA, NB in ND so dopustne rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev objektov in gradnja objektov za lastne potrebe po določbah za območja namenske rabe SSse.
(6) Če se v EUP z namensko rabo CU (vsi tipi objektov) ali z namensko rabo SSsv (tip NV) nahajajo obstoječi objekti tipov NA, NB in ND, so na teh objektih dopustne dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev objektov in gradnja objektov za lastne potrebe po določbah za območja namenske rabe SSse; na mestu poprej odstranjenega objekta je dopustno postaviti nov nadomestni objekt oziroma objekt, ki je skladen z določbami za EUP. Kadar gre za zapolnitev vrzeli med že zgrajenimi tovrstnimi objekti, je dopustna tudi dopolnilna gradnja objektov tipa NA, NB ali ND pod pogoji, določenimi za območja namenske rabe SSse.
(7) Če ta odlok ne določa drugače, je pri nizih stavb tipa NB treba upoštevati naslednje določbe:
– namembnost in sprememba namembnosti stavb sta dopustni v skladu z določbami, ki veljajo za območja namenske rabe SSce,
– v obstoječih nizih stavb tipa NB nadzidave niso dopustne, razen v primerih, ko so bile na podlagi gradbenega dovoljenja nadzidave posameznih stavb v nizu že izvedene,
– dopustna je izraba podstrešij (z vgradnjo oken),
– dopustna je novogradnja (dozidava) k zadnji stavbi v nizu, ki je po višini in globini skladna z obstoječo stavbo, h kateri se doziduje,
– obstoječi objekt se lahko rekonstruira pod pogoji druge alineje tega odstavka,
– obstoječi objekt se lahko odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta zgradi nov objekt v skladu z določbami tega odstavka, če s tem ni ogrožena statična stabilnost sosednjih stavb.
(8) Če se v EUP s tipom objektov NB nahajajo obstoječi objekti tipa NA, so na teh objektih dopustne rekonstrukcije, dozidava in nadzidava objekta, vzdrževalna dela, odstranitev objektov in gradnja objektov za lastne potrebe po določbah, ki veljajo za območja namenske rabe SSce; na mestu poprej odstranjenega objekta je dopustno postaviti nov objekt tipa NA ali NB.
(9) Če se v EUP s tipom objektov NA, NB ali ND nahajajo obstoječi objekti tipov V in NV, so na teh objektih dopustne rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov; na mestu poprej odstranjenega objekta je dopustno postaviti nov objekt tipa NA, NB, ND, V ali NV, ki po velikosti (BTP in višina) ne presega odstranjenega objekta, po namembnosti pa je skladen z določbami za namensko rabo EUP.
(10) Če ni s tem odlokom določeno drugače, je sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov dopustna, kadar je nova namembnost v skladu s pretežno namembnostjo območja iz 9. in 11. člena tega odloka.
(11) Če ni s tem odlokom določeno drugače, so na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni s predpisano namensko rabo v EUP, razen za objekte z namensko rabo PC ali PŽ, dopustni samo: rekonstrukcija in izraba izkoriščenega podstrešja (Po) ter vzdrževanje in odstranitev objektov; za objekte z namensko rabo PC ali PŽ sta dopustna le vzdrževanje in odstranitev objektov v soglasju z izvajalcem pristojne gospodarske javne službe.
(12) Kadar je za spremembo namembnosti objekta potrebna rekonstrukcija objekta, je glede na novo namembnost treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja preveriti tudi tehnične lastnosti objekta, ki vplivajo na njegovo požarno in potresno varnost.
(13) Gradnja objektov v širšem mestnem središču:
a) Če za EUP v širšem mestnem središču, razen za EUP s tipi objektov NV, NA in NB, s PPIP ni določeno drugače, so dopustni:
– rekonstrukcija objekta,
– na mestu poprej odstranjenega objekta postavitev novega objekta,
– prizidava in nadzidava objekta,
– vzdrževalna dela.
b) Posegi iz točke a) tega odstavka so dopustni pod pogojem, da se višina novega, rekonstruiranega ali nadzidanega objekta v uličnem nizu poveča le do višine venca sosednje višje stavbe, če taka stavba ne predstavlja obstoječega višinskega poudarka v uličnem nizu.
c) Z gradbenimi posegi iz točke b) tega odstavka je dopustno povečanje FI in FZ do največ 20 % ne glede na zahtevan FZP oziroma FBP.
(14) Vse novo zgrajene ali rekonstruirane stavbe morajo biti zgrajene energetsko varčno v skladu s predpisi, ki določajo učinkovito rabo energije v stavbah.
14. člen
(vzdrževanje objektov)
(1) Pri izvajanju investicijskih vzdrževalnih del in rednih vzdrževalnih del je treba upoštevati:
– namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic (fotovoltaika) je dopustna na strehah (v ravnini poševne strehe) in na fasadah objektov. Pri ravni strehi je dopustno postaviti naprave v naklonu za strešnim vencem tako, da so naprave čim manj vidne. V EUP z namensko rabo IP ali IG ni omejitev za način postavitve fotonapetostnih elementov,
– klimatske naprave morajo biti na objektih tipov NV, V, VS in C izvedene brez zunanje enote ali tako, da zunanja enota na ulični fasadi objekta ni vidna. Namestitev klimatskih naprav je dopustna v objektu ali pa na balkonih stavb, na podstrešju in na dvoriščni fasadi, pri novogradnjah tudi kot sestavni del oblikovane fasade. Klimatska naprava ne sme imeti motečih vplivov (hrup, vroči zrak, odtok vode) na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje,
– požarna varnost objektov se ne sme zmanjšati.
(2) Pri izvajanju vzdrževalnih del objektov tipov NV, V, VS in C je treba upoštevati tudi:
– zamenjava oken in vrat je dopustna v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo ali v enotni barvi za celoten objekt,
– zasteklitve balkonov ter postavitve senčil, nadstreškov v atrijih in klimatskih naprav so dopustne na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt.
(3) Na objektih, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, so dopustna tista vzdrževalna dela, ki so v skladu z varstvenim režimom, ki velja za objekt; za ta dela je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
4. Tipologija in oblikovanje objektov
15. člen
(tipi objektov)
(1) Ta odlok določa naslednje tipe objektov (preglednica 5):
+--------------------------------------------------------------+
|Preglednica 5: Tipi objektov |
+-----------+--------------+-----------------------------------+
|Oznaka |Tip objekta |Opis tipa objekta |
|tipa | | |
|objekta | | |
+-----------+--------------+-----------------------------------+
|NA |Nizka |Nizka stavba, ki se z nobeno |
| |prostostoječa |stranico ne stika s sosednjimi |
| |stavba |stavbami: družinska hiša, dvojček |
| | |in podobne prostostoječe |
| | |nestanovanjske stavbe |
+-----------+--------------+-----------------------------------+
|NB |Nizka |Nizke stavbe v nizu (vsaj tri, ki |
| |stavba v nizu |se gradijo sočasno), ki se med |
| | |seboj stikajo vsaj z eno stranico |
| | |ali z njenim delom: vrstna hiša, |
| | |atrijska hiša, verižna hiša |
+-----------+--------------+-----------------------------------+
|ND |Nizka |Nizka stavba podolgovatega tlorisa |
| |prostostoječa |(razmerje najmanj 1:1,4) z |
| |podolgovata |dvokapno streho z naklonom od 35o |
| |stavba z |do 45o: družinska hiša in podobne |
| |dvokapno |nestanovanjske stavbe |
| |streho | |
+-----------+--------------+-----------------------------------+
|NV |Nizka |Nizka stavba v zelenju, ki se z |
| |prostostoječa |nobeno stranico ne stika s |
| |stavba v |sosednjimi stavbami: vila, vila |
| |zelenju |blok |
+-----------+--------------+-----------------------------------+
|VS |Stavbni blok |Niz objektov v kareju z |
| | |nepozidanim prostorom v sredini |
+-----------+--------------+-----------------------------------+
|V |Visoka |– Stolpi: stolpnica, stolpič |
| |prostostoječa |– Bloki: osnovni, ozki, globoki, |
| |stavba |atrijski, nizki, kratki, visoki, |
| | |terasni, verižni, zloženka, |
| | |skladanka, sestavljanka, vila blok |
| | |– Ploščica, hiša v terasah |
+-----------+--------------+-----------------------------------+
|F |Objekt |Pritlični ali večnadstropni objekt |
| |velikega |velikih razponov, kot so |
| |merila in |proizvodne in športne hale, |
| |tehnološka |nakupovalna središča, sejmišča in |
| |stavba |zabaviščni parki (dvorane, hale), |
| | |infrastrukturni objekti in podobno |
| | |s spremljajočimi dejavnostmi, ki |
| | |služijo za funkcioniranje osnovne |
| | |dejavnosti |
+-----------+--------------+-----------------------------------+
|C |Svojstvena |Stavba s svojevrstno oblikovno in |
| |stavba |zazidalno zasnovo (predvsem |
| | |cerkev, stavbe za izobraževanje, |
| | |znanstvenoraziskovalno delo in |
| | |zdravstvo, poslovne stavbe in |
| | |druge stavbe, ki jih zaradi |
| | |svojstvenega oblikovanja ni mogoče |
| | |umestiti med druge tipe stavb) |
+-----------+--------------+-----------------------------------+
(2) Tip objekta je določen za EUP in prikazan na karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«. Kadar tip objekta na karti 3.1 ni določen, se tipologija objektov prilagaja funkciji stavbe in drugim pogojem, ki veljajo za EUP.
(3) Ne glede na tip objekta, ki je določen v skladu z drugim odstavkom tega člena, je za nestanovanjske in za večstanovanjske stavbe dopusten tudi tip objekta C, za objekte velikega merila in tehnološke objekte pa tudi tip objekta F.
(4) Če s tem odlokom ni določeno drugače, je treba objekte tipa C ali F, ki se gradijo v EUP z drugačnim tipom objektov, po višini prilagoditi tipu objektov, določenemu za EUP.
(5) V EUP, kjer je določen tip objektov NA, je dopustna tudi gradnja objektov tipa NB.
16. člen
(oblikovanje objektov in barve fasad)
(1) Če s tem odlokom ni določeno drugače, je oblikovanje objektov določeno s tipom objekta, velikostjo in zmogljivostjo objekta, namembnostjo objekta in z regulacijskimi elementi, prikazanimi na karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(2) Morebitni dodatni pogoji za oblikovanje objektov so določeni v Prilogi 1 ali v Prilogi 2 tega odloka.
(3) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti, da je dozidani oziroma nadzidani objekt oblikovno usklajen z objektom, ob katerem ali na katerem se gradi.
(4) Na objektih, ki mejijo na javne površine (trgi ali pločniki), je na podlagi soglasja organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe, dopustno graditi napušče, nadstreške in konzolno oblikovane stavbne dele (balkoni, lože), ki presegajo gradbeno linijo pritličja in lahko segajo tudi nad javno površino s konzolnim previsom. Konzolni previsi stavbnih delov so lahko široki do 2,50 m, dvignjeni najmanj 5,00 m nad koto pritličja in ne smejo presegati 50 % površine fasade. Previsi objektov nad javnimi površinami morajo biti izvedeni tako, da je zagotovljena varnost uporabnikov javnih površin (dež, sneg, ledene sveče) in da ne ovirajo vožnje vozil in delovanja gasilskih vozil v skladu s standardom SIST DIN 14090.
(5) Frčade ne smejo biti višje od višine slemena strehe. Frčade na strehi stavbe, pri dvojčkih in pri hišah v nizu morajo biti oblikovno usklajene. Višina frčade ne sme presegati 1/2 višine strehe.
(6) Osvetlitev prostorov izkoriščenega podstrešja je dopustna tudi z različnimi oblikami strešnih oken oziroma frčad.
(7) Okna izkoriščenega podstrešja (Po) atrijske hiše ne smejo biti usmerjena v atrije sosednjih stavb.
(8) Barva fasad objektov se določi v OPPN oziroma v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(9) Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih umetniških poslikav.
(10) Vsi novo zgrajeni ali rekonstruirani objekti v javni rabi in stanovanjske stavbe z več kot desetimi stanovanji morajo funkcionalno oviranim osebam zagotavljati dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir v skladu s predpisi za projektiranje objektov brez grajenih ovir.
(11) V EUP z namensko rabo ZPp ali ZV je treba pri oblikovanju objektov upoštevati:
a) ZPp – parki: novogradnje morajo biti oblikovane kot paviljonska gradnja (pritlična, pretežno transparentna stavba z večjimi steklenimi površinami);
b) ZV – površine za vrtičkarstvo: leseni zaboji in lesene lope za shranjevanje orodja ter ograje morajo biti enotno oblikovane.
(12) Objekti za lastne potrebe morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri se gradijo. V historičnem območju ožjega mestnega središča in v EUP z namensko rabo SK je pri oblikovanju urbane opreme treba upoštevati oblikovne značilnosti teh območij (arhitektura, slog).
(13) Električnih ter plinskih in drugih omaric ni dopustno nameščati na fasade ob glavnih vhodih v stavbo, ki mejijo na javno površino.
17. člen
(ureditev okolice objektov s pritličjem v javni rabi)
(1) Kadar gradbena linija nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, ali večstanovanjske stavbe s pritličjem v javni rabi ne sovpada z regulacijsko linijo javne površine, je treba prostor med tema linijama (v nadaljnjem besedilu: predprostor stavbe) urediti tako, da s predprostori sosednjih stavb tvori usklajeno celoto.
(2) Za projekt zunanje ureditve predprostora stavbe iz prvega odstavka tega člena je treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe.
18. člen
(oblikovanje višinskih razlik stavbnega zemljišča)
(1) Zunanja ureditev objekta na nagnjenem terenu mora biti zasnovana tako, da se prilagaja terenu. Izvedbe platojev z nasipi in useki niso dopustne, razen če so nujne za funkcioniranje stavbe (na primer dovoz, dostop, parkiranje).
(2) Višinske razlike na stavbnem zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Višinske razlike se lahko premostijo tudi s podpornimi zidovi ali škarpami do višine 1,50 m. Podporni zid ali škarpa sta lahko tudi višja od 1,50 m, kadar obstaja nevarnost rušenja terena: v tem primeru morata biti podporni zid ali škarpa izvedena v kaskadah, na podlagi geotehnične preveritve izjemoma tudi brez kaskad.
(3) Vsaj 50 % površine podpornega zidu ali škarpe mora biti ozelenjenih.
5. Velikost in zmogljivost objektov
19. člen
(določanje velikosti objektov)
(1) Merila za določanje velikosti objektov so:
– faktor izrabe (FI),
– faktor zazidanosti (FZ),
– faktor odprtih bivalnih površin (FBP),
– faktor zelenih površin (FZP) ter
– višina objektov (V), opredeljena v metrih ali s številom etaž.
(2) Velikost objektov določajo tudi ukrepi za zagotavljanje požarnovarnostnih odmikov, ki omogočajo dostop gasilskih vozil v skladu s SIST DIN 14090 oziroma ločitev zaradi omejevanja širjenja požara na sosednje objekte.
(3) Kadar je zazidanost (FZ) ali izraba parcele (FI), namenjene gradnji, na kateri stoji obstoječi objekt, večja od zazidanosti ali izrabe parcele, namenjene gradnji, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustni le rekonstrukcije brez povečanja prostornine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Na mestu poprej odstranjenih objektov je dopustna gradnja novih (nadomestnih) objektov, ki ne presegajo BTP odstranjenih objektov, pod pogojem, da so zagotovljene normativne zelene površine in parkirna mesta v skladu z določbami tega odloka. Splošna določba FI za EUP se v primeru nadomestne gradnje objekta ne uporablja.
(4) Kadar je s tem odlokom določena višina objekta, se FI ne upošteva.
(5) Parcela v vrzeli stavbnega bloka (tip VS) je lahko 100 % pozidana (FZ) pod pogojem, da stavbišče vzidanega objekta ne sega prek ulične gradbene linije, ki jo tvori stavbni blok v uličnem nizu, in prek notranje (dvoriščne) gradbene linije obstoječega objekta stavbnega bloka.
20. člen
(stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji)
(1) Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji, je opredeljena z enim ali z več faktorji:
– faktor izrabe (FI),
– faktor zazidanosti (FZ),
– faktor odprtih bivalnih površin (FBP) ali
– faktor zelenih površin (FZP).
(2) Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji, po območjih namenske rabe znaša (preglednica 6):
+--------------------------------------------------------------+
|Preglednica 6: Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene |
|gradnji, po območjih namenske rabe |
+--------------------------------------------------------------+
|1. SSce – Pretežno eno- in dvostanovanjske površine |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|NA, ND |Družinska hiša|40 % |30 % |O |/ |
| +--------------+--------+---------+----------+--------+
| |Dvojček/vsako |40 % |30 % |O |/ |
| |stavbo dvojčka| | | | |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|NB |Vrstna hiša, |50 % |25 % |O |/ |
| |verižna hiša | | | | |
| +--------------+--------+---------+----------+--------+
| |Atrijska hiša |60 % |20 % |O |/ |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|NA, ND, |Nestanovanjske|40 % |O |25 % |/ |
|C |stavbe | | | | |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|2. SScv – Pretežno večstanovanjske površine |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|V |/ |/ |30 % |O |1,2 |
| +--------------+--------+---------+----------+--------+
| |Ploščica |70 % |20 % |O |/ |
| +--------------+--------+---------+----------+--------+
| |Hiša v terasah|70 % |20 % |O |/ |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|VS |/ |40 % |30 % |O |1,2 |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|NV |/ |40 % |35 % |O |/ |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|3. SSse – Splošne eno- in dvostanovanjske površine |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|NA, ND |Družinska hiša|40 % |30 % |O |/ |
| +--------------+--------+---------+----------+--------+
| |Dvojček/na |40 % |30 % |O |/ |
| |vsako stavbo | | | | |
| |dvojčka | | | | |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|NB |Vrstna hiša, |50 % |25 % |O |/ |
| |verižna hiša | | | | |
| +--------------+--------+---------+----------+--------+
| |Atrijska hiša |60 % |20 % |O |/ |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|NA, ND, |Nestanovanjske|40 % |O |25 % |/ |
|C |stavbe | | | | |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|4. SSsv – Splošne večstanovanjske površine |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|V |/ |/ |30 % |O |1,2 |
| +--------------+--------+---------+----------+--------+
| |Ploščica |70 % |20 % |O |/ |
| +--------------+--------+---------+----------+--------+
| |Hiša v terasah|70 % |20 % |O |/ |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|VS |/ |40 % |30 % |O |1,2 |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|NV |/ |40 % |35 % |O |/ |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|V, VS, |Nestanovanjske|/ |O |25 % |1,2 |
|C |stavbe | | | | |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|5. SB – Stanovanjske površine za posebne namene |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|/ |Stanovanjske |/ |30 % |O |1,2 |
| |stavbe | | | | |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|/ |Nestanovanjske|/ |O |20 % |1,2 |
| |stavbe | | | | |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|6. SK – Površine podeželskega naselja |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|NA, ND |Družinska hiša|40 % |30 % |O |/ |
| +--------------+--------+---------+----------+--------+
| |Nestanovanjske|40 % |O |30 % |/ |
| |stavbe | | | | |
| +--------------+--------+---------+----------+--------+
| |Kmetijska |50% |O |15 % |/ |
| |gospodarstva | | | | |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|7. CU – Osrednja območja centralnih dejavnosti |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|V, C |Stanovanjske |/ |30 % |O |1,6 |
| |stavbe | | | | |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|VS |Stanovanjske |/ |40 % |30 % |O |
| |stavbe | | | | |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|NV |Stanovanjske |40 % |30 % |O |1,6 |
| |stavbe | | | | |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|V, VS, |Nestanovanjske|/ |O |20 % |1,6 |
|C |stavbe | | | | |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|8. CDd – Območja centralnih dejavnosti brez stanovanj |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|/ |/ |/ |O |20 % |1,6 |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|9. CDi – Območja centralnih dejavnosti za izobraževanje |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|/ |/ |/ |O |25 % |1,6 |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|10. CDo – Območja centralnih dejavnosti za vzgojo in primarno |
|izobraževanje |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|/ |/ |/ |O |25 % |/ |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|11. CDz – Območja centralnih dejavnosti za zdravstvo |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|/ |/ |/ |O |25 % |1,6 |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|12. CDk – Območja centralnih dejavnosti za kulturo |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|/ |/ |/ |O |25 % |1,6 |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|13. CDj – Območja centralnih dejavnosti za javno upravo |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|/ |/ |/ |O |25 % |1,6 |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|14. CDc – Območja centralnih dejavnosti za opravljanje |
|verskih obredov |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|/ |12721 Stavbe |/ |O |25 % |/ |
| |za opravljanje| | | | |
| |verskih | | | | |
| |obredov | | | | |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|/ |Druge stavbe |/ |30 % |20 % |1,0 |
| |iz točke 14.1 | | | | |
| |preglednice 4 | | | | |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|15. IP – Površine za industrijo |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|/ |/ |60 % |O |15 % |/ |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|16. IG – Gospodarske cone |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|/ |/ |60 % |O |15 % |/ |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|17. IK – Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|/ |/ |80 % |O |15 % |/ |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|18. BT – Površine za turizem |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|/ |/ |/ |O |25 % |1,6 |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|19. BD – Površine drugih območij |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|/ |/ |/ |O |20 % |1,6 |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|20. BC – Športni centri |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|/ |/ |/ |O |20 % |1,6 |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|21. ZS – Površine za oddih, rekreacijo in šport |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|/ |/ |/ |O |20 % |/ |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|22. ZPp – Parki |
+--------------------------------------------------------------+
|Raščen teren (s travo, grmovnicami, drevjem in drugimi |
|zasaditvami) mora pokrivati najmanj 70 % površine parka. |
+--------------------------------------------------------------+
|30. POg – Površine za mirujoči promet |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|/ |/ |/ |O |15 % |1,0 |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|32. T – Območja komunikacijske infrastrukture |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|/ |/ |/ |O |25 % |/ |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|33. E – Območja energetske infrastrukture |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|/ |/ |80% |O |15 % |1,0 |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|34. O – Območja okoljske infrastrukture |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|/ |/ |/ |O |15 % | 1,0 |
+--------------------------------------------------------------+
|35. F – Območja za potrebe obrambe v naselju |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|/ |/ |/ |O |20 % |1,6 |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|36. A – Površine razpršene poselitve |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|NA, ND |Družinska hiša|40 % |30 % |O |/ |
| | | | | | |
| +--------------+--------+---------+----------+--------+
| |Nestanovanjske|40 % |O |30 % |/ |
| |stavbe | | | | |
| +--------------+--------+---------+----------+--------+
| |Kmetijska |60 % |O |15 % |/ |
| |gospodarstva | | | | |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|45. N – Območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi |
|nesrečami |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Za stavbe iz točke 41.1 preglednice 4 je treba upoštevati: |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|/ |/ |/ |O |25 % | 0,8 |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|46. f – Območja za potrebe obrambe zunaj naselij |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|Tip |Vrsta tipa |FZ |FBP |FZP |FI |
|objekta |objekta |(največ)|(najmanj)|(najmanj) |(največ)|
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
|/ |/ |/ |O |25 % |0,8 |
+--------+--------------+--------+---------+----------+--------+
(3) Pomen znakov v tabeli:
– Ø – faktor za namensko rabo EUP ni relevanten,
– / – faktor je za namensko rabo EUP posredno že določen z drugimi faktorji izkoriščenosti: FZ, FBP, FZP, FI ali višino.
21. člen
(višina stavb)
(1) Glede na tip objekta največja etažnost in višina stavbe znašata (preglednica 7):
+--------------------------------------------------------------+
|Preglednica 7: Etažnost in višina stavb |
+-----------+-----------------------+--------------------------+
|Tip |Največja etažnost do |Največja višina do |
|objekta | | |
+-----------+-----------------------+--------------------------+
|NA |P+1+Po ali 1T |11,00 m |
+-----------+-----------------------+--------------------------+
|NB |Atrijska hiša: P+Po |7,00 m |
| |ali 1T | |
| +-----------------------+--------------------------+
| |Vrstna hiša, verižna |11,00 m |
| |hiša: | |
| |P+1+Po ali 1T | |
+-----------+-----------------------+--------------------------+
|ND |P+1+Po |11,00 m |
+-----------+-----------------------+--------------------------+
|NV |P+2+Po ali M ali T |14,00 m |
+-----------+-----------------------+--------------------------+
|VS |P+2 in več +M ali T |Višino določi PPIP oziroma|
| | |OPPN |
+-----------+-----------------------+--------------------------+
|V |Bloki in stolpi: P+2 |Višino določi PPIP oziroma|
| |in več +M ali T |OPPN |
| +-----------------------+--------------------------+
| |Ploščica: P+2 |Višino določi OPPN |
| +-----------------------+--------------------------+
| |Hiša v terasah |Višino določi OPPN |
+-----------+-----------------------+--------------------------+
|F |Se prilagaja namembnosti stavbe v skladu z 22. |
| |členom tega odloka |
+-----------+--------------------------------------------------+
|C |Se prilagaja namembnosti stavbe v skladu z 22. |
| |členom tega odloka |
+-----------+--------------------------------------------------+
(2) Kadar sta določeni višina in etažnost stavbe, se višina stavbe prilagaja dopustni etažnosti stavbe.
22. člen
(višine nestanovanjskih objektov glede na namensko rabo)
Če ni s PPIP določeno drugače, veljajo za posamezne vrste območij namenske rabe, navedene v spodnji preglednici, naslednje omejitve glede višine oziroma velikosti objektov (preglednica 8):
+--------------------------------------------------------------+
|Preglednica 8: Velikost nestanovanjskih objektov v EUP glede |
|na namensko rabo |
+-----------+--------------------------------------------------+
|EUP |Višina objektov |
+-----------+--------------------------------------------------+
|A |Višina objektov ne sme presegati višine 11,00 m |
+-----------+--------------------------------------------------+
|SSse, |Višina objektov ne sme presegati višine 14,00 m |
|SSce,SK, | |
+-----------+--------------------------------------------------+
|IP |Višina objektov ne sme presegati višine 25,00 m |
| |oziroma se prilagaja višini že zgrajenih objektov |
| |v EUP, razen če je to potrebno zaradi tehnološkega|
| |procesa |
+-----------+--------------------------------------------------+
|IG |Višina objektov ne sme presegati višine 20,00 m |
| |oziroma se prilagaja višini že zgrajenih objektov |
| |v EUP, razen če je to potrebno zaradi tehnološkega|
| |procesa |
+-----------+--------------------------------------------------+
|IK |Višina objektov je do P+Po oziroma se prilagaja |
| |višini že zgrajenih objektov v EUP, razen če je to|
| |potrebno zaradi tehnološkega procesa |
+-----------+--------------------------------------------------+
|ZS |Višina objektov do 7,00 m |
+-----------+--------------------------------------------------+
|ZPp |Višina objektov do 5,00 m |
+-----------+--------------------------------------------------+
6. Lega objektov in odmiki
23. člen
(regulacijske črte in lega objektov na parceli, namenjeni gradnji)
(1) Regulacijske črte določajo urbanistične razmejitve ali razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Delijo se na naslednje kategorije:
a) regulacijska linija (RL) je črta, ki obstoječe in predvidene javne površine ločuje od površin v zasebni lasti,
b) gradbene črte, ki se delijo na podkategorije:
– gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljene stavbe, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Odstopanja od gradbene linije so dopustna za največ 1,20 m v notranjost parcele, namenjene gradnji, vendar največ v 1/3 dolžine fasade stavbe. Gradbeno linijo lahko presegajo balkoni, napušči in nadstreški nad vhodi,
– gradbena meja (GM) je črta, ki je načrtovane stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost parcele, namenjene gradnji,
– gradbena meja v nadstropjih (GMn) je črta, ki je načrtovane stavbe ne smejo presegati v nadstropjih nad pritličjem, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost parcele, namenjene gradnji,
– gradbena meja pod zemljo (GMz) je črta, ki je načrtovane stavbe ne smejo presegati v etažah pod pritličjem, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost parcele, namenjene gradnji.
(2) Regulacijske črte iz prvega odstavka tega člena so prikazane na karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Kadar regulacijska linija ceste ni skladna s stanjem v naravi ali z mejo parcel v naravi, je v OPPN oziroma v projektu za gradbeno dovoljenje dopustno ob soglasju organa Mestne uprave MOL, pristojnega za urejanje prostora, prilagoditi traso ceste projektni rešitvi.
24. člen
(odmiki stavb od sosednjih zemljišč)
(1) Če ni z gradbeno črto določeno drugače, mora biti odmik stavb tipov NA, NB (niz), ND in NV (nad terenom) od meje sosednjih parcel najmanj 4,00 m. Ta določba velja tudi za stavbe tipov C in F, če se gradijo v EUP s tipi stavb NA, NB, ND in NV.
(2) Če ni z gradbeno črto določeno drugače, mora biti odmik stavb tipov V in VS (nad terenom) od meje sosednjih parcel najmanj 5,00 m. Ta določba velja tudi za stavbe tipov C in F, če se gradijo v EUP s tipoma stavb V in VS.
(3) Če tip stavbe v EUP ni določen, se upoštevajo odmiki glede na dejanski tip stavbe v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.
(4) Odmik stavb (nad terenom) iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena od meje sosednjih parcel je lahko tudi manjši, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, vendar ne manj kot 1,50 m od parcelne meje za stavbe iz prvega odstavka tega člena in ne manj kot 3,00 m od parcelne meje za stavbe iz drugega odstavka tega člena.
(5) Manjši odmik stavbe od parcelne meje, kot je določen v prvem in drugem odstavku tega člena, je brez soglasja lastnikov sosednjih parcel dopusten takrat, kadar se na mestu poprej odstranjene zakonito zgrajene stavbe postavi nova (nadomestna) stavba.
(6) Kadar stavba iz prvega ali drugega odstavka tega člena meji na EUP z namensko rabo K1, K2, Go ali Gpn, je treba zagotoviti enak odmik, kot je določen v prvem ali v drugem odstavku tega člena ali v 74. členu tega odloka.
(7) Če ni z gradbeno črto ali z ulično gradbeno črto obstoječih stavb določen manjši odmik, morajo biti zahtevni in manj zahtevni objekti od regulacijske linije javne ceste in drugih javnih površin odmaknjeni (nad terenom in pod njim) najmanj 5,00 m oziroma 3,00 m od javne poti ali ceste nižje kategorije. Če so odmiki manjši, morata s tem soglašati organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne službe, za državne ceste pa izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest.
(8) Odmik podzemnih etaž od meje sosednjih parcel mora biti najmanj 3,00 m; odmik je lahko tudi manjši, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel.
(9) Temelje objektov, ki mejijo na javne površine, kot so ceste, trgi, pločniki, je na podlagi soglasja organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe, dopustno graditi prek regulacijske linije javne površine.
(10) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1,00 m, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi bližje ali na parcelno mejo.
(11) Če ni z gradbeno črto ali z ulično gradbeno črto obstoječih stavb določen manjši odmik, morajo biti nezahtevni in enostavni objekti odmaknjeni od regulacijske linije javne ceste in drugih javnih površin najmanj 1,50 m. Če so odmiki manjši od 1,50 m, morata s tem soglašati organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne službe, za državne ceste pa izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest.
(12) Ograjo, škarpo ali podporni zid je dopustno postaviti največ do meje parcele, na kateri se gradijo, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče; če se gradijo na meji, se morajo lastniki zemljišč, na katere ti objekti mejijo, o tem pisno sporazumeti. Za odmike od regulacijske linije javne ceste in drugih javnih površin veljajo določbe enajstega odstavka tega člena.
(13) V EUP z namensko rabo BD, IP, IG ali IK morajo biti nove stavbe odmaknjene od meje javnih površin najmanj 5,00 m, če ni z regulacijsko črto ali z ulično gradbeno črto obstoječih stavb določen manjši odmik. Odmik stavb od meje sosednjih parcel, namenjenih gradnji, mora biti najmanj 4,00 m, razen če je večji odmik določen s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom.
(14) Odmik zahtevnih in manj zahtevnih objektov od zunanje meje EUP z namensko rabo ZK, ZPp ali ZPps, znaša najmanj 10,00 m, razen če ni z gradbeno linijo ali gradbeno mejo določen manjši odmik.
(15) Odmiki med fasadami stavb tipov V, VS in C, na katere niso orientirani prostori, namenjeni bivanju, so najmanj enaki ali večji od polovice višine višje stavbe, odmiki od fasad stavb, na katere so orientirani prostori, namenjeni bivanju, pa najmanj eni višini višje stavbe. Ta določba ne velja za ožje mestno središče in za nestanovanjske stavbe, višje od 40,00 m, kjer mora biti odmik fasad najmanj 20,00 m.
(16) Odmiki ali protipožarne ločitve objektov od parcelnih mej morajo preprečevati možnost širjenja požara na sosednje objekte. Pri določanju odmikov ali protipožarnih ločitev je treba upoštevati predpise o požarni varnosti v stavbah in predpise o požarnovarnostnih odmikih ali požarnih ločitvah za druge objekte. Če odmiki ne zagotavljajo predpisanih požarnovarnostnih zahtev, je treba načrtovati protipožarne ločitve v skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah.
(17) Oddaljenost stavbe od parcelne meje je najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko najbolj izpostavljenega dela stavbe (na primer napušč, konzolna konstrukcija, balkon in podobno).
7. Parcelacija stavbnih zemljišč
25. člen
(velikost in oblika parcele, namenjene gradnji)
(1) Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, morata upoštevati:
– tip objekta in predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele (FZ, FBP oziroma FZP, FI, odmike od parcelnih mej, regulacijskih linij in podobno),
– velikost in tlorisno zasnovo objektov,
– namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov,
– možnost priključitve na infrastrukturne objekte in naprave,
– krajevno značilno obliko parcel,
– naravne razmere,
– omejitve uporabe zemljišča,
– lastniško in obstoječo parcelno strukturo zemljišča.
(2) Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, morata zagotoviti:
– spremljajoče dejavnosti osnovnemu objektu (nezahtevni in enostavni objekti, parkirni prostori, manipulativne površine),
– predpisane intervencijske dostope in površine za gasilska in druga reševalna vozila,
– potrebne odmike ali požarne ločitve za omejevanje širjenja požara na sosednje parcele v skladu s SIST DIN 14090.
(3) Površina dostopne poti od javne ceste do parcele, namenjene gradnji, se ne upošteva v izračunu FZ, FI, FBP ali FZP.
(4) Velikost parcele, namenjene gradnji, nizkih stavb glede na njihov tip znaša (preglednica 9):
+--------------------------------------------------------------+
|Preglednica 9: Velikost parcele, namenjene gradnji, glede na |
|tip stavbe |
+-----------+--------------------------------------------------+
|Tip stavbe |Površina parcele, namenjene gradnji |
+-----------+--------------------------------------------------+
|NA, ND |Družinska hiša: najmanj 400,00 m2 in največ |
| |800,00 m2 |
| |Dvojček: najmanj 250,00 m2 in največ 450,00 m2 na |
| |vsako stavbo dvojčka |
+-----------+--------------------------------------------------+
|NB |Vrstna, verižna hiša: najmanj 150,00 m2 in največ |
| |350,00 m2 za en objekt v nizu |
| |Atrijska hiša: najmanj 150,00 m2 in največ 350,00 |
| |m2 za en objekt v nizu |
+-----------+--------------------------------------------------+
|NV |Najmanj 600,00 m2 in največ 1200,00 m2 |
+-----------+--------------------------------------------------+
(5) Za tipe stavb NA, ND, NB in NV je pri gradnji v vrzelih in pri novogradnjah na mestu poprej odstranjenega objekta dopustno odstopanje od velikosti parcele namenjene gradnji, določene s tem odlokom, do največ -10%.
(6) Če ni s tem odlokom določeno drugače, se posegi v obstoječe zakonito zgrajene stavbe v EUP z namensko rabo K1, K2, Go, Gpn, ZPp, ZPps, ZDd, ZDo ali VI lahko izvajajo na parceli, namenjeni gradnji, ki je bila določena k obstoječi stavbi z gradbenim dovoljenjem ali drugim predpisanim upravnim dovoljenjem. Če parcela, namenjena gradnji, k obstoječi stavbi ni bila določena, se za potrebe izvajanja določb tega odloka uporabi dopustna najmanjša velikost parcele, namenjene gradnji, ki je glede na tip stavbe določena v četrtem odstavku tega člena.
(7) Parcela, namenjena gradnji večstanovanjske stavbe, je k stavbi pripadajoče zemljišče, ki je neposredno namenjeno za njeno redno rabo ter vključuje zemljiško parcelo (ali več parcel), na kateri stavba stoji, in zemljišče, ki predstavlja dostopne in dovozne poti, parkirne površine, odprte bivalne površine, otroško igrišče, prostore za smetnjake in podobno. K večjemu številu večstanovanjskih stavb se lahko določi skupno pripadajoče zemljišče. Pripadajoče zemljišče k obstoječim stavbam se določi v skladu z zakonom, za novogradnje pa v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v OPPN.
(8) Parcela, namenjena gradnji, na kateri stoji objekt oziroma je bilo zanj pridobljeno gradbeno dovoljenje, je lahko predmet parcelacije samo v primerih, če sprememba meje ali površine parcele ne bo povzročila kršitve s tem odlokom predpisanih prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za objekt (velikost parcele, namenjene gradnji, FZ, FBP ali FZP, FI, odmike od parcelnih mej, regulacijskih linij, normativi za parkirne površine in podobno).
8. Nezahtevni in enostavni objekti
26. člen
(skupne določbe)
(1) Če ni v tem odloku določeno drugače, se za dimenzioniranje in za druge pogoje gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov upoštevajo predpisi s področja graditve objektov.
(2) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen in dopustno lokacijo v posameznih namenskih rabah so določene v Prilogi 4 tega odloka.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine dopustni le tisti nezahtevni in enostavni objekti glede na namen in dopustno lokacijo, ki so skladni z varstvenim režimom za posamezno območje.
27. člen
(ograje)
(1) Ograje morajo glede višine izpolnjevati naslednje pogoje:
– medsosedska ograja: višina do 1,80 m,
– ograja za pašo živine: višina do 1,50 m,
– varovalna in protihrupna ograja: višina do 2,20 m, če ni s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno drugače,
– ograja v EUP z namensko rabo ZV: višina do 1,60 m, živa meja, izjemoma tudi drugi materiali, če so enotni za območje vrtičkov.
(2) Višino ograje in vrsto materiala je treba praviloma prilagoditi sosednjim ograjam. Ograje atrijskih stanovanj pri večstanovanjskih stavbah morajo biti v posameznem nizu atrijskih stanovanj enotno oblikovane.
(3) Zapornice, ki omejujejo dostop z javnih na zasebne površine, je dopustno postaviti na podlagi pogojev in soglasja organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe, v skladu s SIST DIN 14090.
(4) Železniško progo, ki poteka v območju stavbnih zemljišč na nivoju terena, je treba zavarovati z varovalno ograjo.
28. člen
(bazne postaje in amaterske radijske postaje)
(1) Bazna postaja mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– antenski drog je lahko visok največ 10,00 m nad višino strehe objekta,
– pri antenskih nosilcih na antenskem drogu, postavljenem na objekt, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 1,50 m od strešine, pri antenskih nosilcih, pritrjenih na steber, mora biti spodnji rob najnižje antene najmanj 5,00 m od terena in najmanj 1,50 m od strešine, če je steber postavljen na objekt, pri antenskih nosilcih, pritrjenih na vertikalno površino stavbe, pa sme biti največja dolžina antene 1,50 m,
– prostor z elektronsko komunikacijsko opremo je lahko samo v nestanovanjski stavbi, in sicer v tistem njenem delu, ki ni namenjen javni rabi oziroma v katerem se ne zadržujejo ljudje; če je to zabojnik, je lahko postavljen ob drogovih, stebrih ali stolpih, njegova BTP pa je lahko do 30,00 m2,
– pri gradnji baznih postaj je treba upoštevati tudi določbe 55. člena tega odloka.
(2) Bazne postaje je dopustno graditi v skladu z določbami tega člena v objektu ali na njem.
(3) Bazne postaje je treba izvesti tako, da so vizualno zakrite oziroma vključene v objekt, razen v EUP z namensko rabo IP, IG, BD, K1, K2, Go, LN, E, POg, PC ali PŽ.
(4) Objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena ni dopustno graditi v EUP z namensko rabo ZPp, ZPps, ZDo, ZK, Gpn ali VC ter na objektih bolnišnic, objektih vzgojnovarstvene in izobraževalne dejavnosti ter objektih za osnovno zdravstvo varstvo in na otroških igriščih.
(5) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja baznih postaj in amaterskih radijskih postaj je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja.
29. člen
(odprt sezonski gostinski vrt)
(1) Odprt sezonski gostinski vrt na javni površini mora biti povezan z obstoječim gostinskim obratom.
(2) Odprt sezonski gostinski vrt na javni površini, ki ni povezan z obstoječim gostinskim obratom, mora biti urejen kot funkcionalna celota s točilno mizo in priključen na potrebne komunalne vode.
(3) Vsi elementi opreme odprtega sezonskega gostinskega vrta na javni površini morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije lahko takoj odstranijo. Postavitev točilnih pultov, hladilnih omar ali druge masivne opreme na površini gostinskega vrta ni dopustna.
(4) V ožjem mestnem središču ni dopustna postavitev podestov ali drugih talnih oblog, ograj in predelnih sten okoli gostinskega vrta. Podest je dopustno postaviti le v primeru izjemno razgibanega ali padajočega terena.
(5) Na zasebni površini je dopustno postaviti odprt sezonski gostinski vrt na podlagi dovoljenja za gostinsko dejavnost in pod pogojem, da so zanj zagotovljena parkirna mesta v skladu z določbami tega odloka.
(6) Za zaščito sezonskih gostinskih vrtov pred soncem se uporabljajo senčniki. Če zemljišče ni varovano s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, so dopustni tudi nadstreški (markize, tende), ki morajo biti na objektu enotno oblikovani ter oblikovno usklajeni s členitvijo fasade. V ožjem mestnem središču postavitev nadstreškov ni dopustna.
(7) Odprt sezonski gostinski vrt na javni površini je dopustno postaviti na podlagi soglasja organa Mestne uprave MOL, pristojnega za javne površine, in dovoljenja organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe.
30. člen
(kioski)
(1) Kioske za prodajo časopisov, za pobiranje vstopnin, parkirnin in podobno (BTP do 20,00 m2) ter stojnice (ute) za prodajo kostanja, sladoleda in podobne objekte je dopustno postaviti na javne prometne in z njih neposredno dostopne javne površine.
(2) Kioske za prodajo sadja in zelenjave (BTP do 25,00 m2) je dopustno postaviti na javne prometne in z njih neposredno dostopne javne površine, razen v ožjem mestnem središču.
(3) Kioske za pripravo in prodajo hrane, večnamenske kioske in tipske zabojnike je dopustno postaviti v času trajanja prireditev na prometno dostopnih in komunalno opremljenih javnih prometnih in z njih neposredno dostopnih javnih površinah.
(4) Postavitev kioskov in stojnic iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je dopustna na podlagi dovoljenja organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe.
31. člen
(urbana oprema in spominska obeležja)
(1) Urbana oprema in spominska obeležja morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo gibanja pešcev ter vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.
(2) Merila in pogoji za namestitev in za oblikovanje objektov za oglaševanje so določeni v 60., 104. členu in Prilogi 3 tega odloka.
(3) Spominskih obeležij ali nagrobnih znamenj ni dopustno postaviti ob državnih in občinskih cestah.
(4) Pri postavitvi urbane opreme in spominskih obeležij na javnih površinah je treba pridobiti dovoljenje organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe.
9. Zelene površine
32. člen
(velikost in urejanje odprtih bivalnih in zelenih površin)
(1) Faktor odprtih bivalnih površin (FBP), ki je določen v 20. členu tega odloka, se uporablja pri objektih, namenjenih bivanju, in vključuje najmanj 50 % zelenih površin na raščenem terenu in največ 50 % tlakovanih površin, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine. Tlakovanih površin je lahko tudi več, če gre za ureditev trga in večnamenske ploščadi, vendar največ do 70 %, v ožjem mestnem središču do 90 %.
(2) Faktor zelenih površin (FZP), ki je določen v 20. členu tega odloka, se uporablja pri nestanovanjskih stavbah. Zelene površine so namenjene ureditvam ob objektu na raščenem terenu. Na območju ožjega mestnega središča je površine raščenega terena dopustno nadomestiti s tlakovanimi površinami, če gre za ureditev trga ali večnamenske ploščadi.
(3) V objektu, v katerem so poleg stanovanj tudi nestanovanjske dejavnosti, se pri izračunu zelenih površin upošteva seštevek deležev FBP stanovanjskih in FZP ostalih površin.
(4) Na vsako stanovanje v večstanovanjski stavbi je treba na parceli, namenjeni gradnji objekta, zagotoviti najmanj 15,00 m2 odprtih bivalnih površin, od teh mora biti najmanj 7,50 m2 površin namenjenih za otroško igrišče in najmanj 5,00 m2 površin za športe z žogo in druge urbane športe za potrebe večjih otrok in mladostnikov. Otroško igrišče in površine za športe z žogo morajo biti namenjeni skupni rabi vseh stanovalcev. Za več stanovanjskih objektov je dopustno zagotoviti v skladu z določbami tega člena tudi skupna otroška igrišča in površine za športe z žogo na samostojnih parcelah, namenjenih gradnji.
(5) Najmanjša velikost otroškega igrišča pri večstanovanjskih stavbah (več kot osem stanovanj) in v primeru organizirane gradnje več kot osem eno- ali dvostanovanjskih stavb je 60,00 m2. Če seštevek površin otroškega igrišča glede na število stanovanj znaša več kot 200,00 m2, je najmanjša velikost enovitega območja igralnih površin 200,00 m2.
(6) Če seštevek površin, namenjenih za športe z žogo in druge urbane športe za potrebe večjih otrok in mladostnikov, glede na število stanovanj znaša več kot 200,00 m2, je najmanjša velikost enovitega območja igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov 200,00 m2.
(7) Igrišča za igro mlajših otrok morajo biti umaknjena od prometnic in urejena v radiju 100,00 m od vhoda v stanovanjsko stavbo.
(8) Pri večstanovanjskih stavbah se s tem odlokom predpisane odprte bivalne površine (FBP) in 15,00 m2 odprtih bivalnih površin na stanovanje ne seštevajo. Upošteva se tisti od obeh normativov, ki zagotavlja večjo kvadraturo odprtih bivalnih površin.
(9) V stanovanjskih stavbah za posebne namene je treba na parceli, namenjeni gradnji, zagotoviti na vsako posteljo najmanj 7,50 m2 odprtih bivalnih površin.
(10) V širšem mestnem središču in ob glavnih mestnih cestah znotraj avtocestnega obroča je v pasu 100,00 m, merjeno od roba regulacijske linije glavne mestne ceste, dopustno zagotoviti do 35 % FBP v večstanovanjskih stavbah, v stanovanjskih stavbah za posebne namene ter FZP v nestanovanjskih stavbah tudi na delih stavb, ki so urejeni kot skupne odprte zazelenjene terase, pri čemer terasa ne sme biti manjša od 100,00 m2, mora biti urejena kot zelena ureditev, ustrezno zavarovana in namenjena uporabnikom stavbe.
(11) Kadar pri večstanovanjskih stavbah na parceli, namenjeni gradnji objekta, ni prostorskih možnosti za zagotovitev s tem odlokom zahtevanih odprtih bivalnih površin, mora investitor manjkajoče odprte bivalne površine zagotoviti na drugih primernih površinah v njegovi lasti (na območju ožjega mestnega središča tudi v javni lasti), ki so od stavbe oddaljene največ 200,00 m in na katerih je etažnim lastnikom zagotovljena njihova trajna uporaba. Določba tega odstavka ne velja za površine otroškega igrišča (7,50 m2 na stanovanje), ki ga je treba zagotoviti na parceli, namenjeni gradnji.
(12) Normativi iz prvega in tretjega odstavka tega člena se ne uporabljajo, kadar se v širšem mestnem središču ali v EUP z namensko rabo SScv, SSsv ali CU obstoječa večstanovanjska stavba nadomesti z novo z enakim ali manjšim številom stanovanj ali če se s preureditvijo obstoječih stavb zgradi do pet novih stanovanj.
(13) Predpisano zasaditev površin je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,20 m. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve. Do 30 % dreves, ki jih je treba posaditi na parceli, namenjeni gradnji, je dopustno nadomestiti tudi z visokimi grmovnicami.
(14) Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se ohranjajo na parceli, namenjeni gradnji, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves. Ta določba ne velja za gradnjo v območjih EUP s tipi objektov NA, NB in ND.
(15) Pogoji za gradnjo v vplivnem območju dreves in druge vegetacije:
– v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Odprtina za prehajanje zraka in vode mora biti najmanj 3,00 m2,
– odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2,00 m.
(16) Obstoječe drevorede je treba ohranjati.
(17) Drevoredi so prikazani na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«.
(18) Če ni z drugim predpisom določeno drugače, je na vseh objektih, ki imajo ravno streho z več kot 600,00 m2 neto površine (brez svetlobnikov, strojnic in drugih objektov na strehi), treba urediti zeleno streho. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni mogoča.
(19) Število dreves, ki je zahtevano za posamezno območje namenske rabe, se lahko zmanjša pri dejavnostih, ki imajo posebne pogoje zaradi varstva pred požarom.
(20) Obrežne drevnine ni dopustno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jo je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(21) Odprte bivalne in zelene površine se ob naravnih in drugih nesrečah lahko uporabijo tudi za umik iz objektov kot območje za evakuacijo, nastanitev in kot območje za zbiranje reševalnih ekip.
33. člen
(zeleni klini)
(1) Zeleni klini zagotavljajo ekološke, klimatske in funkcionalne povezave urbanega dela mesta z njegovim naravnim zaledjem.
(2) V območjih zelenih klinov veljajo naslednje določbe:
– FBP se poveča za 10 % zelenih površin na raščenem terenu, od katerih je lahko največ 20 % tlakovanih površin (na primer trg, ploščad, igrišče); tlakovanih površin je lahko tudi več, če gre za ureditev trga ali večnamenske ploščadi, vendar največ do 40 %,
– FZP se poveča za 5 %,
– število s tem odlokom zahtevanih dreves na parceli, namenjeni gradnji, se poveča za 30 % oziroma najmanj za eno drevo; v območjih, kjer je število dreves predpisano na hektar, pa za 20 % oziroma najmanj za eno drevo,
– če ni z drugim predpisom določeno drugače, je na vseh objektih, ki imajo ravno, nepohodno streho, večjo od 400,00 m2 neto površine (brez svetlobnikov, strojnic in drugih objektov na strehi), treba urediti zeleno streho. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni mogoča.
(3) Območja zelenih klinov so prikazana na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«.
34. člen
(zasaditev dreves)
Na parceli, namenjeni gradnji objekta, je treba zasaditi naslednje število dreves (preglednica 10):
+--------------------------------------------------------------+
|Preglednica 10: Najmanjše število dreves na parceli, |
|namenjeni gradnji |
+-----------+--------------------------------------------------+
|Območje |Najmanjše število dreves |
+-----------+--------------------------------------------------+
|SSce |Tipa stavbe NA in ND: vsaj 2 drevesi |
| |Tip stavbe NB: vsaj 1 drevo |
| |Tip stavbe C: vsaj 20 dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
|SScv |Stanovanjske stavbe: vsaj 25 dreves/ha |
| |Nestanovanjske stavbe: vsaj 20 dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
|SSse |Tipa stavbe NA in ND: vsaj 2 drevesi |
| |Tip stavbe NB: vsaj 1 drevo |
| |Tip stavbe C: vsaj 20 dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
|SSsv |Stanovanjske stavbe tipa V: vsaj 25 dreves/ha |
| |Nestanovanjske stavbe tipa V: vsaj 20 dreves/ha |
| |Tip stavbe VN: vsaj 3 drevesa |
+-----------+--------------------------------------------------+
|SB |Stanovanjske stavbe: vsaj 25 dreves/ha |
| |Nestanovanjske stavbe: vsaj 15 dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
|SK |Tipa stavbe NA in ND: vsaj 2 drevesi |
| |Tip stavbe C: vsaj 20 dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
|CU |Stanovanjske stavbe: vsaj 25 dreves/ha |
| |Nestanovanjske stavbe: vsaj 15 dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
|CDd |Vsaj 15 dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
|CDi |Vsaj 20 dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
|CDo |Vsaj 20 dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
|CDz |Vsaj 20 dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
|CDk |Vsaj 20 dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
|CDj |Vsaj 20 dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
|CDc |Vsaj 20 dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
|IP |Vsaj 25 dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
|IG |Vsaj 25 dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
|IK |Vsaj 25 dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
|BT |Vsaj 40 dreves/ha, razen v ožjem mestnem središču |
+-----------+--------------------------------------------------+
|BD |Vsaj 25 dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
|BC |Vsaj 30 dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
|ZS |Vsaj 25 dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
|PC |Ob cestah, ki imajo urejene ali načrtovane |
| |stranske zelenice (2,00 x 3,00 m), je treba |
| |urediti drevorede |
| |Ceste, ob katerih mora biti obvezno zasajen |
| |drevored, so prikazane na karti 3.2 »Prikaz |
| |območij enot urejanja prostora in prostorskih |
| |izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne |
| |površine in oglaševanje« |
+-----------+--------------------------------------------------+
|POg |12420 Garažne stavbe, 12301 Trgovske stavbe, 12112|
| |Gostilne, restavracije in točilnice, druge |
| |storitvene dejavnosti: vsaj 20 dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
|E |Objekti iz točke 33.2 preglednice 4: vsaj 20 |
| |dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
|O |Objekti iz točke 34.2 preglednice 4: vsaj 20 |
| |dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
|F |Vsaj 20 dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
|A |Tipa stavbe NA in ND: vsaj 2 drevesi |
| |Tip stavbe C: vsaj 20 dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
|f |Vsaj 20 dreves/ha |
+-----------+--------------------------------------------------+
35. člen
(ureditev površin za vrtičkarstvo – ZV)
(1) Pri urejanju EUP z namensko rabo ZV je treba upoštevati naslednje pogoje:
– območje mora v primeru, da meji na javno prometno komunikacijo, zapirati enotna živa meja, ki omogoča prehodnost po obstoječih poteh,
– notranje ločevalne poti med vrtički je treba urediti tako, da bodo razmejile vrtičke v pasovih, širokih od 10,00 do 15,00 m,
– velikost posameznega vrtička je od 50,00 m2 do 150,00 m2,
– največ 30 % površine posameznega vrtička je dopustno uporabiti za postavitev lope z zunanjo ureditvijo (od teh največ 15,00 m2 oziroma 15 % tlakovanih površin).
(2) EUP z namensko rabo ZV morajo biti priključeni na vodovod, imeti morajo urejeno parkiranje in enotno urejen način ravnanja z odpadki.
(3) Odmiki EUP z namensko rabo ZV so:
– najmanj 15,00 m od zgornje meje brežine vodotoka 1. reda (Sava in Ljubljanica) in najmanj 5,00 m od meje brežine ostalih vodotokov,
– najmanj 50,00 m od lokalnih zbirnih cest in cest, ki so v pristojnosti države,
– najmanj 100,00 m od avtocest ter
– najmanj 30,00 m od EUP z namensko rabo IP ali ZK.
(4) Objekti v EUP z namensko rabo ZV:
a) Lesena lopa:
– pritlični objekt: največja velikost 2,00 x 2,50 m, višina do 2,50 m,
– skupni pritlični objekt do višine 4,00 m s površino do največ 60,00 m2 na 1500,00 m2 površine vrtičkov.
b) Leseni zaboj:
– površina največ 1,60 m x 0,70 m x 0,45 m.
36. člen
(reka Ljubljanica in Gruberjev prekop)
(1) EUP z namensko rabo VC: reka Ljubljanica in Gruberjev prekop ter EUP z namensko rabo ZS, ZPp, ZDo ali POd, ki mejijo nanje, je treba urejati sočasno v naslednjih odsekih:
– Ljubljanica od južne obvoznice do mosta na Jurčkovi cesti pri Livadi,
– levi breg Ljubljanice od mosta na Jurčkovi cesti pri Livadi do Prulskega mosta,
– desni breg Ljubljanice od mosta na Jurčkovi cesti pri Livadi do Špice in ob Gruberjevem prekopu do Karlovškega mosta,
– Špica od Prulskega mosta do Karlovškega mosta,
– Trnovski pristan od Prulskega mosta do izliva Gradaščice,
– Krakovski nasip med izlivom Gradaščice in Šentjakobskim mostom,
– Grudnovo nabrežje med Prulskim mostom in Šentjakobskim mostom,
– Breg med Šentjakobskim mostom in Čevljarskim mostom,
– Gallusovo nabrežje med Šentjakobskim mostom in Čevljarskim mostom,
– Hribarjevo nabrežje med Čevljarskim mostom in Tromostovjem,
– Cankarjevo nabrežje med Čevljarskim mostom in Tromostovjem,
– Petkovškovo nabrežje med Tromostovjem in Zmajskim mostom,
– Tržnice med Tromostovjem in Zmajskim mostom,
– Petkovškovo nabrežje med Zmajskim mostom in Šentpetrskim mostom na Ambroževem trgu,
– Poljanski nasip med Zmajskim mostom in Šentpetrskim mostom na Ambroževem trgu,
– levi breg med Šentpetrskim mostom in Mrtvaškim mostom,
– Poljanski nasip med Šentpetrskim mostom in Mrtvaškim mostom,
– levi breg med Mrtvaškim mostom in mostom na Grablovičevi ulici,
– desni breg med Mrtvaškim mostom in mostom na Grablovičevi ulici,
– levi breg med mostom na Grablovičevi ulici in mostom na Kajuhovi ulici,
– desni breg med mostom na Grablovičevi ulici in mostom na Kajuhovi ulici,
– Gruberjev prekop med Karlovškim mostom in mostom na Poljanski cesti,
– Gruberjev prekop med mostom na Poljanski cesti in sotočjem z Ljubljanico,
– Ljubljanica med mostom na Kajuhovi ulici in peš brvjo v podaljšku Brodarjevega trga,
– Ljubljanica med peš brvjo v podaljšku Brodarjevega trga in mostom na Čengdujski cesti pri Fužinskem gradu,
– Ljubljanica med mostom na Čengdujski cesti in vzhodno obvoznico.
(2) Za odseke iz prvega odstavka tega člena pridobi MOL kot podlago za posege v prostor arhitekturno krajinsko strokovno rešitev.
10. Parkirne površine
37. člen
(parkirne cone)
(1) Območje MOL je glede na lego objektov v prostoru, h katerim se določajo parkirna mesta, razdeljeno na naslednje parkirne cone:
– območje za pešce: cona se nahaja znotraj ožjega mestnega središča in je določena s predpisom MOL. Na tem območju se ne uporabljajo parkirni normativi iz 38. člena tega odloka, parkiranje na tem območju ureja poseben predpis MOL,
– parkirna cona 1: cona vključuje območje ožjega mestnega središča (razen površin območja za pešce),
– parkirna cona 2: cona vključuje območje širšega mestnega središča (razen območja parkirne cone 1 z območjem za pešce) in pasove ob glavnih mestnih cestah v širini 100,00 m od regulacijske linije ceste znotraj avtocestnega obroča,
– parkirna cona 3: cona vključuje območja MOL zunaj površin parkirnih con 1 in 2 ter območja za pešce.
(2) Meje parkirnih con so prikazane na karti 4.7 »Cestno omrežje in območja parkirnih režimov«.
(3) Šteje se, da je objekt znotraj določene parkirne cone, če je znotraj cone vsaj 50 % BTP objekta.
38. člen
(parkirni normativi)
(1) Na parceli, namenjeni gradnji ali v EUP, kadar je to v tem členu posebej določeno, je treba za vsak objekt oziroma za posamezni del objekta zagotoviti naslednje najmanjše število PM (preglednica 11):
+--------------------------------------------------------------+
|Preglednica 11: Najmanjše število PM |
+-------------------------+------------------------------------+
|Namembnost objektov |Parkirne cone 1, 2 in 3 |
| |Število PM (na BTP objekta ali dela |
| |objekta glede na namembnost oziroma |
| |za EUP) |
+-------------------------+------------------------------------+
|1. Stanovanja in bivanje | |
+-------------------------+------------------------------------+
|11100 Enostanovanjske |2 PM/stanovanje |
|stavbe | |
|11210 Dvostanovanjske | |
|stavbe | |
+-------------------------+------------------------------------+
|11221 Tri- in |2 PM/stanovanje, |
|večstanovanjske stavbe |od tega 10 % na terenu za |
| |obiskovalce (v širšem mestnem |
| |središču tudi pod nivojem terena) |
+-------------------------+------------------------------------+
|11300 Stanovanjske |1 PM/12 postelj, |
|stavbe za posebne namene |dodatno 10 % na terenu za |
|(dijaški, mladinski |obiskovalce |
|domovi ipd.) | |
+-------------------------+------------------------------------+
|11300 Stanovanjske |1 PM/4 postelje, |
|stavbe za posebne namene |dodatno 10 % na terenu za |
|(študentski domovi, |obiskovalce |
|internati, samostani | |
|ipd.) | |
+-------------------------+------------------------------------+
|11300 Stanovanjske |1 PM/6 postelj, |
|stavbe za posebne namene |od tega 75 % na terenu za |
|(domovi za starejše, |obiskovalce |
|varna hiša ipd.) | |
+-------------------------+------------------------------------+
|11300 Stanovanjske |1 PM/3 stanovanja, |
|stavbe za posebne namene |dodatno 10 % na terenu za |
|(za socialno ogrožene |obiskovalce |
|osebe; za izvajanje | |
|socialnih programov, ki | |
|vključujejo bivanje) | |
+-------------------------+------------------------------------+
|11222 Stanovanjske |0,8 PM/stanovanje, |
|stavbe z oskrbovanimi |od tega 10 % na terenu za |
|stanovanji (oskrbovana |obiskovalce |
|stanovanja) | |
+-------------------------+------------------------------------+
|2. Poslovno-trgovske | |
|dejavnosti | |
+-------------------------+------------------------------------+
|12201 Stavbe javne |1 PM/40,00 m2, |
|uprave |od tega najmanj 30 % PM za |
| |obiskovalce |
+-------------------------+------------------------------------+
|12202 Stavbe bank, pošt, |1 PM/35,00 m2, |
|zavarovalnic, ki |od tega najmanj 40 % PM za |
|poslujejo s strankami |obiskovalce |
+-------------------------+------------------------------------+
|12203 Druge upravne in |1 PM/40,00 m2, |
|pisarniške stavbe |od tega 20 % PM za obiskovalce |
|(mešani poslovni | |
|programi) | |
+-------------------------+------------------------------------+
|12301 Trgovske stavbe |1 PM/40,00 m2, |
|(lokalna trgovina do |od tega najmanj 75 % PM za |
|500,00 m2) |obiskovalce |
+-------------------------+------------------------------------+
|12301 Trgovske stavbe |1 PM/70,00 m2, |
|(trgovina z |od tega najmanj 75 % PM za |
|neprehrambnimi izdelki) |obiskovalce |
+-------------------------+------------------------------------+
|12301 Trgovske stavbe |1 PM/25,00 m2, |
|(nakupovalni center, |od tega najmanj 75 % PM za |
|večnamenski trgovsko- |obiskovalce |
|zabaviščni center nad | |
|500,00 m2) | |
+-------------------------+------------------------------------+
|12301 Trgovske stavbe |1 PM/30,00 m2, |
|(odprte in pokrite |od tega najmanj 80 % PM za |
|tržnice) |obiskovalce |
+-------------------------+------------------------------------+
|12304 Stavbe za druge |1 PM/25,00 m2, |
|storitvene dejavnosti |od tega najmanj 75 % PM za |
|(obrtno-servisne |obiskovalce, |
|dejavnosti – frizer, |ne manj kot 2 PM za obiskovalce na |
|urar, čistilnica, |lokal |
|fizioterapija, | |
|avtopralnice, lekarne …) | |
+-------------------------+------------------------------------+
|12303 Bencinski servisi |1 PM/25,00 m2 stavbe, |
|z osebjem |ne manj kot 3 PM za obiskovalce |
+-------------------------+------------------------------------+
|3. Družbene dejavnosti | |
+-------------------------+------------------------------------+
|12610 Stavbe za kulturo |1 PM/5 sedežev (obiskovalcev), |
|in razvedrilo |od tega najmanj 75 % PM za |
| |obiskovalce |
+-------------------------+------------------------------------+
|12620 Muzeji in |1 PM/60,00 m2, |
|knjižnice |od tega najmanj 75 % PM za |
| |obiskovalce |
+-------------------------+------------------------------------+
|12721 Stavbe za |1 PM/10 sedežev, |
|opravljanje verskih |od tega najmanj 80 % PM za |
|obredov |obiskovalce |
+-------------------------+------------------------------------+
|12640 Stavbe za |1 PM/3 postelje, |
|zdravstvo (bolnišnice) |od tega najmanj 30 % PM za |
| |obiskovalce |
+-------------------------+------------------------------------+
|12640 Stavbe za |1 PM/20,00 m2 in |
|zdravstvo |ne manj kot 3 PM, |
|(zdravstveni dom, |od tega najmanj 50 % PM za |
|ambulante, veterinarske |obiskovalce |
|ambulante) | |
+-------------------------+------------------------------------+
|12630 Stavbe za |1 PM/učilnico, |
|izobraževanje in |od tega najmanj 12 PM za |
|znanstvenoraziskovalno |kratkotrajno parkiranje staršev |
|delo (osnovne šole) | |
+-------------------------+------------------------------------+
|12630 Stavbe za |1,25 PM/učilnico, |
|izobraževanje in |od tega do 20 % za obiskovalce |
|znanstvenoraziskovalno | |
|delo (srednje šole) | |
+-------------------------+------------------------------------+
|12630 Stavbe za |1 PM/7 učencev |
|izobraževanje in |in dodatno 1 PM/oddelek za |
|znanstvenoraziskovalno |kratkotrajno parkiranje staršev |
|delo (posebne šole za | |
|ovirane v razvoju) | |
+-------------------------+------------------------------------+
|12630 Stavbe za |1 PM/30,00 m2, od tega najmanj 20 % |
|izobraževanje in |za obiskovalce |
|znanstvenoraziskovalno | |
|delo (visoke šole) | |
+-------------------------+------------------------------------+
|12630 Stavbe za |2 PM/oddelek |
|izobraževanje in |in dodatno 1 PM/oddelek za |
|znanstvenoraziskovalno |kratkotrajno parkiranje staršev |
|delo (predšolska vzgoja) | |
+-------------------------+------------------------------------+
|4. Športne dejavnosti | |
+-------------------------+------------------------------------+
|24110 Športna igrišča |1 PM/250,00 m2, |
|(brez gledalcev) |od tega najmanj 80 % PM za |
| |obiskovalce |
+-------------------------+------------------------------------+
|24110 Športna igrišča in |1 PM/15 sedežev |
|stadioni (s prostori za |in dodatno 1 PM/250 sedežev za |
|gledalce) |avtobus; |
| |(v bližini javnega prometa – |
| |oddaljenost do 1000,00 m – je |
| |dopustno normativ zmanjšati do 30%) |
+-------------------------+------------------------------------+
|12650 Športne dvorane |1 PM/70,00 m2 |
|(brez gledalcev) | |
+-------------------------+------------------------------------+
|12650 Športne dvorane |1 PM/30,00 m2 |
|(s prostori za gledalce) |in dodatno 1 PM/200 sedežev za |
| |avtobus |
+-------------------------+------------------------------------+
|12650 Športne dvorane |1 PM/25,00 m2, |
|(pretežno namenjene |od tega najmanj 80 % PM za |
|razvedrilu, wellness, |obiskovalce |
|fizioterapija, fitnes, | |
|kopališče ipd.) | |
+-------------------------+------------------------------------+
|24110 Športna igrišča |1 PM/100,00 m2, |
|(vodni športi, bazenska |od tega najmanj 80 % PM za |
|kopališča na prostem) |obiskovalce |
+-------------------------+------------------------------------+
|12650 Športne dvorane |1 PM/3 omarice, |
|(plavalni bazeni in |od tega najmanj 80 % PM za |
|pokrita kopališča) |obiskovalce |
|(brez gledalcev) |in dodatno najmanj 1 PM za avtobus |
+-------------------------+------------------------------------+
|12650 Športne dvorane |1 PM/3 omarice |
|(plavalni bazeni in |1 PM/6 sedežev |
|pokrita kopališča) |in dodatno 1 PM/200 sedežev za |
|(s prostori za gledalce) |avtobus |
+-------------------------+------------------------------------+
|5. Posebne dejavnosti | |
+-------------------------+------------------------------------+
|12111 Hotelske in |1 PM/3 sobe, |
|podobne stavbe za |od tega najmanj 75 % PM za goste |
|kratkotrajno nastanitev |in dodatno najmanj 1 PM/30 postelj |
|(hotel, prenočišča, |za avtobus |
|penzioni) | |
+-------------------------+------------------------------------+
|12112 Gostilne, |1 PM/4 sedeže in |
|restavracije, točilnice, |1 PM/tekoči meter točilnega pulta, |
|bari |od tega najmanj 75 % PM za goste |
+-------------------------+------------------------------------+
|12120 Druge gostinske |1 PM/10 sob, |
|stavbe za kratkotrajno |od tega najmanj 75 % PM za goste |
|nastanitev | |
|(mladinska prenočišča) | |
+-------------------------+------------------------------------+
|6. Proizvodne dejavnosti | |
+-------------------------+------------------------------------+
|12714 Druge |1 PM/150,00 m2 |
|nestanovanjske kmetijske | |
|stavbe | |
|12713 Stavbe za spravilo | |
|pridelka | |
+-------------------------+------------------------------------+
|12510 Industrijske |1 PM/30,00 m2 površine, |
|stavbe |ne manj kot 2 PM |
| (do 200 m2) | |
+-------------------------+------------------------------------+
|12510 Industrijske |1 PM/60,00 m2 površine |
|stavbe | |
| (več kot 200 m2) | |
+-------------------------+------------------------------------+
|12520 Rezervoarji, |1 PM/150,00 m2 površine |
|silosi in skladišča | |
|(skladišča s strankami) | |
+-------------------------+------------------------------------+
|12520 Rezervoarji, |ne manj kot 3 PM |
|silosi in skladišča | |
|(skladišča brez strank) | |
+-------------------------+------------------------------------+
|12520 Rezervoarji, |1 PM/100,00 m2 površine |
|silosi in skladišča | |
|(razstavni in prodajni | |
|prostori) | |
+-------------------------+------------------------------------+
|12510 Industrijske |6 PM/popravljalno mesto |
|stavbe | |
| (delavnice za servis | |
|motornih vozil) | |
+-------------------------+------------------------------------+
|7. Drugo | |
+-------------------------+------------------------------------+
|24204 Pokopališča na EUP |1 PM/150 grobov (pokopališče Žale), |
| |1 PM/30 grobov (druga pokopališča), |
| |ne manj kot 10 PM |
+-------------------------+------------------------------------+
|24122 Drugi gradbeni |1 PM/600,00 m2, |
|inženirski objekti za |od tega najmanj 80 % PM za |
|šport, rekreacijo in |obiskovalce |
|prosti čas (ZS, ZPp) na | |
|EUP | |
+-------------------------+------------------------------------+
|24122 Drugi gradbeni |1 PM/600,00 m2, |
|inženirski objekti za |od tega najmanj 80 % PM za |
|šport, rekreacijo in |obiskovalce |
|prosti čas (živalski |in najmanj 2 PM za avtobuse |
|vrt) na EUP | |
+-------------------------+------------------------------------+
|Vrtički (ZV) |1 PM na 8 vrtičkov |
+-------------------------+------------------------------------+
|12740 Druge |1 PM/100,00 m2, |
|nestanovanjske stavbe, |od tega najmanj 10 % za obiskovalce |
|ki niso uvrščene drugje | |
|(prevzgojni domovi, | |
|zapori, vojašnice, | |
|stavbe za nastanitev | |
|policistov, gasilcev) | |
+-------------------------+------------------------------------+
(2) V BTP objekta se pri izračunu PM ne upoštevajo BTP, namenjeni servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
(3) V parkirni coni 1 je treba na parceli, namenjeni gradnji objekta, zgraditi najmanj 50 % s tem odlokom predpisanih PM.
(4) V parkirni coni 2 je treba na parceli, namenjeni gradnji objekta, zgraditi najmanj 70 % s tem odlokom predpisanih PM.
(5) Določba četrtega odstavka tega člena ne velja za objekte, naštete v prvi točki »Stanovanja in bivanje« prvega odstavka tega člena; za navedene objekte je treba parkirna mesta zagotoviti v skladu s tem odlokom.
(6) Za objekte 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, 12620 Muzeji in knjižnice in 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov se v izračun skupnega števila predpisanih PM lahko vključi tudi parkirna mesta v javni rabi pod pogojem, da se s strokovno podlago, ki jo potrdi pristojni organ MOL, ugotovi razpoložljivost in zadostnost javnih parkirnih mest v neposredni bližini objekta.
(7) Za stavbe 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (visoke šole), se BTP za izračun števila PM določijo s seštevkom BTP vseh prostorov, namenjenih zaposlenim (pisarne, kabineti, raziskovalni laboratoriji, knjižnice, arhivi, sejne sobe ipd.) ter pripadajočih skupnih prostorov, ki so nujni za normalno obratovanje teh prostorov (hodniki in stopnišča do kabinetov, toaletni prostori za zaposlene ipd.). V seštevek se ne vključi BTP ostalih prostorov, ki so namenjeni študiju in vajam študentov (učilnic, predavalnic, dvoran, učilnic-laboratorijev, telovadnic, skupnih hodnikov k predavalnicam, čitalnic, gospodarskih objektov za rejo in oskrbo živali ipd.).
(8) Kadar na parceli, namenjeni gradnji objekta, ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200,00 m in na katerih je etažnim lastnikom oziroma uporabnikom stavbe zagotovljena njihova trajna uporaba.
(9) Garažne stavbe in parkirišča, ki pripadajo objektom, morajo imeti v skladu s predpisi za projektiranje objektov brez grajenih ovir 5 % parkirnih mest (vendar ne manj kot eno parkirno mesto) namenjenih vozilom oseb z invalidskimi vozički.
(10) Vsako parkirišče z več kot 100 parkirnimi mesti mora imeti tudi eno mesto z napravo za napajanje električnih avtomobilov.
(11) V EUP, v katerih so prisotni objekti z različnimi namembnostmi, se pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po sočasnem parkiranju v prometno najbolj obremenjenem delu dneva.
(12) Parkirna mesta za kolesa:
– v parkirnih conah 1 in 2 ter v območju za pešce je treba na parcelah, namenjenih gradnji stavb, zagotoviti najmanj 1 PM za kolesa na 1 PM za osebna vozila, ki so določena v prvem odstavku tega člena,
– v parkirni coni 3 je treba na parcelah, namenjenih gradnji stavb, zagotoviti najmanj 1 PM za kolesa na 3 PM za osebna vozila, ki so določena v prvem odstavku tega člena,
– pri stavbah 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene (dijaški, mladinski, študentski domovi) ter 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (ne velja za vrtce) je treba zagotoviti najmanj 2 PM za kolesa na 1 PM za osebna vozila, ki so določena v prvem odstavku tega člena,
– parkirna mesta za kolesa morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi; kadar so postavljena na javnih površinah ne smejo ovirati poti pešcev,
– nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, morajo zagotoviti kolesarnico za zaposlene in za obiskovalce.
(13) Na parcelah, namenjenih gradnji stavb, je treba od števila PM za osebna vozila, zagotoviti dodatnih 5 % parkirnih mest za druga enosledna vozila. To določilo se upošteva če je v objektu, na podlagi izračuna iz Preglednice 11, treba zagotoviti več kot 10 PM.
(14) Parkirna mesta za avtomobile, kolesa in za druga enosledna vozila iz tega člena se v izračunu zaokrožijo navzgor.
39. člen
(parkirne površine in garažne stavbe)
(1) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti umeščene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škoduje zdravju, da hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih ter da se s tem ne zmanjšuje s prostorskim aktom predpisani FBP oziroma FZP.
(2) V obstoječih večstanovanjskih soseskah je treba pri gradnji novih parkirnih površin in garažnih stavb število obstoječih parkirnih mest, zgrajenih za potrebe večstanovanjskih objektov, ohraniti za potrebe stanovalcev.
(3) V EUP z namensko rabo SScv, SSsv ali CU sta dopustni širitev obstoječih parkirnih površin in gradnja novih parkirnih površin ob obstoječih cestah in ob dostopih do stavb za potrebe stanovalcev in drugih uporabnikov stavb, kadar se s tem ne zmanjšuje s prostorskim aktom predpisani FBP oziroma FZP.
(4) V EUP z namensko rabo SScv, SSsv ali CU je dopustna gradnja garažnih stavb pod parkirišči in pod zelenimi površinami pod pogojem, da je zagotovljen neposreden dostop z javne prometne površine in da se ohrani obstoječa kakovostna zasaditev visoke vegetacije. Streho podzemne garažne stavbe je dopustno urediti kot zeleno površino, športno igrišče, otroško igrišče, parkirišče, trg in podobno, kadar se s tem ne zmanjšuje s prostorskim aktom predpisani FBP oziroma FZP. Če je streha podzemne garažne stavbe večja od 2000,00 m2, mora biti urejena kot zelena površina in prekrita s plastjo zemlje (prsti) v debelini, ki zagotavlja zasaditev dreves ali grmovnic.
(5) Nove parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, je treba ozeleniti. Zasaditi je treba vsaj eno drevo na 4 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču razporejena čim bolj enakomerno.
(6) V EUP z namensko rabo IP, IG, BD ali BC je dopustno urejanje parkirišč na strehah stavb, v ostalih EUP pa samo na 12420 Garažnih stavbah: samo garaže.
(7) Goriva in maziva, ki lahko odtekajo, je treba zadržati in odstraniti na neškodljiv način. Garažne stavbe morajo imeti zagotovljeno možnost prezračevanja.
11. Prometna infrastruktura
40. člen
(velikost in zmogljivost objektov prometne infrastrukture)
(1) Pri rekonstrukciji in novogradnji cestne infrastrukture je treba upoštevati usmeritve o tipologiji in o prečnih profilih posameznih kategorij cest, ki so določene s predpisi s področja projektiranja cest:
1. Državne ceste:
a) AC – avtocesta:
– štiri- ali večpasovno vozišče
– odstavni pasovi
– srednji ločilni pas
b) HC – hitra cesta:
– dvo- ali večpasovno vozišče
– odstavni pasovi
– srednji ločilni pas
c) G – glavna cesta:
– dvo- ali večpasovno vozišče
– srednji ločilni pas
č) R – regionalna cesta:
– dvopasovno vozišče
d) Ceste kategorij G in R iz točk c) in d) tega odstavka morajo biti na odsekih skozi naselje opremljene s stranskimi zelenimi pasovi, kolesarskimi stezami in pločniki.
2. Občinske ceste:
a) LC – lokalna cesta med naselji:
– dvopasovno vozišče
b) LG – lokalna glavna cesta z ločenim voziščem za javni linijski prevoz potnikov v cestnem prometu:
– dvo- ali štiripasovno vozišče
– ločeno vozišče za javni promet
– stranski zeleni pasovi
– kolesarske steze
– pločniki
c) LG – lokalna glavna cesta:
– dvo- ali štiripasovno vozišče
– stranski zeleni pasovi
– kolesarske steze
– pločniki
č) LZ – lokalna zbirna cesta:
– dvopasovno vozišče
– stranski zeleni pasovi
– kolesarske steze
– pločniki
d) LK – lokalna krajevna cesta:
– dvopasovno vozišče
– pločniki
e) JP – javna pot za vsa vozila – dvosmerna:
– dvopasovno vozišče
– pločniki
f) JP – javna pot – enosmerni ali dvosmerni dovoz do posameznih objektov:
– skupna prometna površina
g) BJ – javna pot za pešce in kolesarje:
– pločnik
– kolesarska steza
h) PJ – javna pot za pešce:
– pločnik
i) KJ – javna pot za kolesarje:
– kolesarska steza.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in oblikovnih meril in pogojev za posamezne tipe cest, ki so določeni v prvem odstavku tega člena, so pri gradnji novih in rekonstrukciji obstoječih cest dopustna v primeru prostorskih omejitev (ko v racionalnem časovnem in finančnem okviru ni mogoče porušiti objektov in pridobiti zemljišč, potrebnih za izvedbo polnega profila ceste). Odstopanja od funkcionalnih in oblikovnih meril morajo upoštevati predpise s področja prometne varnosti. Odstopanja mora potrditi organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne službe.
(3) Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe površin za pešce in voznih površin, je dopustna izvedba javne poti JP iz točke g) prvega odstavka tega člena v širini najmanj 3,50 m.
(4) Pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je treba višino cestišča in območij za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se s tem ne poslabša dostopnosti do objektov.
(5) Območje za pešce je treba urejati kot enovito pretežno ravno površino, ki bo primerna za peš hojo in za funkcionalno ovirane osebe. Površine tlakov morajo biti izvedene s protidrsnimi materiali ali površinsko obdelane proti drsenju. Stopnice in drugi robovi morajo biti izvedeni tako, da so dobro vidni tudi funkcionalno oviranim osebam.
(6) V EUP z namensko rabo K1, K2, Go ali Gpn so stavbna zemljišča cest določena z regulacijsko linijo.
(7) Če se z gradbenim dovoljenjem ali z OPPN za izvedbo ceste ugotovi, da obstoječa stavba ni več v površini ceste, za takšno stavbo veljajo določbe za namensko rabo EUP, ki meji na cesto in v kateri se objekt po popravku meje nahaja.
(8) Oznake cest so prikazane na kartah 4 »Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture« ter 4.7 »Cestno omrežje ter območja parkirnih režimov«.
41. člen
(varovalni pasovi prometne infrastrukture)
(1) Širna varovalnih pasov cest:
a) avtocesta: 40,00 m,
b) hitra cesta: 35,00 m,
c) glavna cesta: 25,00 m,
č) regionalna cesta: 15,00 m,
d) lokalna cesta: 10,00 m,
e) javna pot: 6,00 m,
f) javna pot za kolesarje 3,00 m.
(2) Varovalni pas avtoceste in hitre ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta obojestransko.
(3) Varovalni pas javne ceste iz točk c), č), d), e) in f) iz prvega odstavka tega člena se meri od zunanjega roba regulacijske linije javne ceste obojestransko.
(4) Varovalni progovni pas je zemljiški pas na obeh straneh železniške proge, širok 200,00 m, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge. Varovalni progovni pas industrijskega tira je širok 80,00 m.
(5) V varovalnih pasovih prometnih omrežij je treba za gradnjo objektov in naprav na podlagi projektnih pogojev pridobiti tudi soglasje pristojnega izvajalca gospodarske javne službe. Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja.
(6) Če so varovalni pasovi posameznega prometnega omrežja z drugimi predpisi določeni drugače od navedenih v tem odloku, se upoštevajo določbe drugih predpisov.
42. člen
(mostovi in brvi)
(1) Lokacije cestnih mostov in brvi, ki so prikazane na karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«, se lahko na podlagi projektne rešitve premaknejo do 50,00 m.
(2) Najnižja točka mostne konstrukcije v osi struge na reki Ljubljanici in na Gruberjevem prekopu mora omogočati plovbo z rečnim plovilom tako, da znaša višina nadvodja pod mostovi vsaj 3,00 m.
(3) Projektno rešitev za brvi in mostove preko Ljubljanice, Grubarjevega prekopa in Save je treba pridobiti z natečajem.
(4) Če se nahaja objekt iz tretjega odstavka tega člena na območju, varovanem na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, je treba pred izvedbo natečaja pridobiti natečajne podloge organa pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
43. člen
(priključevanje objektov na javne ceste)
(1) Vsi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dostop ali priključek na javno cesto.
(2) Priključki na javno cesto morajo biti zgrajeni tako, da ne ovirajo prometa. Izvedejo se na podlagi soglasja organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe, ali izvajalca gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest ter v skladu s standardi, ki omogočajo dostop gasilskih in intervencijskih vozil.
(3) Parkirišča morajo biti urejena tako, da se vozila čelno vključujejo na javno cesto.
(4) Objekte je treba priključiti na javno cesto s skupnim priključkom. Odstop od tega pravila je mogoč le ob soglasju organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe.
(5) Slepo zaključene nove javne ceste imajo na koncu obračališče. Odstop od tega pravila je mogoč le ob soglasju organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe.
12. Okoljska, energetska in elektronska komunikacijska gospodarska javna infrastruktura
12.1. Priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo
44. člen
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, nezahtevnih ali enostavnih objektov in drugih objektov, ki ne potrebujejo komunalnih priključkov, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotovi komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v skladu s predpisi s področja prostorskega načrtovanja.
45. člen
(predpisana gospodarska javna infrastruktura)
(1) Stavbna zemljišča za gradnjo so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje in dostop do javne ceste. V zvezi s priključevanjem na plinovodno in vročevodno omrežje je treba upoštevati določbe 46. člena tega odloka.
(2) Če nestanovanjski objekti za svoje delovanje ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene gospodarske javne infrastrukture, se potrebna komunalna opremljenost določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov. Če objekt za delovanje potrebuje pitno ali tehnološko vodo, sta za določitev potrebne komunalne opremljenosti obvezni soglasji ali mnenji pristojnega izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in pristojnega izvajalca gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v MOL.
(3) Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremljenost objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če ta način oskrbe sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje ter z njim soglašata organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne službe, in izvajalec gospodarske javne službe, katerega delovno področje ta način oskrbe zadeva.
46. člen
(obvezno priključevanje na okoljsko in energetsko gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) Objekte je treba priključiti na okoljsko in energetsko gospodarsko javno infrastrukturo, predpisano v 45. členu tega odloka, in na drugo gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma EUP predpisuje drug predpis.
(2) Obveznost priključevanja objektov na posamezno vrsto okoljske in energetske gospodarske javne infrastrukture je določena za vsak EUP posebej z oznako obveznosti priključevanja, ki je prikazana na karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Če obveznost priključevanja objektov na posamezno vrsto okoljske in energetske gospodarske javne infrastrukture za EUP ni določena, se obveznost priključevanja objekta na posamezno vrsto okoljske in energetske gospodarske javne infrastrukture določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objekta.
(4) Oznake iz drugega odstavka tega člena imajo naslednji pomen (preglednica 12):
+--------------------------------------------------------------+
|Preglednica 12: Obveznost priključevanja na okoljsko in |
|energetsko javno infrastrukturo |
+-------------------------------+------------------------------+
|Vrsta priključka na |Oznaka obveznosti |
|okoljsko in |priključevanja |
|energetsko javno +--+--+-+--+-+--+-+--+-+---+---+
|infrastrukturo | 1|2 |3| 4|5| 6|7| 8|9| 10|11 |
+-------------------------------+--+--+-+--+-+--+-+--+-+---+---+
|a) Obvezna | x|x |x| x|x| x|x| x|x| x | |
|priključitev na | | | | | | | | | | | |
|javni vodovodni | | | | | | | | | | | |
|sistem | | | | | | | | | | | |
+-------------------------------+--+--+-+--+-+--+-+--+-+---+---+
|b) Oskrba iz lastnih | | | | | | | | | | | x |
|vodovodnih sistemov | | | | | | | | | | | |
+-------------------------------+--+--+-+--+-+--+-+--+-+---+---+
|c) Obvezna | x|x |x| | | | | | | | |
|priključitev na | | | | | | | | | | | |
|javni kanalizacijski | | | | | | | | | | | |
|sistem. Če javni | | | | | | | | | | | |
|kanalizacijski | | | | | | | | | | | |
|sistem še ni | | | | | | | | | | | |
|zgrajen, mora biti | | | | | | | | | | | |
|zgrajen do leta 2011 | | | | | | | | | | | |
+-------------------------------+--+--+-+--+-+--+-+--+-+---+---+
|č) Obvezna | | | | x|x| x| | | | | |
|priključitev na | | | | | | | | | | | |
|javni kanalizacijski | | | | | | | | | | | |
|sistem. Če javni | | | | | | | | | | | |
|kanalizacijski | | | | | | | | | | | |
|sistem še ni | | | | | | | | | | | |
|zgrajen, mora biti | | | | | | | | | | | |
|zgrajen do leta 2016 | | | | | | | | | | | |
+-------------------------------+--+--+-+--+-+--+-+--+-+---+---+
|d) Obvezna | | | | | | |x| x| | | |
|priključitev na | | | | | | | | | | | |
|javni kanalizacijski | | | | | | | | | | | |
|sistem. Če javni | | | | | | | | | | | |
|kanalizacijski | | | | | | | | | | | |
|sistem še ni | | | | | | | | | | | |
|zgrajen, mora biti | | | | | | | | | | | |
|zgrajen do leta 2018 | | | | | | | | | | | |
+-------------------------------+--+--+-+--+-+--+-+--+-+---+---+
|e) Ureditev internih | | | | | | | | |x| x | x |
|sistemov odvajanja | | | | | | | | | | | |
|in čiščenja odpadne | | | | | | | | | | | |
|vode (mala čistilna | | | | | | | | | | | |
|naprava ali | | | | | | | | | | | |
|nepretočna greznica | | | | | | | | | | | |
|z urejenim rednim | | | | | | | | | | | |
|praznjenjem v okviru | | | | | | | | | | | |
|javne službe) | | | | | | | | | | | |
+-------------------------------+--+--+-+--+-+--+-+--+-+---+---+
|f) Obvezna | x| | | | | | | | | | |
|priključitev na | | | | | | | | | | | |
|daljinski sistem | | | | | | | | | | | |
|oskrbe s toploto, | | | | | | | | | | | |
|razen v primeru | | | | | | | | | | | |
|uporabe obnovljivih | | | | | | | | | | | |
|virov energije | | | | | | | | | | | |
+-------------------------------+--+--+-+--+-+--+-+--+-+---+---+
|g) Obvezna | |x | | x| | | | | | | |
|priključitev na | | | | | | | | | | | |
|daljinski sistem | | | | | | | | | | | |
|oskrbe s toploto; če | | | | | | | | | | | |
|to ni mogoče, pa na | | | | | | | | | | | |
|distribucijsko | | | | | | | | | | | |
|plinovodno omrežje, | | | | | | | | | | | |
|razen v primeru | | | | | | | | | | | |
|uporabe obnovljivih | | | | | | | | | | | |
|virov energije | | | | | | | | | | | |
+-------------------------------+--+--+-+--+-+--+-+--+-+---+---+
|h) Obvezna | | |x| | | x| | x|x| | |
|priključitev na | | | | | | | | | | | |
|distribucijsko | | | | | | | | | | | |
|plinovodno omrežje, | | | | | | | | | | | |
|razen v primeru | | | | | | | | | | | |
|uporabe obnovljivih | | | | | | | | | | | |
|virov energije. Če | | | | | | | | | | | |
|plinovodno omrežje | | | | | | | | | | | |
|še ni zgrajeno, je | | | | | | | | | | | |
|dopustna začasna | | | | | | | | | | | |
|oskrba stavbe z | | | | | | | | | | | |
|utekočinjenim | | | | | | | | | | | |
|naftnim plinom | | | | | | | | | | | |
+-------------------------------+--+--+-+--+-+--+-+--+-+---+---+
|i) Uporaba | | | | |x| |x| | | x | x |
|obnovljivih virov | | | | | | | | | | | |
|energije ali | | | | | | | | | | | |
|soproizvodnja | | | | | | | | | | | |
|toplote in | | | | | | | | | | | |
|električne energije | | | | | | | | | | | |
|z visokim | | | | | | | | | | | |
|izkoristkom | | | | | | | | | | | |
+-------------------------------+--+--+-+--+-+--+-+--+-+---+---+
|j) Obvezna | x|x |x| x|x| x|x| x|x| x | x |
|priključitev na | | | | | | | | | | | |
|elektroenergetsko | | | | | | | | | | | |
|omrežje | | | | | | | | | | | |
+-------------------------------+--+--+-+--+-+--+-+--+-+---+---+
(5) Na območjih, kjer je z OPPN določena gradnja lokalnega sistema daljinskega hlajenja, je priključitev objektov na ta sistem obvezna v skladu z določbami OPPN.
(6) Za objekte, za katere je priključitev na javno vodovodno omrežje obvezna, se lahko s soglasjem organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe, in s pozitivnim mnenjem pristojnega izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo izjemoma dovoli uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo (lastno zajetje, zbiralnik za kapnico, cisterna), kadar zaradi fizičnih ovir med objektom ter obstoječim in načrtovanim vodovodnim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, prečkanje vodotokov ali drugih fizičnih ovir v prostoru) priključitev na javno vodovodno omrežje ni mogoča oziroma smotrna.
(7) Za objekte, za katere je priključitev na javno kanalizacijsko omrežje obvezna in se nahajajo zunaj vodovarstvenih območij, se lahko s soglasjem organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe, in s pozitivnim mnenjem pristojnega izvajalca gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode izjemoma dovoli uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica), kadar zaradi fizičnih ovir med objektom in obstoječim in načrtovanim kanalizacijskim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, prečkanje vodotokov ali drugih fizičnih ovir v prostoru) priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ni mogoča oziroma smotrna.
(8) V šestih mesecih po končani gradnji javnega vodovodnega omrežja se morajo nanj priključiti vsi objekti, ki na javno vodovodno omrežje še niso priključeni in je zanje priključitev mogoča. Lastnike nepremičnin k priključevanju pozove pristojni upravljavec javnega vodovodnega omrežja v skladu s predpisi MOL s področja oskrbe s pitno vodo.
(9) V šestih mesecih po končani gradnji javnega kanalizacijskega omrežja se morajo nanj priključiti vsi objekti, ki na javno kanalizacijsko omrežje še niso priključeni in je zanje priključitev mogoča. Lastnike nepremičnin k priključevanju pozove pristojni upravljavec javnega kanalizacijskega omrežja v skladu s predpisi MOL s področja odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(10) Za vse objekte, ki se priključujejo na distribucijsko plinovodno omrežje ali začasno na utekočinjeni naftni plin, je obvezna uporaba kondenzacijskih kotlov.
(11) Vsi objekti, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, nezahtevnih ali enostavnih objektov oziroma objektov, v katerih se ne izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo komunalni odpadki, morajo imeti urejen sistem zbiranja komunalnih odpadkov.
12.2. Varovalni pasovi in koridorji
47. člen
(varovalni pasovi in koridorji okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture)
(1) Širina varovalnih pasov okoljske in energetske gospodarske javne infrastrukture znaša (preglednica 13):
+--------------------------------------------------------------+
|Preglednica 13: Širina varovalnih pasov objektov in omrežij |
|okoljske in energetske gospodarske javne infrastrukture |
+------------------------------------------------+-------------+
|1. Vodovodno, kanalizacijsko, toplotno, |3,00 m |
|vročevodno, parovodno in hladovodno omrežje, | |
|elektronski komunikacijski vodi, vodi javne | |
|razsvetljave in drugi vodi, ki služijo določeni | |
|vrsti gospodarske javne službe, razen tistih iz | |
|druge, tretje in četrte točke te preglednice in | |
|razen priključkov na te vode | |
+------------------------------------------------+-------------+
|2. Elektroenergetski vodi nazivne napetosti: | |
+------------------------------------------------+-------------+
|– 400 kV in 220 kV |40,00 m |
+------------------------------------------------+-------------+
|– 35 kV in 110 kV – nadzemni potek |15,00 m |
+------------------------------------------------+-------------+
|– 35 kV in 110 kV – podzemni potek |3,00 m |
+------------------------------------------------+-------------+
|– 10 ali 20 kV – nadzemni potek |10,00 m |
+------------------------------------------------+-------------+
|– 10 ali 20 kV – podzemni potek |1,00 m |
+------------------------------------------------+-------------+
|– RTP z nazivno napetostjo 400 kV in 220 kV |40,00 m |
+------------------------------------------------+-------------+
|– RTP z nazivno napetostjo 35 kV in 110 kV |15,00 m |
+------------------------------------------------+-------------+
|– RP in TP z nazivno napetostjo do 35 kV |2,00 m |
+------------------------------------------------+-------------+
|3. Plinovodi: | |
+------------------------------------------------+-------------+
|– prenosni |100,00 m |
+------------------------------------------------+-------------+
|– distribucijski |5,00 m |
+------------------------------------------------+-------------+
|4. Regulacijske in merilne postaje sistema |30,00 m |
|zemeljskega plina | |
+------------------------------------------------+-------------+
(2) Širina varovalnega pasu se meri levo in desno od osi linijskega infrastrukturnega objekta ali od varovalne ograje objekta oziroma od zunanjega zidu objekta, če nima varovalne ograje.
(3) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav na podlagi soglasja pristojnega izvajalca gospodarske javne službe infrastrukturnega omrežja.
(4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dopustna gradnja:
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, ter stanovanjskih objektov,
– objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
– objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,
– otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi,
– objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(5) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več sta na obstoječih objektih dopustna vzdrževanje objektov in gradnja objektov za lastne potrebe, ki služijo obstoječemu objektu (garaža, nadstrešek, lopa, parkirišče).
(6) Za vse vrste gradenj (novogradnje, nadzidave, dozidave) in za spremembe namembnosti, ki posegajo v varovalne pasove obstoječih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter elektronskih komunikacijskih oddajnih sistemov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi s področja elektromagnetnega sevanja v okolju.
(7) V varovalnem koridorju pomembnejših elektronskih komunikacijskih zračnih zvez je treba preveriti vpliv novogradnje na delovanje elektronskih komunikacijskih zračnih zvez in pridobiti soglasje organa, pristojnega za elektronske komunikacije.
(8) V pasu 2,50 m na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov je prepovedano:
– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1,00 m globoko,
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,50 m oziroma ne globlje kot 0,50 m nad temenom cevi,
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(9) Varovalni pas plinovoda nad 16 bar predstavlja nadzorovani pas plinovoda, v katerem ima upravljavec plinovodnega omrežja pravico nadzorovati dejavnosti in posege. V pasu 5,00 m levo in desno od osi plinovoda, ki predstavlja varnostni pas plinovoda nad 16 bar, gradnja stavb ni dopustna, v tem pasu ima upravljavec plinovodnega omrežja stalno pravico dostopa do plinovoda.
(10) Če so varovalni pasovi ali koridorji posameznega infrastrukturnega omrežja z drugimi predpisi določeni drugače od tistih, ki so navedenih v tem odloku, se upoštevajo določbe drugih predpisov.
(11) Varovalni pasovi elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo 35 kV in več, RTP, prenosnih in distribucijskih plinovodov z delovnim tlakom 5 bar in več ter regulacijskih in merilnih postaj sistema zemeljskega plina ter varovalni koridorji pomembnejših elektronskih komunikacijskih zračnih zvez so prikazani na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«.
(12) Drugi varovalni pasovi okoljske in energetske gospodarske javne infrastrukture, ki niso navedeni v 11. odstavku tega člena, se ugotovijo iz podatkov, prikazanih na kartah 4.1 do 4.5 iz preglednice 1 tega odloka.
12.3. Gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture
48. člen
(gradnja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture)
(1) Trase omrežij okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture je treba medsebojno uskladiti in jih združevati v skupne koridorje. Medsebojno usklajenost tras omrežij preverita organa Mestne uprave MOL, pristojna za gospodarske javne službe in za promet, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Gradnja omrežij okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture mora potekati sočasno in usklajeno. Mogoče so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanje ekonomske učinkovitosti izvajalcev gospodarskih javnih služb. Ob gradnji nove okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture je treba izvesti rekonstrukcijo obstoječe istovrstne infrastrukture, ki ni več ustrezna zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, poškodb ali urbanističnih zahtev.
(3) Omrežja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture morajo potekati po javnih površinah. Na odsekih, kjer zaradi terenskih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti gradnjo, obratovanje in vzdrževanje teh omrežij na svojem zemljišču, izvajalec gospodarske javne službe pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
(4) V območju stavbnih zemljišč in v območjih varovanih na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine je treba omrežja elektronske komunikacijske in elektroenergetske infrastrukture graditi v podzemni izvedbi. Odstop od te določbe potrdi organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne službe, na območjih kulturne dediščine pa tudi služba, pristojna za varstvo kulturne dediščine.
(5) Omrežja in jaške okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture je treba na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.
(6) Na kmetijskih zemljiščih morajo biti objekti okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture na taki globini, da je zagotovljena normalna uporaba kmetijskih zemljišč. Po končani gradnji objektov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture je treba kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.
(7) Prečkanja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.
(8) Na celotnem poteku tras mora biti zagotovljena dostopnost do objektov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture.
49. člen
(kolektorji komunalnih vodov)
(1) Pri obnovi in novogradnjah glavnih in zbirnih cest, kjer je predvidena ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture, je treba preveriti možnost gradnje kolektorja komunalnih vodov (v nadaljnjem besedilu: kolektor). Preveritev opravi organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne službe, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) V kolektorju potekajo naslednji objekti okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture:
– vodovodno omrežje,
– vročevodno in hladovodno omrežje,
– elektroenergetsko omrežje,
– omrežje javne razsvetljave,
– elektronsko komunikacijsko omrežje.
(3) Plinovodnega omrežja ni dopustno vključiti v kolektor.
(4) Kanalizacijsko omrežje se v kolektor lahko vključuje le izjemoma ob soglasju organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe.
(5) Če dopušča prostor ceste, je treba kolektor graditi v robnem delu vozišča. Kadar kolektor poteka tik ob objektu, je treba uskladiti globino temeljev obeh objektov.
50. člen
(gradnja vodovodnega omrežja)
(1) Vodovodno omrežje mora poleg oskrbe s pitno vodo na območjih, priključenih na javni vodovodni sistem, zagotavljati tudi požarno varnost objektov s sistemom podzemnih in nadzemnih hidrantov v skladu s predpisi s področja javnih hidrantnih omrežij. Če dopušča prostor ceste, je treba hidrante umeščati zunaj povoznih površin.
(2) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.
(3) Do vodohrana je treba zagotoviti dostopno pot. Vodohran je treba zaradi manjše vizualne izpostavljenosti vsaj delno vkopati.
51. člen
(gradnja kanalizacijskega omrežja)
(1) Kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu, razen na območjih, kjer je izveden mešani sistem.
(2) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest, parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvajata v skladu s predpisi s področja odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Ločeni kanalizacijski sistem za padavinsko odpadno vodo ne sme biti priključen na mešani sistem.
(3) Zadrževalni bazeni, ki zadržujejo viške padavinske vode iz javnega kanalizacijskega omrežja, morajo biti izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1,00 m nadkritja z zemljino, lahko pa tudi z nadvišanjem terena. Nad vtokom v zadrževalni bazen je dopustno izvesti nadzemni objekt za odstranjevanje grobih delcev iz odpadne vode, vgraditev strojne opreme in vzdrževanje objekta. Do zadrževalnega bazena je treba zagotoviti dovoz z javne ceste za vozila. Nad zadrževalnim bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije.
(4) Pri objektu, ki ima več kot 1500,00 m2 BTP, je treba urediti sistem zajemanja, shranjevanja in uporabe padavinske vode s strešin stavbe za ponovno uporabo te vode v stavbi ali v njeni okolici.
(5) Lokalne čistilne naprave morajo biti umeščene zunaj naselja ali na njegovem robu. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana z zaščitno ograjo.
(6) Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vsi navedeni objekti morajo biti locirani na parceli, namenjeni gradnji stavbe, ali na eni od parcel, namenjenih gradnji več stavb, če naprava služi več stavbam.
(7) Vsi interni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti evidentirani pri izvajalcu gospodarske javne službe za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
(8) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na vseh območjih, za katera je iz strokovnih podlag (geomehansko poročilo) razvidno, da teren omogoča ponikanje, je treba območja za ponikanje umestiti na raščenem terenu parcele namenjene gradnji objekta. Na območju ožjega mestnega središča se to določilo upošteva skladno s predpisanim FZP ali FBP.
(9) Na vseh območjih, za katera je iz strokovnih podlag (geomehansko poročilo) razvidno, da teren ne omogoča ponikanja, je treba padavinsko vodo odvajati v javno kanalizacijsko omrežje ali ostale odvodnike. Kadar se padavinsko vodo s teh območij odvaja v javno kanalizacijsko omrežje, je treba čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadržati na lokaciji kot posebno ureditev na zelenih površinah parcele, namenjene gradnji stavbe, ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo. Pogoje glede zadrževanja padavinske vode pred odvodom v javno kanalizacijsko omrežje določi izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(10) Padavinske vode iz objektov in z njihovih parcel, namenjenih gradnji, ni dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
52. člen
(gradnja daljinskega omrežja oskrbe s toploto in hladom)
(1) Daljinsko omrežje oskrbe s toploto (vročevodno in parovodno omrežje) in omrežje za transport hladu se gradita v podzemni izvedbi. V zaključenih industrijskih kompleksih ter pri prečenju cest in vodotokov (mostovi) je dopustna tudi nadzemna izvedba.
(2) Dopustne so obnove omrežja in postavitev črpališč vroče vode, ki se izvedejo v podzemni izvedbi, izjemoma se lahko izvedejo tudi v nadzemni izvedbi, če so upoštevani odmiki od javnih površin in objektov ter predpisi o varstvu okolja.
(3) Dopustna je gradnja lokalnih energetskih virov: soproizvodnih in trigeneracijskih enot ter enot za proizvodnjo hladu v nadzemni izvedbi, vključno s skladišči goriv, ob upoštevanju odmikov od javnih površin in objektov ter z upoštevanjem predpisov z vidika varovanja okolja.
(4) Za hlajenje objektov se praviloma uporablja centralna priprava hladu v objektu. Za proizvodnjo hladu je treba praviloma uporabiti toploto iz sistema daljinskega ogrevanja.
53. člen
(gradnja omrežja zemeljskega plina)
(1) Omrežje zemeljskega plina se gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cest in vodotokov (mostovi, brvi, nadvozi) je dopustna tudi nadzemna izvedba.
(2) Dopustna je gradnja prenosnega omrežja zemeljskega plina v trasah, ki so določene na karti 4.3 »Oskrba s plinom«. Zaradi prostorskih in tehničnih zahtev so dopustna manjša odstopanja od teh tras (do 30,00 m) na podlagi soglasja organa Mestne uprave MOL, pristojnega za urejanje prostora.
(3) V EUP, kjer je načrtovana gradnja plinovodnega omrežja in objekt ne bo uporabljal obnovljivih virov energije, je dopustna začasna postavitev rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin. Zunanji rezervoar za utekočinjeni naftni plin za lastne potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti za takšna dela pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjeni naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,50 m. Manjši odmik je mogoč le, če je skladen z navedenim predpisom in če je bilo pred začetkom gradnje pridobljeno pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
(4) Prevzemne in merilno-regulacijske postaje morajo biti grajene in locirane v odmikih od javnih površin in objektov v skladu s predpisi s področja graditve, obratovanja in vzdrževanja plinovodov.
54. člen
(gradnja elektroenergetskega omrežja)
(1) Dopustna je rekonstrukcija vseh elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in več, pri čemer je dopustno rekonstruirati 35 kV daljnovode v napetostni nivo 110 kV ter 220 kV daljnovode v napetostni nivo 400 kV v skladu z veljavnimi tehničnimi in okoljskimi predpisi za gradnjo elektroenergetskih vodov in objektov.
(2) Dopustna je gradnja elektroenergetskega omrežja 110 in več kV v trasah, ki so določene na karti 4.5 »Oskrba z električno energijo«. Zaradi prostorskih in tehničnih zahtev so dopustna manjša odstopanja od teh tras (do 30,00 m) na podlagi soglasja organa Mestne uprave MOL, pristojnega za urejanje prostora.
(3) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj je dopustna le zunaj naselij, v naseljih pa le v primeru prilagoditve nadzemnega omrežja zaradi preureditve v podzemno omrežje.
(4) Novo elektroenergetsko omrežje napetostnega nivoja 110 kV mora biti znotraj avtocestnega obroča zgrajeno v podzemni izvedbi, pri prečkanju avtoceste je dopustna nadzemna izvedba. Vse nove razdelilne transformatorske postaje 110 kV napetostnega nivoja morajo biti izvedene z upoštevanjem zadnjega stanja tehnike (izvedba plinsko izoliranih stikališč).
(5) Vizualno izpostavljenost transformatorskih postaj je treba omejiti tako, da se vključujejo v objekte drugih namembnosti, pod pogojem, da sevanje ne ogroža uporabnikov objekta, oziroma se združujejo z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami (zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje in podobno).
55. člen
(gradnja elektronskih komunikacijskih omrežij)
(1) Vsi objekti elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture morajo biti grajeni na način, ki omogoča skupno uporabo teh objektov.
(2) Elektronska komunikacijska omrežja, razen sistemov brezžičnih povezav, morajo biti izvedena s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Zunaj naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
(3) Gradnja baznih postaj s samostoječimi antenskimi stolpi je dopustna v EUP z namensko rabo IP, IG, BD, T, K2, Go ali LN. V EUP z namensko rabo E, K1, POg (samo P&R), PC ali PŽ je gradnja antenskih stolpov dopustna pod pogojem, da antenski stolp stoji neposredno ob drugi stavbi ali v skupini visokih dreves.
(4) Če se bazne postaje gradijo kot manj zahtevni objekti, veljajo zanje določbe 28. člena tega odloka.
(5) Za zagotovitev minimalnih vplivov na okolico je treba objekte in naprave mobilne telefonije načrtovati tako, da je v čim večji meri preprečena vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav in da je vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Antenski objekti in naprave se pri umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto.
(6) Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora, okolico objekta pa je treba ozeleniti. Oddajne sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba strehe tako, da so čim manj vidno izpostavljeni.
(7) Objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno postavljati na zavarovana območja, naravne vrednote, varovana območja narave, v varovalne gozdove in v gozdove s posebnim namenom ter v območja in objekte varovane na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine. Izjemoma je takšna umestitev dopustna, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status. Poseg je v tem primeru dopusten le na podlagi soglasja organov, pristojnih za ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine oziroma organa pristojnega za gozdove.
(8) Kadar je v EUP na območju ali objektu, ki je predviden za rušenje, nameščena obstoječa bazna postaja, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje ali je izvedena v skladu z predpisi o graditvi, je za čas gradnje dopustna postavitev nadomestne bazne postaje tudi z antenskim stolpom. Po dokončanju gradnje se začasno bazno postajo odstrani oziroma njeno postavitev uskladi z določili 28. in tega člena odloka.
56. člen
(objekti za zbiranje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati na zbirnih mestih. Zbirno mesto zagotavljajo uporabniki na parceli, namenjeni gradnji objekta. Izjemoma je v širšem mestnem središču dopustna postavitev zbirnega mesta na javni površini na podlagi soglasja organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe, in izvajalca gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Zbirno mesto je treba urediti tako, da je zagotovljena higiena in da ni negativnih vplivov na javno površino ali sosednje objekte.
(2) Zbiralnice ločenih frakcij odpadkov so umeščene na utrjene javno dostopne površine. Izvedene so lahko v nadzemni (pokrit ali nepokrit ter delno ali v celoti ograjen prostor) ali podzemni izvedbi. Na javnih površinah ožjega mestnega središča je treba zbiralnice ločenih frakcij odpadkov praviloma graditi v podzemni izvedbi. Zbiralnice ločenih frakcij odpadkov je treba razporediti tako, da zajemajo gravitacijsko območje 300 prebivalcev, na območjih razpršene poselitve pa 500 prebivalcev.
(3) Zbirni center za odpadke mora biti delno ali v celoti ograjen z vratarnico. Izveden je lahko tudi kot zaprt objekt.
(4) Industrijski odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na ustrezno odlagališče odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali, ter v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.
13. Družbena infrastruktura
57. člen
(družbena infrastruktura)
(1) Družbena infrastruktura, ki jo določa ta odlok, vključuje objekte za vzgojo in izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, šport (športni center, športni park, otok športa za vse, otok športa za vse – osnovna šola), kulturo ter državno-upravne objekte in verske objekte.
(2) Obstoječe objekte družbene infrastrukture je treba ohranjati.
(3) Objekti družbene infrastrukture se praviloma združujejo v četrtnih in lokalnih središčih.
(4) Četrtno središče zagotavlja prebivalcem četrtnega središča in njegovega zaledja vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje, primarno zdravniško in socialno oskrbo (na primer zdravstveni dom, lekarna, osebna in družinska pomoč) ter športno in kulturno dejavnost.
(5) Lokalno središče zagotavlja prebivalcem lokalnega središča in njegovega zaledja vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje.
(6) Objekti družbene infrastrukture in središča iz četrtega in petega odstavka tega člena so prikazani na karti 6 »Omrežje družbene infrastrukture«.
(7) Oznaka @ na karti 6 »Omrežje družbene infrastrukture« pomeni, da je treba v OPPN obvezno preveriti obstoječe zmogljivosti družbene infrastrukture. Morebitni primanjkljaj je treba zagotoviti na območju OPPN.
(8) Za izračun zmogljivosti objektov predšolske vzgoje se uporabljajo naslednji normativi:
– delež otrok v starosti od 1 do 5 let je v povprečju 6% prebivalstva,
– zmogljivost vrtcev je treba določiti v skladu s predpisi o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (najmanj 25,00 m2 zemljišča vrtca na otroka, lahko tudi manj, če so v oddaljenosti manj kot 100,00 m vrtca zelene površine, ki jih je mogoče uporabljati za igro otrok, vendar ne manj kot 15,00 m2 zemljišča na otroka),
– največji priporočen radij dostopnosti do vrtca je do 800,00 m, kar velja tudi za oddaljenost vrtca od postajališča javnega potniškega prometa. Večje oddaljenosti so dopustne v območjih razpršene poselitve.
(9) Za izračun zmogljivosti objektov osnovnih šol se uporabljajo naslednji normativi:
– delež otrok v starosti od 6 do 14 let je v povprečju 8% prebivalstva,
– zmogljivost šol je treba določiti v skladu z navodili za graditev osnovnih šol (na učenca je treba zagotoviti najmanj 25,00–35,00 m2 površine zemljišča; pri dozidavi (nadzidavi) obstoječih šol v urbanem območju naselja je treba zagotoviti najmanj 10,00–15,00 m2 površine zemljišča na učenca),
– lokacija šole naj bo praviloma v osrednjem delu stanovanjske soseske ali v četrtnem ali lokalnem središču, po možnosti v povezavi z igralnimi in športnimi površinami soseske oziroma naselja ter v bližini oskrbnega in družbenega centra. Priporočen radij dostopnosti je do 800,00 m, kar velja tudi za oddaljenost šole od postajališč javnega potniškega prometa. Večje oddaljenosti so dopustne v območjih razpršene poselitve.
14. Javne površine
58. člen
(objekti v javni rabi in javne površine)
(1) Objekte v javni rabi definirajo predpisi s področja graditve objektov. Glede na vrsto objektov in način rabe se delijo na javne površine in na nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi.
(2) Javne površine so površine, katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, in vključujejo predvsem železnice, javne ceste, javne poti, trge, otroška igrišča, parkirišča, pokopališča, parke, zelenice ter rekreacijske in športne površine.
(3) Na površinah, ki imajo poleg osnovne namembnosti tudi funkcijo javne površine, lahko MOL določi služnost rabe v javno korist. Površine, na katerih se določi služnost rabe v javno korist, so predvsem pasaže, arkade, pešpoti, peš prehodi in podobno.
(4) Javne površine so prikazane na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje« in so podlaga za določitev grajenega javnega dobra.
(5) Obstoječe stavbe in njihove parcele, namenjene gradnji, ki se nahajajo znotraj območja javnih površin, so iz javnih površin izvzete.
(6) Za določitev parcele, namenjene gradnji, k obstoječemu objektu iz petega odstavka tega člena se uporabijo določbe 25. člena tega odloka.
(7) Javne površine in površine, na katerih se določi služnost rabe v javno korist, se lahko spremenijo ali določijo na novo z OPPN.
(8) Javne površine se lahko uporabijo ob naravnih in drugih nesrečah kot območja za umik, evakuacijo, nastanitev in kot območja za zbiranje reševalnih ekip.
15. Razpršena gradnja
59. člen
(stavbišča objektov razpršene gradnje na nestavbnih zemljiščih)
(1) V EUP z namensko rabo K1, K2, Go ali Gpn so evidentirani posamični obstoječi objekti razpršene gradnje.
(2) Objekti razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so prikazani kot stavbišča v karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Stavbišča razpršene gradnje so evidentirana na podlagi podatkov katastra stavb.
(4) Na obstoječem zakonito zgrajenem objektu razpršene gradnje oziroma na njegovi parceli, namenjeni gradnji, so za izboljšanje bivalnega standarda dopustne naslednje vrste gradenj:
– rekonstrukcija objekta,
– gradnja novega objekta na stavbišču poprej odstranjenega objekta, novi objekt po velikosti lahko presega odstranjeni objekt do 20% BTP,
– dozidava objekta do 20% povečanja tlorisne površine,
– nadzidava pritličnega objekta s P na Po,
– sprememba namembnosti,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta.
(5) Gradnje iz četrtega odstavka tega člena so dopustne samo kot enkratni poseg na posamičnih obstoječih objektih razpršene gradnje. Objekta, ki je bil zgrajen na mestu poprej odstranjenega objekta, ni dopustno dozidati in nadzidati oziroma povečati BTP z rekonstrukcijo.
(6) Dopustne so spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 12112 Gostilne, restavracije (do 250,00 m2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice, bari (do 35,00 m2 BTP dela objekta),
– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti: do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta,
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo,
– 12712 Stavbe za rejo živali,
– 12713 Stavbe za spravilo pridelka,
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(7) Če obstoječi zakonito zgrajeni objekt ni vrisan na karti iz drugega odstavka tega člena, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte.
(8) Za določitev parcele, namenjene gradnji, k obstoječemu zakonito zgrajenemu objektu se uporabijo določbe 25. člena tega odloka.
16. Oglaševanje
60. člen
(objekti za oglaševanje)
(1) Objekti za oglaševanje so opredeljeni v Prilogi 3 tega odloka in se glede na vrsto, velikost, obliko in pogoje za namestitev v prostor delijo na:
– velike samostoječe ali stenske table,
– male samostoječe ali stenske table,
– velike samostoječe ali stenske svetlobne vitrine,
– vrtljive lamelne samostoječe ali stenske table,
– samostoječe ali stenske svetlobne prikazovalnike (displeje),
– male samostoječe ali stenske svetlobne vitrine,
– male svetlobne vitrine na avtobusnih postajališčih,
– plakatne stebre: okrogle ali tristrane,
– obešanke na drogovih javne razsvetljave,
– objekte za obešanje transparentov,
– objekte s platni na slepih fasadah stavb in na gradbenih odrih,
– objekte s slikovno ali pisno obdelanimi stenami stavb,
– prenosne ulične panoje tipa A,
– objekte za oglaševanje za lastne potrebe: totemi, napisi, svetlobni napisi in podobno.
(2) V vseh EUP je dopustno postaviti:
– velike in male stenske table na gradbiščnih ograjah,
– male svetlobne vitrine na avtobusnih postajališčih,
– objekte s poslikavami na platnih gradbenih odrov,
– objekte za oglaševanje za lastne potrebe na stavbah in na gradbenih parcelah stavb, v katerih se opravlja oglaševana dejavnost.
(3) Male samostoječe svetlobne vitrine, male samostoječe table, okrogle in tristrane plakatne stebre, prenosne ulične panoje tipa A in objekte za obešanje transparentov je dopustno postaviti:
– na javnih površinah in na zunanjih površinah objektov v javni rabi v EUP z namensko rabo A, O, E, ZDd, SSce, SScv, SSse, SSsv, SB, SK, POd, POg, ZS, CDi, CDo, CDz, CDk, CDj, CDd, CU, CDc, BT, BD, IG, IP, BC, PC ali PŽ,
– na parkirnih površinah v EUP z namensko rabo SScv, SSsv, BT, BC, O ali E.
(4) Obešanke na drogovih javne razsvetljave je dopustno nameščati ob javnih cestah oziroma na njih in na javnih parkiriščih v vseh EUP razen v EUP z namensko rabo K1, K2, Go, Gpn, ZV, ZPp, ZPps, ZK, ZDo, IK, VC, VI, N, LN, F, f, T ali A ali na meji teh EUP.
(5) Na slepe fasade stavb v EUP z namensko rabo SScv, SSsv, SB, CU, CDd, CDi, CDz, CDj, BT, BD, BC, E ali O je ob glavnih mestnih cestah:
a) dopustno namestiti
– velike stenske oziroma male stenske table,
– velike oziroma male stenske svetlobne vitrine,
– vrtljive lamelne stenske table,
– stenske svetlobne prikazovalnike ter
– objekte s platni oziroma s slikovno ali pisno obdelanimi stenami slepih fasad stavb,
b) določba točke a) tega odstavka ne velja za nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi, razen za stavbe športnih dvoran, ter za stanovanjske stavbe in pretežno stanovanjske stavbe, razen za stavbe tipa V (blok, stolpnica),
c) ne glede na določbi točke a) in točke b) tega odstavka so na slepih fasadah stavb na območju ožjega mestnega središča dopustne samo umetniške poslikave.
(6) Pri postavitvi objektov za oglaševanje na javnih cestah in ob njih je treba upoštevati:
a) odmike od roba vozišča in drugih prometnih površin, ki jih določi organ Mestne uprave MOL, pristojen za gospodarske javne službe, v skladu s predpisi o javnih cestah in varnosti prometa na njih,
b) objekte za oglaševanje je izjemoma dopustno postaviti v kanalizirana križišča cest pod pogojem, da so postavljeni zunaj območja preglednega polja ali preglednega trikotnika ter v skladu s predpisi o javnih cestah in varnosti prometa na njih,
c)določila zakona o javnih cestah, ki se nanašajo na obveščanje in oglaševanje ob državnih cestah.
(7) Objekte za oglaševanje je ob javnih cestah dopustno postaviti v plakatne cone, na vzdolžne lokacije ali na točkovne lokacije, ki so prikazane na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«:
– plakatna cona je označena kot površina ob javni cesti in sega do 10,00 m od zunanjega roba ceste ali od regulacijske linije ceste v smeri izven cestišča tako, da se čim bolj približa cesti,
– vzdolžna lokacija označuje prostor lokacije objektov za oglaševanje na opornih zidovih, protihrupnih ograjah in na prostorsko omejenih lokacijah, ki se nahajajo v cestnem svetu ali neposredno ob cesti,
– pri določanju lokacij objektov za oglaševanje na točkovnih lokacijah je dopustna toleranca ±10,00 m od oznake na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje«; novo lokacijo objekta za oglaševanje, določeno na podlagi tolerance, potrdi organ Mestne uprave MOL pristojen za urejanje prostora.
(8) Plakatnih con ter vzdolžnih in točkovnih lokacij objektov za oglaševanje ni dopustno določati v EUP z namensko rabo K1, K2, Go, Gpn, ZV, ZPp, ZPps, ZK, ZDo, IK, VC, VI, N, LN, F, f, T ali A, ter v območju širšega mestnega središča, če na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje« ni določeno drugače.
(9) V plakatnih conah je dopustno postaviti vse vrste samostoječih in stenskih objektov za oglaševanje, razen velikih enonožnih samostoječih tabel; na vzdolžnih lokacijah je dopustno postaviti velike oziroma male samostoječe ali stenske table, na točkovni lokaciji je dopustno postaviti samo en samostoječ enonožni velik objekt za oglaševanje.
(10) Na javnih cestah je dopustno postaviti turistično in drugo obvestilno signalizacijo za obveščanje o smeri ciljev po sistemu MOLIS v skladu s predpisi o prometni signalizaciji in o občinskih cestah.
(11) Ob glavnih mestnih cestah je dopustno postaviti po eno veliko pozdravno tablo MOL. Lokacija velike pozdravne table MOL je dopustna na vseh površinah namenske rabe razen Gpn, ZV, ZPp, ZPps, ZK, ZDo, VC, VI. Drugi objekti za oglaševanje morajo biti odmaknjeni od pozdravne table MOL najmanj 100,00 m.
(12) V EUP in v delih EUP z namensko rabo IG, IP, BD, CDd, CU ali POg (površine P&R, parkirne površine za tovornjake) ali PŽ (območje postaje Ljubljana), ki so prikazani na karti 3.2 »Prikaz območij enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – regulacijski elementi, javne površine in oglaševanje« kot območja vseh vrst objektov za oglaševanje, je dopustno postaviti vse vrste objektov za oglaševanje pod pogojem, da je območje EUP že pozidano.
(13) V skladu s pogoji tega odloka je dopustno:
– ob gradnji ali ob rekonstrukciji cest prilagoditi lokacije objektov za oglaševanje spremenjenim razmeram na terenu,
– določiti nove lokacije objektov za oglaševanje kot del zunanje ureditve prostora, ki se ureja z OPPN in se nahaja ob glavni mestni cesti,
– določiti nove lokacije objektov za oglaševanje, če obstaja za to javni interes in so objekti za oglaševanje povezani s postavitvami urbane opreme (javne kolesarnice – projekt »mestno kolo«, javna stranišča ipd); postavitev je dopustna na podlagi soglasja organov Mestne uprave MOL, pristojnih za urejanje prostora in za gospodarske javne službe.
(14) Lokacije objektov za oglaševanje, ki so postavljeni na javnih površinah in na objektih v javni rabi v lasti MOL, so javna mesta po predpisih o financiranju občin.
(15) Za postavitev objektov za oglaševanje na javnih mestih je treba pridobiti dovoljenje organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe.
(16) V historičnem območju ožjega mestnega središča ter na zemljiščih in objektih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine ali ohranjanja narave, je treba za postavitev objektov za oglaševanje pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine oziroma ohranjanja narave.
(17) PPIP za postavitev in nameščanje objektov za oglaševanje so navedeni v Prilogi 3 tega odloka. Upoštevati jih je treba pri vseh postavitvah oziroma namestitvah objektov za oglaševanje.
(18) Izvajanje oglaševanja na javnih mestih v MOL določa odlok o oglaševanju.
17. Ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
17.1. Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine
61. člen
(varovana območja narave)
(1) Zavarovana območja, naravne vrednote, posebna varstvena območja (Natura 2000), potencialna posebna ohranitvena območja Natura 2000 in ekološko pomembna območja so razglašena ali določena s posebnimi predpisi.
(2) Posegi na območjih in objektih iz prvega odstavka tega člena so dopustni le s soglasjem organa, pristojnega za ohranjanje narave.
(3) Območja iz prvega odstavka tega člena so prikazana na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.
62. člen
(gradnje na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine)
(1) Ne glede na določbe tega odloka velja, da so na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustne naslednje gradnje:
– vzdrževanje objektov,
– rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov,
– gradnje novih objektov ter dozidave in nadzidave, ki so skladne z varstvenim režimom, ki velja za objekt ali območje varovano s predpisi s področja varstva kulturne dediščine,
– drugi dopustni objekti in posegi določeni v 12. členu tega odloka, ki so v skladu z varstvenim režimom, ki velja za območje, varovano s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(2) Odstranitve objektov ali delov objektov varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine so dopustne le izjemoma, ob izpolnjevanju pogojev kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
63. člen
(kulturni spomeniki)
(1) Kulturni spomenik je nepremična kulturna dediščina, ki je v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine razglašena za kulturni spomenik.
(2) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja velja pravni režim varstva, kot ga opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika.
(3) Posegi na kulturne spomenike in njihova vplivna območja so dopustni le s soglasjem organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(4) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območjih kulturnih spomenikov je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine.
(5) Objekti in območja iz prvega odstavka tega člena so prikazani na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.
64. člen
(varstvena območja dediščine)
(1) Varstvena območja dediščine so območja, ki so varovana na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine in so določena z aktom o določitvi varstvenih območij dediščine.
(2) Za varstvena območja dediščine velja pravni režim varstva kot ga opredeljuje akt o določitvi varstvenih območij dediščine.
(3) Posegi na varstvena območja dediščine so dopustni le s soglasjem organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(4) Objekti in območja iz prvega odstavka tega člena so prikazani na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.
65. člen
(registrirana arheološka najdišča)
(1) Registrirano arheološko najdišče je nepremična kulturna dediščina, ki je v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine opredeljena kot registrirano arheološko najdišče.
(2) Pri registriranih arheoloških najdiščih se varujejo arheološke ostaline in njihov vsebinski in prostorski kontekst.
(3) Za registrirana arheološka najdišča velja, da ni dopustno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
(4) Za posamezna registrirana arheološka najdišča ali njihove dele so izjemoma dopustni posegi kot jih določa ta odlok ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni mogoče najti drugih rešitev,
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
(5) Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(6) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na registriranem arheološkem najdišču je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine.
66. člen
(kulturna dediščina)
(1) Kulturna dediščina so nepremičnine in območja, ki so varovana na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine in niso registrirana arheološka najdišča ter so bila vpisana v register kulturne dediščine do dne uveljavitve tega odloka (v nadaljnjem besedilu: registrirana kulturna dediščina).
(2) Na območjih registrirane kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki:
– prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti,
– dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem.
(3) Za posamezne vrste registrirane kulturne dediščine veljajo varstveni režimi, ki so določeni v 67. členu tega odloka.
(4) Posegi na območjih in objektih iz prvega odstavka tega člena so dopustni le s soglasjem organa, pristojnega za ohranjanje kulturne dediščine.
(5) Območja iz prvega odstavka tega člena so prikazana na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.
67. člen
(varstveni režimi registrirane kulturne dediščine)
(1) Za vse vrste registrirane kulturne dediščine so prepovedani posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote in prepoznavne značilnosti registrirane kulturne dediščine.
(2) Za posamezne vrste registrirane kulturne dediščine veljajo naslednji varstveni režimi:
a) Pri stavbni registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin),
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih in podobno),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
b) Pri naselbinski registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki in podobno),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti in podobno),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov,, ulične fasade in podobno),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
c) V območjih kulturne krajine se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
č) Pri vrtnoarhitekturni registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– kompozicija zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze),
– kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture),
– naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief in podobno),
– funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote,
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja in podobno),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin,
– posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb in podobno).
d) Pri memorialni registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
e) V območjih zgodovinske krajine se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– avtentična lokacija prizorišč zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa zaradi zgodovinskih dogajanj, morebitne grajene strukture, vsa gradiva in konstrukcije,
– zemeljske plasti z morebitnimi ostalinami,
– memorialna plastika, likovna oprema in vsi pomniki.
f) Pri drugi registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(3) V vplivnih območjih registrirane kulturne dediščine velja naslednji varstveni režim:
– ohranjajo se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine,
– prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine,
– dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
68. člen
(drugi ukrepi varstva kulturne dediščine)
(1) Na drugih območjih, ki niso kulturni spomeniki ali varstvena območja dediščine ali registrirana arheološka najdišča ali registrirana kulturna dediščina, je treba dobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, če tako določajo PPIP za posamezno enoto urejanja prostora.
(2) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območjih, ki niso registrirana arheološka najdišča ali kulturni spomeniki in jo določa PPIP za posamezno enoto urejanja prostora, je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine.
17.2. Varstvo okolja in naravnih dobrin
69. člen
(varovanje in izboljšanje okolja)
Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dopustne, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so dopustne s predpisi.
70. člen
(soglasje za posege v gozdove)
Za vse posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti soglasje organa pristojnega za gozdove.
71. člen
(varovalni gozdovi)
(1) Varovalni gozdovi so določeni s predpisi s področja gozdarstva.
(2) V varovalnih gozdovih sta dopustna samo vzdrževanje obstoječih objektov in gradnja objektov za zagotavljanje požarnega varstva gozdov. Za posege v varovalni gozd je treba pridobiti soglasje organa pristojnega za gozdove.
(3) Območja iz prvega odstavka tega člena so prikazana na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.
72. člen
(gozdovi s posebnim namenom)
(1) Gozdovi s posebnim namenom so določeni s predpisi s področja gozdarstva.
(2) Za posege v gozdove s posebnim namenom je treba pridobiti soglasje organa pristojnega za gozdove.
(3) Območja iz prvega odstavka tega člena so prikazana na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.
73. člen
(gozdni rezervati)
(1) Gozdni rezervati so določeni s predpisi s področja gozdarstva.
(2) V gozdnih rezervatih sta dopustna samo vzdrževanje obstoječih objektov in gradnja objektov za zagotavljanje požarnega varstva gozdov. Za posege v gozdni rezervat je treba pridobiti soglasje organa pristojnega za gozdove.
(3) Območja iz prvega odstavka tega člena so prikazana na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.
74. člen
(gradnja objektov ob gozdnem robu)
Pri novogradnjah manj zahtevnih in zahtevnih objektov je treba zagotoviti zadosten varnostni odmik od gozdnega roba, praviloma v širini 25,00 m oziroma najmanj ene sestojne višine odraslega gozda. Za gradnje v 25,00 m širokem pasu, ki meji na EUP z namensko rabo Go ali Gpn, je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za gozdove.
75. člen
(dostop do gozdnih in kmetijskih zemljišč)
Ob načrtovanju in gradnji objektov ali drugih del je treba omogočiti neoviran dostop in dovoz do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč po obstoječih poteh. V primeru ukinitve obstoječih poti je treba le-te nadomestiti z novimi.
76. člen
(priobalno zemljišče)
(1) Priobalno zemljišče celinskih voda (v nadaljnjem besedilu: priobalno zemljišče) je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče.
(2) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega:
– na vodah 1. reda (Sava in Ljubljanica) 15,00 m od meje vodnega zemljišča, zunaj območij naselja na odsekih Ljubljanica od meje MOL z občino Brezovica do južne avtoceste (A1) in Sava od vzhodne avtoceste (A1) do meje MOL z občino Dol pri Ljubljani pa najmanj 40,00 m od meje vodnega zemljišča,
– na ostalih vodotokih in stoječih vodah 5,00 m od meje vodnega zemljišča.
(3) Kadar vodno zemljišče v naravi odstopa od vodnega zemljišča v zemljiškem katastru ali to zemljišče na podlagi predpisov o vodah še ni določeno, se meja vodnega zemljišča tekočih voda določi na osnovi predpisa, ki določa način določanja meje vodnega zemljišča voda.
(4) Pogoje za posege v priobalno zemljišče določajo predpisi s področja upravljanja voda.
(5) Na priobalnem zemljišču vodotoka morata biti omogočena dostop in vzdrževanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo pogojev za gasilske intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev lovilnih pregrad za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi.
(6) Za vse posege v priobalno zemljišče vodotokov je treba pridobiti pogoje organov pristojnih za upravljanje voda in za ohranjanje narave.
77. člen
(vodovarstvena območja)
(1) Vodovarstvena območja so določena s predpisi s področja varstva voda.
(2) Posegi na vodovarstvenih območjih so dopustni le v skladu s pogoji in omejitvami veljavnih državnih uredb in občinskih odlokov o zavarovanju vodnih virov ter s soglasjem organa, pristojnega za vode.
(3) Območja iz prvega odstavka tega člena so prikazana na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.
78. člen
(varstvo in izboljšanje zraka)
Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
17.3. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
79. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte, ki so namenjeni oskrbi prebivalstva, javnemu prometu ter skladiščenju, proizvodnji ali uporabi nevarnih snovi, nafte in drugih derivatov ter energetskih plinov, mora biti študija varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami, izdelana na podlagi zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se uporablja karta potresne mikrorajonizacije, ki je prikazana na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodablja.
80. člen
(ukrepi ob naravnih in drugih nesrečah ter ob neposredni vojni nevarnosti)
V vseh EUP, razen v EUP z namensko rabo PŽ ali E, je treba upoštevati:
– da se ob nevarnosti nastanka ali ob nastanku naravnih in drugih nesreč območje lahko uporabi za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, zaščitnih ukrepov in za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev v skladu z zakonom, vključno z gradnjo objektov in naprav, ki so za izvajanje zaščitnih ukrepov potrebni,
– ob neposredni vojni nevarnosti in vojni se območje lahko uporabi za potrebe obrambe v skladu z zakonom in mednarodnimi konvencijami ter za potrebe izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči, zaščitnih ukrepov in za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev v skladu z zakonom.
81. člen
(varstvo pred vplivi industrijskih nesreč)
(1) Na območju MOL ni dopustna gradnja ali sprememba namembnosti objektov za dejavnosti, ki so vir večjega ali manjšega tveganja za nastanek industrijskih nesreč v skladu s predpisi o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic.
(2) Ob rekonstrukciji, spremembi namembnosti ali sanaciji obstoječih objektov in naprav, ki so vir večjega ali manjšega tveganja za nastanek industrijskih nesreč, je treba zagotoviti, da zunaj območja, ki je pod nadzorom lastnika ali uporabnika, vpliv ni večji od:
– 2,1 kPa nadtlaka,
– 4,5 kW/ m2 toplotnega sevanja,
– vrednosti TEEL-0 oziroma ERPG-1 za izpust v zrak.
(3) Do zagotovitve pogojev iz drugega odstavka tega člena so prepovedane vse gradnje in drugi posegi v prostor na vplivnih območjih obstoječih virov večjega in manjšega tveganja za nastanek industrijskih nesreč, ki dosegajo ali presegajo naslednje vplive vrednosti:
– 13,8 kPa nadtlaka (polmer 336,00 m okrog Butan plina; skladišče razstreliva SCT v Črnučah po grebenu okoli skladišča in na odprti jugovzhodni strani 356,00 m od sredine skladišča),
– 4,5 kW/m2 toplotnega sevanja (najmanj 50,00 m od meje EUP – rezervoarjev Petrola; 20,00 m izven ograje na severovzhodnem delu Belinke Perkemija),
– vrednosti TEEL-1 oziroma ERPG-2 za strupen izpust v zrak.
(4) Določba tretjega odstavka tega člena ne velja za gradnjo gospodarske javne infrastrukture.
(5) Območja nevarnosti zaradi vplivov nesreč v industriji so prikazana na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.
82. člen
(varnost zračnega prometa in varovalna območja za obrambo)
(1) V oddaljenosti do 100,00 m od lokacije heliporta višina objektov ne sme presegati višine objekta, na katerem je nameščen heliport. Lokacije heliportov so prikazane na karti 7.1 »Območja za potrebe obrambe ter območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
(2) Za vsako novogradnjo in nadzidavo, katere višina nad terenom presega 18,00 m, je treba v ožjem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi, pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za obrambo. Za ožji okoliš šteje oddaljenost do 1000,00 m od navedenih območij.
(3) Za vsako novogradnjo in nadzidavo katere višina nad terenom presega 25,00 m, v širšem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi, je treba pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za obrambo. Za širši okoliš šteje oddaljenost do 2000,00 m od navedenih območij.
(4) Določba prejšnjega odstavka ne velja v širšem okolišu EUP za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi z namensko rabo f, ki se nahajajo na vzpetinah.
(5) Varovalno območje heliporta iz prvega odstavka tega člena je prikazano na karti 7.1 »Območja za potrebe obrambe ter območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
(6) Ožji in širši okoliši območij iz drugega in tretjega odstavka tega člena, ki predstavljajo varovalna območja komunikacijske infrastrukture za potrebe obrambe, so prikazani na karti 7.1 »Območja za potrebe obrambe ter območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
83. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Pri graditvi objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom.
(2) Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba zagotoviti z:
– odmiki in požarnimi ločitvami med objekti oziroma s predpisanimi požarnovarnostnimi odmiki od parcelnih mej sosednih zemljišč,
– intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnim površinami za intervencijska vozila,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter
– s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi.
(3) Dostopne in dovozne poti ter postavitvene in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090.
(4) K projektnim rešitvam za objekte, za katere je s posebnimi predpisi zahtevana izdelava študije požarne varnosti, je treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti mnenje Gasilske brigade Ljubljana.
(5) Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoz za gasilska vozila do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov ter zadrževalnih bazenov viškov padavinskih voda.
84. člen
(poplavno ogrožena območja)
(1) Na karti 7.2 »Poplavno ogrožena območja in varstvo pred poplavami« so prikazana območja poplav iz Opozorilne karte poplav in načrtovani omilitveni ukrepi za zmanjšanje poplavne nevarnosti.
(2) Na karti 7.3 »Poplavno ogrožena območja in razredi poplavne nevarnosti« so prikazani razredi poplavne nevarnosti za posamezna območja poplavne nevarnosti na osnovi izdelanih strokovnih podlag. Za območja, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je privzeta opozorilna karta poplav.
(3) Na podlagi kart 7.2 in 7.3, glede na določbe predpisa, ki določa pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, posegi v prostor niso dopustni do izvedbe celovitih omilitvenih ukrepov.
(4) Celoviti omilitveni protipoplavni ukrepi bodo natančneje določeni s sprejetjem posameznih DPN ali OPPN in sicer za posamezna hidrogeografska območja, prikazana na karti 7.2 »Poplavno ogrožena območja in varstvo pred poplavami« ali za vodnogospodarsko smiselne zaključene dele. Za pripravo celovitih omilitvenih protipoplavnih ukrepov v DPN ali OPPN veljajo naslednje usmeritve:
a) Območje Rudnika – za zmanjšanje poplavne nevarnosti je treba:
– prekiniti dotok poplavnih vod z Barja med Peruzzijevo in Ižansko cesto,
– ohraniti poplavne površine vzhodno in zahodno od Peruzzijeve ceste,
– vzpostaviti sistem odvodnje s primarnimi jarki ob Mihovem štradonu proti Zgornjemu Galjevcu in obnoviti staro strugo Prošce na severni strani južne avtoceste,
– vzpostaviti funkcijo zadrževanja na območju ribnikov na Rakovniku,
– sanirati prepust pod železniško progo na Kovačevem grabnu, v prvi fazi obnoviti jarke na južni strani železniške proge in jih speljati v urejeno prekritje Kovačevega grabna,
– zgraditi zadrževalnik visokih vod na Malenci vzhodno od Dolenjske ceste ter zamenjati prepust na železniški progi.
b) Območje Viča – za zmanjšanje poplavne nevarnosti je treba izvesti sistem ukrepov, ki se načrtujejo v sklopu DPN za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane:
– povečati prevodnost struge Malega grabna od Bokalc do izliva v Ljubljanico in zgraditi razbremenilnik 6a, ki bo potekal od križanja južne avtoceste in Malega grabna ob južni avtocesti do Ceste v Mestni log in nato med bencinskim servisom Barje jug in igriščem za golf do Curnovca,
– ohraniti (rezervirati) koridor 1 (od Dolgega mostu proti jugu do Curnovca) in koridor 6 (ob koridorju 6a do območja Surovine, kjer se trasa usmeri proti jugu in obide staro deponijo po zahodni strani).
c) Območje ob Glinščici – za zmanjšanje poplavne nevarnosti je treba:
– zgraditi zadrževalnik visokih voda na Brdnikovi ulici ureditev odvodnje s stranske doline Brda, izgradnja zadrževalnika padavinske vode med desnim pritokom Glinščice in Brdnikovo ulico, nadvišanje bregov Glinščice dolvodno od zadrževalnika Brdnikova, ureditev odvodnje po južnem robu doline vključno z zadrževalnikom nad Potjo; ob desnem bregu Glinščice in jarkom vzporedno s Kantetovo ulico, na južnem robu doline, je treba ohraniti dovolj velik koridor za pretok eventualnih poplavnih voda),
– zagotoviti zadrževanje dela visokih voda na območju med Podutikom in Glincami z ureditvijo pregrade okoli 110,00 m gorvodno od Kozakove ulice in ureditvijo struge Glinščice od pregrade do Dolniške ulice,
– sanirati obstoječi zadrževalnik gorvodno od Podutiške ceste,
– povečati prepuste s premajhno pretočno sposobnostjo.
č) Območje ob Ljubljanici od Most do izliva v Savo
Izvedeni omilitveni ukrepi so pogoj za posege v prostor le za območja EUP PO-729, SO-1984 in SO-2732.
– izgradnja nasipa na levem bregu vzdolž dostopne ceste ob papirnici Vevče,
– izgradnja nasipa na desnem bregu ob Papirniški poti ter ob strugi Ljubljanice do čistilne naprave,
– izgradnja visokovodnega zidu od čistilne naprave do papirnice Vevče.
d) Pritoki Ljubljanice z Golovca – za zmanjšanje poplavne nevarnosti je treba:
– zadržati plavine na območju hudourniških grap z izgradnjo ali obnovo prodnih zadrževalnikov pred prehodom na urbana območja,
– zadržati del visokih voda na območjih, kjer to dopušča prostor (Graben v Spodnji Hrušici, Bizoviški potok gorvodno od Bizovika, Mejaš oziroma Dolgi potok gorvodno od Zgornje Hrušice) in odstraniti kritične točke,
– zagotoviti izenačitev pretočnosti posameznih odsekov pritokov Ljubljanice.
e) Območje širitve Regionalnega centra za ravnanje z odpadki za odlaganje nenevarnih in inertnih odpadkov na Barju:
– območje deponije je potrebno nadvišati na dovolj varno koto, da ne bo prišlo do prelivanja deponije,
– za nadomestitev izgubljenega volumna poplavne vode se izvede poglobitev terena na območju izven predvidene širitve.
V OPPN za širitev Regionalnega centra za ravnanje z odpadki za odlaganje nenevarnih in inertnih odpadkov se načrtuje in zagotovi omilitvene ukrepe, s katerimi se doseže poplavna varnost deponije.
f) Za ostala območja se uporablja usmeritve iz predpisov o vodah.
(5) Na območjih, ogroženih zaradi poplav, za katera so določeni razredi nevarnosti, celoviti omilitveni protipoplavni ukrepi pa niso predvideni, so dopustni tisti posegi v prostor in dejavnosti, ki jih v skladu z razvrstitvijo v določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda.
(6) Na območjih, ogroženih zaradi poplav, za katera niso izdelane karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti, na nezazidanih stavbnih zemljiščih do njihove izdelave niso dopustni nobeni posegi.
(7) Na območjih, ogroženih zaradi poplav, za katera niso izdelane karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti, je na zazidanih stavbnih zemljiščih do njihove izdelave dopustno le vzdrževanje objektov.
(8) Ko bodo za manjkajoča območja izdelane karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti, bodo na teh območjih ne glede na druga določila tega odloka dopustni samo tisti posegi v prostor in dejavnosti, ki jih v skladu z razvrstitvijo v določeni razred poplavne nevarnosti določajo predpisi s področja zaščite pred poplavami in z njimi povezane erozije voda.
85. člen
(plazljiva in erozijsko nevarna območja)
(1) Na plazljivih in erozijsko nevarnih območjih je dopustno v zemljišča posegati tako, da ne bo ogrožena stabilnost območja in povzročeno premikanje zemljišč.
(2) Plazljiva in erozijsko nevarna območja so prikazana na opozorilni karti verjetnosti pojava plazov, ki je prikazana na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodablja.
(3) Opozorilna karta verjetnosti pojava plazov opozarja na možnost pojava plazov na območju, ne prikazuje pa obsega in jakosti plazu. Za podrobnejše načrtovanje rabe prostora je zato treba v skladu s predpisi o vodah izdelati podrobnejše geološko poročilo, ki bo omogočilo določitev pogojev in omejitev za izvajanje dejavnosti in gradenj na posameznem plazljivem območju.
(4) Na plazljivih in erozijsko nevarnih zemljiščih so prepovedani:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozijsko nevarnih ali plazovitih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje ter večja obnova gozdnih sestojev in grmovne vegetacije, ki pospešujeta erozijo in plazenje zemljišč,
– vsako poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode ter povečanje erozije zemljišč.
(5) Na plazljivih in erozijsko nevarnih zemljiščih je treba za gradnjo ali za poseg, ki ima značaj gradnje ali rekonstrukcije objekta in naprav, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti geološko poročilo organizacije s področja geomehanike.
(6) Plazljiva in erozijsko nevarna območja iz drugega odstavka tega člena so zgolj opozorilna. Investitor mora pridobiti mnenje organizacije s področja geomehanike tudi zunaj prikazanih območij, kadar obstaja sum, da je zemljišče plazljivo ali erozijsko nevarno.
86. člen
(potresno nevarna območja)
(1) Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo tal in namembnost objekta.
(2) Pri rekonstrukciji objekta, dozidavi in nadzidavi je treba zagotoviti tudi protipotresno sanacijo objekta.
(3) Na objektih, ki so namenjeni bivanju večjega števila ljudi ali v katerih se nahaja hkrati več kot 100 ljudi, je treba izvesti dela za protipotresno sanacijo objekta.
(4) Območja potresne nevarnosti in karta potresne mikrorajonizacije so prikazani na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.
(5) Na območju, ki je do 500,00 m oddaljeno od meje cone potresne nevarnosti iz tretjega odstavka tega člena, se šteje, da veljajo lastnosti in pogoji sosednje višje stopnje potresne nevarnosti, razen če investitor z geomehanskimi preiskavami ne izkaže drugače.
87. člen
(gradnja zaklonišč)
(1) V vseh objektih je treba stropno konstrukcijo nad kletjo graditi tako, da zadrži rušenje objektov nanjo.
(2) Zaklonišča osnovne zaščite je treba praviloma graditi kot dvonamenske objekte na podlagi predpisov o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
(3) Zaklonišča iz drugega odstavka tega člena je treba graditi v objektih, namenjenih za:
– javno zdravstveno službo z več kot 50 posteljami,
– vzgojnovarstvene ustanove za več kot 50 otrok,
– redno izobraževanje za več kot 100 udeležencev izobraževalnega programa,
– javne elektronske komunikacijske in poštne centre,
– nacionalno televizijo in radio,
– javni potniški železniški, avtobusni, pomorski in zračni promet,
– pomembno energetsko in industrijsko dejavnost,
– muzeje, galerije, arhive in knjižnice nacionalnega pomena (kot depoji),
– delo državnih organov ter
– vojaško dejavnost.
(4) Na obstoječih zakloniščih, ki se nahajajo izven površin, namenjenih gradnji zaklonišč, so dopustna dela, potrebna za vzdrževanje in uporabo zaklonišča.
(5) Za vse posege v obstoječa zaklonišča in gradnjo novih zaklonišč je treba izdelati revizijo projektne dokumentacije. Gradivo je treba posredovati državnemu organu, pristojnemu za zaščito in reševanje, hkrati pa o posegih investitor obvesti organ Mestne uprave MOL, pristojen za zaščito in reševanje..
(6) Odstranitev obstoječih zaklonišč ni dopustna.
88. člen
(območja za potrebe obrambe)
(1) Območje izključne rabe prostora za potrebe obrambe je območje, namenjeno izključno za obrambne potrebe, na katerem potekajo aktivnosti predvsem za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.
(2) Območje možne izključne rabe prostora za potrebe obrambe je območje, ki je primarno namenjeno drugim uporabnikom, vendar se lahko v primeru izrednega ali vojnega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter v miru za usposabljanje uporabi za obrambne potrebe. Dopustni so samo posegi, ki v navedenih primerih omogočajo takojšnjo vzpostavitev izključne rabe za potrebe obrambe.
(3) Območja omejene in nadzorovane rabe so varnostna in vplivna območja objektov za potrebe obrambe, za katera so potrebne omejitve iz varnostnih razlogov in vplivov na delovanje območij za potrebe obrambe.
(4) Območja iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena so prikazana na karti 7.1 »Območja za potrebe obrambe ter območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
17.4. Varovanje zdravja
89. člen
(varovanje pred hrupom)
(1) Na podlagi predpisov o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju so določena naslednja območja varstva pred hrupom:
– območje I. stopnje,
– območje II. stopnje,
– območje III. stopnje,
– območje IV. stopnje.
(2) Območja varstva pred hrupom iz prve točke tega člena so prikazana na karti 8 »Območja varstva pred hrupom«.
(3) Pri posegih v prostor je treba upoštevati predpise s področja varstva pred hrupom glede na stopnje varstva pred hrupom, ki jih določa ta odlok.
(4) V EUP z namensko rabo PC ali PŽ veljajo v pasu 50,00 m od meje EUP pogoji za III. območje varstva pred hrupom, kadar ta območja mejijo na EUP z namensko rabo SSse, SSsv, SB, SK ali CU, skladno z grafičnim prikazom na karti 8. Kadar se stavba nahaja v območjih različnih stopenj varstva pred hrupom, se razvrsti v III. stopnjo varstva pred hrupom.
(5) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v območjih s III. stopnjo varstva pred hrupom ali v območjih, s preseženimi mejnimi vrednostmi zaradi hrupa, je treba gradnje objektov načrtovati z ustrezno pasivno zaščito pred hrupom (zvočno izolirane fasade in okna).
(6) Stavbe je treba zvočno zaščititi v skladu s predpisi s področja zvočne zaščite stavb.
(7) V območjih novih stanovanj, ki se gradijo v bližini območij, prekomerno obremenjenih s hrupom, je treba izvesti aktivno protihrupno zaščito v obliki vkopa ali zemeljskega nasipa, poraščenega z vegetacijo, ali v obliki ozelenjene ali drugače estetsko oblikovane protihrupne ograje ali zagotoviti pasivno protihrupno zaščito objektov (zvočno izolirane fasade in okna) v kombinaciji z režimom prezračevanja.
(8) Stanovanjskim objektom znotraj območij s predpisano IV. stopnjo varstva pred hrupom je treba zagotoviti pogoje, ki veljajo za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(9) V poslovno-stanovanjskih stavbah je treba stanovanja razporediti v objektu tako, da bo njihova morebitna obremenjenost s hrupom čim manjša.
(10) V EUP z namensko rabo SSse, SSsv, SB, SK ali CU je treba nestanovanjske objekte in dejavnosti praviloma umestiti ob lokalne zbirne ceste in ceste višje kategorije, v večstanovanjskih stavbah pa tudi v pritličja.
(11) V EUP z namensko rabo IG ali IP veljajo v pasu 50,00 m od meje EUP pogoji za III. območje varstva pred hrupom, kadar ta območja mejijo na EUP z namensko rabo SSce, SScv, SSse, SSsv, CDo, CDi ali CDz.
(12) Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki so s posebnimi predpisi določene za posamezne stopnje varstva pred hrupom, so lahko presežene za javne prireditve, javne shode ali druge dogodke, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, za kar je treba pridobiti soglasje pristojnega organa.
(13) Če je vir mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa cesta, železniška proga ali druga prometna infrastruktura, mora izvajalec gospodarske javne službe, ki upravlja z dejavnostmi, ki so viri hrupa, zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje skladno z operativnimi programi varstva pred hrupom.
(14) Podlaga za določitev degradiranih okolij, kot jih določajo predpisi iz prvega odstavka tega člena, so območja možne prekomerne obremenitve s hrupom, ki so prikazana v Prikazu stanja prostora.
(15) Na območjih iz prejšnjega odstavka tega člena ni dopustno graditi, razen če investitor izvede ustrezne ukrepe varstva pred hrupom, s katerimi zagotovi s tem odlokom določeno stopnjo varstva pred hrupom.
(16) Pri gradnji cest in rekonstrukciji cest v območjih s preseženimi mejnimi vrednostmi zaradi hrupa je treba pri izvedbi uporabiti materiale, ki omogočajo zmanjšanje hrupa zaradi prometa (tihi asfalt ipd.).
(17) Ob pripravi OPPN je treba v okviru strokovnih podlag za OPPN v elaboratu varstva pred hrupom za območje OPPN ugotoviti obstoječe stanje obremenitev s hrupom na podlagi detajlnih izračunov oziroma meritev in izvesti simulacijo sprememb obremenitev s hrupom zaradi novih gradenj ter skladno s tem zagotoviti ustrezne protihrupne ukrepe. Izvedba ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev.
(18) Določbe tega člena ne veljajo za hrup, ki nastane ob aktivnosti zaščite, reševanja in pomoči.
90. člen
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem okolja)
Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisij svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
91. člen
(zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osvetlitvijo, osončenjem in kakovostjo bivanja)
(1) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane ter spanju, morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.
(2) Obstoječim in novim stavbam je treba zagotoviti v naslednjih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba, naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– dne 21. 12. – najmanj 1 uro,
– dne 21. 3. in 21. 9. – najmanj 3 ure.
(3) Določba drugega odstavka tega člena ne velja:
– za 20% stanovanj v novih večstanovanjskih stavbah,
– kadar leži stavba na severnem pobočju oziroma v ozki dolini in lega stavbe ne omogoča izvedbe določbe osončenja,
– za gradnjo stavb v stavbnem bloku,
– za gradnjo stavb v vrzeli.
IV. OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRTI
92. člen
(območja, za katera je predviden OPPN)
(1) S tem odlokom so določena območja, ki se urejajo z OPPN.
(2) Območje OPPN, ki je določeno s tem odlokom, se v postopku njegove priprave lahko spremeni in prilagodi podrobnim programskim zahtevam ter razmeram na terenu.
(3) EUP, za katere se v skladu z določbami tega odloka izdela OPPN, so prikazani na karti 5 »Načini urejanja«.
93. člen
(usmeritve za območja predvidenih OPPN)
(1) Pri izdelavi OPPN je treba upoštevati:
– namensko rabo zemljišč, ki je določena v karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev« in v preglednici 3 tega odloka,
– usmeritve za izdelavo OPPN, ki so določene v Prilogi 2 tega odloka,
– splošne prostorske izvedbene pogoje iz III. poglavja tega odloka, če jih usmeritve za izdelavo OPPN ne spreminjajo,
– usmeritve iz IV. poglavja tega odloka.
(2) Z OPPN ni dopustno spremeniti namenske rabe zemljišč, ki je določena v karti 3.1 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev« in v preglednici 3 tega odloka.
(3) Z OPPN je izjemoma dopustno spremeniti vrsto objektov in dejavnosti po območjih namenske rabe, ki so določene v preglednici 4 tega odloka, razen v EUP z namensko rabo ZPp, ZPps, ZDd, ZDo, ZK, ZV, K1, K2, Go ali Gpn tako, da se dodajo posamični objekti oziroma dejavnosti, ki dopolnjujejo objekte oziroma dejavnosti v EUP. Ta določba ne velja za dodajanje stanovanjskih stavb v EUP, v katerih stanovanjske stavbe po določbah tega odloka niso dopustne.
(4) Če OPPN vključuje več EUP, je treba izdelati strokovne podlage s strokovnimi rešitvami prostorskih ureditev za celotno območje in določiti etapnost izvajanja OPPN v celotnem območju urejanja z OPPN.
(5) OPPN se lahko izdela tudi samo za del območja, predvidenega za urejanje z OPPN, če so določene vse potrebne usmeritve za izdelavo OPPN.
(6) FI, FZ, FZP in FBP se v OPPN računajo na območja posameznih EUP, v izračunu se ne upoštevajo obodne ceste, ki mejijo na EUP.
(7) Cestam znotraj območja OPPN in cestam, ki mejijo na območje OPPN, in so določene z osmi in kategorijami na karti 4.7 »Cestno omrežje in območja parkirnih režimov« ali z regulacijskimi linijami na karti 3.1. »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«, se lahko na podlagi preveritve prometnih obremenitev za območje OPPN profil ceste poveča in določi višja kategorija ceste ter prilagodi potek notranjih cest zasnovi območja tako, da bo zagotovljena tudi njihova obstoječa funkcija.
94. člen
(strokovne rešitve prostorskih ureditev in urbanistični, arhitekturni ali krajinski natečaj)
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo variantnih rešitev ali z javnim natečajem. Variantne rešitve izdela več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da jih je mogoče med seboj primerjati.
(2) Kadar se strokovna rešitev prostorske ureditve pridobi z izdelavo variantnih rešitev, se za način njihove priprave, vrednotenja in primerjave uporabljajo predpisi, ki urejajo vsebino, obliko in način priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev.
(3) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se pridobijo z javnim natečajem, kadar gre za načrtovanje prostorske ureditve ob javnih površinah, prostorske ureditve z javnim programom, za kompleksne prostorske ureditve, za prostorske ureditve v vplivnem območju prostorskih dominant ali za prostorske ureditve, ki so same prostorske dominante.
(4) Zahteva za izvedbo variantnih rešitev ali javnega natečaja je določena v Prilogi 2, kadar gre za nov OPPN, pa s sklepom o začetku priprave OPPN.
(5) Kadar načrtovane ureditve zadevajo območja ali objekte varovane na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, je treba pred izvedbo javnega natečaja pridobiti natečajne podloge organa pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
95. člen
(prostorski izvedbeni pogoji do sprejema OPPN)
(1) Če ni z usmeritvami za OPPN določeno drugače, so na območjih, kjer je s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, do njegove uveljavitve dopustni samo naslednji posegi:
– vzdrževanje objektov,
– rekonstrukcija objektov, razen objektov, ki se nahajajo v območju RL cest,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe ter postavitev ograj na parcelah, namenjenih gradnji, obstoječih objektov,
– odstranitev obstoječih objektov (če so to objekti, ki so varovani s predpisi s področja kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine),
– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov v okviru obstoječih in dopustnih dejavnosti namenske rabe EUP,
– rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev gospodarske javne infrastrukture,
– gradnja gospodarske infrastrukture za potrebe priključevanja obstoječih objektov,
– gradnja objektov za izvajanje nalog zaščite reševanja in pomoči in zaščitnih ukrepov ter za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev,
– avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami,
– parkirne površine (začasna ureditev do sprejetja OPPN),
– pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov,
– dostopi za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal na obstoječih objektih),
– urejanje odprtih bivalnih površin, drevoredi, površine za pešce, otroška igrišča ipd.,
– vodnogospodarske ureditve,
– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov).
(2) V posameznih območjih OPPN so poleg posegov iz prejšnjega odstavka dopustni tudi začasni posegi, navedeni v Prilogi 2, ki veljajo do izdelave OPPN.
96. člen
(nadomeščanje najboljših kmetijskih zemljišč)
(1) Najboljša kmetijska zemljišča, ki so zaradi spremenjene namenske rabe in izvajanja prostorskih ureditev v skladu z določili tega odloka trajno izvzeta iz kmetijske namenske rabe, se nadomestijo z usposobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč.
(2) Območja, na katerih je predvideno nadomeščanje najboljših kmetijskih zemljišč, so prikazana na karti 9 »Nadomeščanje kmetijskih zemljišč«.
(3) Območja, za katera je zahtevano nadomeščanje najboljših kmetijskih zemljišč, so prikazana na karti iz drugega odstavka tega člena.
(4) Za območja prikazana na karti iz drugega odstavka tega člena in za katera je predvidena izdelava OPPN je treba nadomestna kmetijska zemljišča zagotoviti, na območjih iz drugega odstavka tega člena, do sprejetja OPPN.
(5) Nadomeščanje najboljših kmetijskih zemljišč se izvaja v skladu s predpisi, ki določajo izvedbo nadomeščanja najboljših kmetijskih zemljišč.
97. člen
(usmeritve za gradnjo stanovanj)
(1) V OPPN z namensko rabo SScv ali SSsv so dopustni posegi navedeni v prvem odstavku 13. člena tega odloka.
(2) Stavba 11221 (Tri- in večstanovanjske stavbe) tipa V (ploščica ali hiša v terasah) je dopustna le na podlagi OPPN.
(3) Za območja novih stanovanj je treba zagotoviti objekte predpisanih zmogljivosti družbene infrastrukture za predšolsko vzgojo, osnovnošolsko izobraževanje in športne dejavnosti.
(4) V strokovnih podlagah za OPPN, ki vključuje stanovanjske stavbe, je treba izdelati preveritev obstoječih zmogljivosti obstoječih vrtcev, osnovnih šol, domov za starejše in osnovnega zdravstva znotraj pripadajočih okolišev. Če organ Mestne uprave MOL, pristojen za predšolsko vzgojo in izobraževanje oziroma za zdravstvo in socialno varstvo, ugotovi, da so obstoječe zmogljivosti vrtcev, osnovnih šol in osnovnega zdravstva ter domov za starejše, na katere gravitira nova stanovanjska gradnja, neustrezne, je treba sočasno z gradnjo stanovanj zgraditi tudi nove objekte družbene infrastrukture.
(5) V novem stanovanjskem naselju z več kot 300 stanovanji je treba v primeru, da v oddaljenosti več kot 500,00 m ni trgovine z osnovno preskrbo, zagotoviti površine za tovrstne dejavnosti.
(6) V EUP z namensko rabo SSse ali SSsv znaša delež stanovanj najmanj 60% BTP, v EUP z namensko rabo SScv pa najmanj 80% BTP.
(7) V EUP z namensko rabo CU znaša delež stanovanj največ 70% BTP v EUP.
98. člen
(odstopanja od splošnih določb odloka)
(1) V OPPN se vrednosti FZ in FI, ki so določene s tem odlokom, lahko prekoračijo, če prekoračitev pomeni izboljšanje kakovosti prostora. Prekoračitev je treba v OPPN utemeljiti in dokazati, da so za načrtovane objekte zagotovljene predpisane odprte bivalne (FBP) oziroma zelene površine (FZP) in parkirne površine v skladu z določbami tega odloka.
(2) V območju stanovanj, kjer je določen tip V, so z OPPN dopustni tudi objekti tipov NA, NB, ND in NV.
99. člen
(OPPN, ki s tem odlokom niso določeni posamično)
OPPN se lahko izdela v skladu s predpisi s področja urejanja prostora za posamezni EUP ali manjše območje znotraj posameznega EUP tudi takrat, kadar njegova izdelava ni predvidena s tem odlokom, če:
1. se za območje ali manjše območje znotraj posameznega EUP izkaže investicijski interes in ta ni v nasprotju s Strateškim prostorskim načrtom MOL za predlagano območje,
2. gre za ureditve zaradi posledic naravnih in drugih nesreč,
3. je na obstoječih parcelah, namenjenih gradnji, treba izvesti predhodno komasacijo,
4. ni mogoče zagotoviti dostopov do parcel, namenjenih gradnji,
5. obstoječe lastništvo parcel, namenjenih gradnji, onemogoča racionalno gradnjo gospodarske javne infrastrukture,
6. gre za gradnjo objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture.
100. člen
(območja prostorskih izvedbenih aktov, ki ostajajo v veljavi)
(1) V EUP, za katere ta odlok podaljšuje veljavnost zazidalnih, ureditvenih, lokacijskih in občinskih podrobnih prostorskih načrtov, ki so navedeni v 109. in 110. členu tega odloka, so dopustne gradnje in posegi, ki jih določa veljavni prostorski izvedbeni akt. Če ni v veljavnem prostorskem aktu posebej prepovedano, pa so dopustni še: vzdrževanje objektov, gradnja enostavnih objektov v skladu z namensko rabo EUP, odstranitev objektov ter gradnje in ureditve, določene v 13. členu tega odloka. Upoštevati je treba tudi omejitve za razvoj v prostoru, ki so prikazane na spletni strani MOL kot del Prikaza stanja prostora in se sproti posodabljajo.
(2) Pri spremembi podrobnih prostorskih izvedbenih aktov, navedenih v 109. členu tega odloka, je treba upoštevati določbe tega odloka, razen pri faktorjih (FZ, FI, FZP, FBP in višina) in dopustnih dejavnostih, kjer se lahko upoštevajo določbe podrobnega prostorskega izvedbenega akta, ki je predmet spremembe.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
101. člen
(dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj)
Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskih izvedbenih aktov MOL, veljavnih v času vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
102. člen
(varstvena območja dediščine)
(1) Do uveljavitve varstvenih območij dediščine se upoštevajo določbe tega odloka za enote dediščine, ki so vključene v strokovne zasnove varstva z varstvenimi režimi iz 67. člena odloka.
(2) Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje MOL (ZVKDS OE Ljubljana, februar 2008), so na vpogled pri Mestni upravi MOL, Oddelku za urejanje prostora, in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana.
103. člen
(veljavnost uredb o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora)
Uveljavitev tega odloka ne vpliva na veljavnost Uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora občine Ljubljana Bežigrad, Uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora občine Ljubljana Center, Uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora občine Ljubljana Moste - Polje, Uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora občine Ljubljana Šiška in Uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora občine Ljubljana Vič - Rudnik (vse Uradni list RS, št. 62/94) v delih, ki se nanašajo na območje MOL.
104. člen
(oglaševanje)
(1) Pogodbe o oglaševanju med izvajalci oglaševanja in MOL veljajo do izdaje novih dovoljenj za oglaševanje po določbah tega odloka in odloka o oglaševanju MOL.
(2) Za objekte za oglaševanje na javnih mestih, za postavitev katerih niso bila pridobljena dovoljenja MOL, vendar so postavljeni v skladu z določbami 60. člena tega odloka, je treba pridobiti dovoljenje organa Mestne uprave MOL, pristojnega za gospodarske javne službe, v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.
(3) Objekte za oglaševanje, ki niso postavljeni v skladu z določbami 60. člena tega odloka, je treba odstraniti v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka, razen v naslednjih primerih:
– če je bil objekt za oglaševanje postavljen na podlagi gradbenega dovoljenja, odločbe o priglasitvi del, lokacijske informacije ali drugega upravnega akta, ki je bil v času njegove postavitve podlaga za postavitev,
– če je bil objekt za oglaševanje postavljen v skladu s tedaj veljavnim prostorskim aktom, kadar v času njegove postavitve zanj ni bilo treba pridobiti gradbenega dovoljenja ali drugega upravnega akta iz prejšnje alineje.
105. člen
(priključevanje objektov za potrebe ogrevanja in hlajenja po sprejemu lokalnega energetskega koncepta za območje MOL)
Po sprejemu Lokalnega energetskega koncepta za območje MOL (LEK MOL) se obveznosti priključevanja objektov za potrebe ogrevanja in hlajenja, ki so določene v točkah f), g), h) in i) v Preglednici 12 46. člena tega odloka, ne uporabljajo več. Vsa določila iz zgoraj navedenih točk Preglednice 12 46. člena tega odloka, se prevzamejo neposredno iz določil LEK MOL.
106. člen
(hramba in vpogled v OPN MOL ID)
(1) Ta odlok se hrani pri Mestni upravi MOL, Oddelku za urejanje prostora in je v času uradnih ur na vpogled javnosti:
– pri Mestni upravi MOL, Oddelku za urejanje prostora,
– na Upravni enoti Ljubljana, izpostavah Bežigrad, Center, Moste - Polje, Šiška in Vič - Rudnik ter
– za svoja območja na sedežih četrtnih skupnosti MOL.
(2) Ta odlok je na vpogled tudi na spletnih straneh MOL.
107. člen
(prenehanje veljavnosti prostorskih sestavin srednjeročnih planov)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji družbeni plani mesta Ljubljane za obdobje 1986–1990 za območje Mestne občine Ljubljana in družbeni plani za obdobje 1986–1990 za območje bivših občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste - Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič - Rudnik s programskimi zasnovami:
1. Družbeni plan mesta Ljubljane za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 11/86) – za območje MOL
2. Družbeni plan občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 15/87 in 9/88, ter Uradni list RS, št. 45/90, 27/92, 62/93, 5/94, 10/94, 72/98 in 79/04) – za območje MOL
3. Družbeni plan občine Ljubljana Center za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 3/87, 27/88, 32/88, 43/88 in 36/89, ter Uradni list RS, št. 11/92 in 6/93) – za območje MOL
4. Družbeni plan občine Ljubljana Moste - Polje za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 39/86 in 9/88, in Uradni list RS, št. 51/92, 56/92, 10/94, 72/98, 79/04 in 5/06) – za območje MOL
5. Družbeni plan občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 45/86, 47/87, 2/88, 5/88, 23/88, 27/88, 19/89 in 20/89, ter Uradni list RS, št. 45/90, 20/91-I., 2/92, 49/92, 4/94 in 63/02) – za območje MOL
6. Družbeni plan občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 34/86, 10/87 in 14/89, ter Uradni list RS, št. 40/92, 10/94 in 63/02) – za območje MOL
7. Družbeni plan občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1986–1990 – Programske zasnove za prostorske izvedbene akte – BS 1/5 (del) Koroški partizani, BO 1/1 Lesnina, BP 1/1 Instalacije, BP 1/2 Ljubljanske mlekarne, BP 1/3 Mladinska knjiga, BS 2/1 Zupančičeva jama, BO 2/1 Gospodarsko razstavišče, BO 2/3 Vojašnica Ljube Šercerja, BI 2/1 ZRMK – Geološki zavod, BR 2/1 Navje, BI 3/2 Ob Vojkovi, BS 4/2 Stožice, BM 4/1 Obrtna cona ob Kamniški progi, BS 6/4 (del) Gmajna, BS 7/2 Podgoriške široke, BS 7/4 Podgoriška gmajna, BP 7/1 Belinka (Uradni list SRS, št. 15/87)
8. Odlok o uskladitvi družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1986–1990 z obveznimi prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 in o pripravi ter sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 9/88) – za območje MOL
9. Programske zasnove za II. tir železniške proge Ljubljana–Vižmarje z ureditvijo tirnih naprav postaje Šiška in Vižmarje kot sestavni del XII. poglavja družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 45/90)
10. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 27/92) – za območje MOL
11. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1986–1990 – Programska zasnova za BS 1/6-1 Brinje (Uradni list RS, št. 62/93)
12. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1986–1990 – Programske zasnove za območja urejanja – BO 1/1, BP 1/3, BS 1/5, BI 2/1, BO 2/1, BR 2/1, BS 2/1, BI 3/2, BS 6/4, BP 7/1 (Uradni list RS, št. 27/92)
13. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1986–1990 – Programska zasnova za BS 7/4 Podgoriška gmajna (Uradni list RS, št. 5/94)
14. Odlok o spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste - Polje in Ljubljana Vič – Rudnik s programsko zasnovo za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in za del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani (Uradni list RS, št. 10/94)
15. Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 in družbenih planov Občin Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Moste - Polje za območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 72/98)
16. Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Ljubljana Bežigrad za območje Mestne občine Ljubljana – Programska zasnova za izdelavo lokacijskega načrta rekonstrukcije ceste M10 na odseku Depala vas–Črnuče v Mestni občini Ljubljana (odsek od km 3,0 + 74 m do km 4,0 + 07 m) (Uradni list RS, št. 72/98)
17. Dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1986–1990 s programskimi zasnovami za ureditvena območja CO 1/4 Sanatorij Emona, CO 1/5 Komenskega ulica, CO 1/19 Cankarjevo nabrežje, CO 1/36 NUK II, CO 1/38 Križevniška ulica, CO 2/4 Hotel Lev, CO 2/17 Leninov park, CR 3/2 Tivolski grad, CR 3/5 Tivoli, CO 5/2,3 Plinarna, Zdravstveni dom, CO 5/9 Elektro Ljubljana, CO 7/1,2,3 Barvarska steza, CO 7/4 Vodovod-Kanalizacija, CS 7/4 Cukrarna, CS 7/5 Poljane, CS 7/7,8 Nove Poljane, CI 7/19,20 Šolski center Poljane, CR 9/1-8 Grajski grič, CT 7,56 Aškerčeva-Cojzova-Karlovška cesta (Uradni list SRS, št. 27/88)
18. Dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1986–1990 – Programske zasnove za ureditveni območji CT 32 Masarykova, Trg OF in CT 46 Roška cesta (Uradni list SRS, št. 32/88)
19. Dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1986–1990 s programskimi zasnovami za ureditveno območje CO 2/1,6 Bavarski dvor, Kozolec (Uradni list SRS, št. 43/88, popravek, Uradni list SRS, št. 36/89)
20. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 11/92)
21. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1986–1990 – Programske zasnove za območja urejanja – CO 1/5, CO 1/38, CO 5/2,3, CS 7/8, CR 9/1-8, CT 46 (Uradni list RS, št. 6/93)
22. Družbeni plan občine Ljubljana Moste - Polje za obdobje 1986–1990 – MS 1/2 Zelena jama, MP 1/1 Zelena jama, MP 1/2 Javna skladišča, MM 1/1 Petrol, RTP, MM 1/2 Kolinska, MM 5/2 Slape, MS 6/5 Fužine, MS 6/8 Bizovik, MS 6/9 Bizovik, MR 6/2 Fužine, MP 7/1 Koto, MM 7/1 CČN, MR 7/3 Zajčja dobrava, MS 8/3 Polje, MS 8/4 Vevče, MS 8/5 Zg. Kašelj, MP 8/1 Papirnica Vevče, MM 8/1 Petrol, MM 9/2 Pokopališče Sostro (Uradni list SRS, št. 39/86)
23. Odlok o uskladitvi družbenega plana občine Ljubljana Moste - Polje za obdobje 1986–1990 z obveznimi prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 in o pripravi ter sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Moste - Polje za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 9/88) – za območje MOL
24. Odlok o spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Ljubljana Moste - Polje za obdobje 1986–1990 – Programska zasnova za območje urejanja MR 1/1 Zelena jama in sprememba Programske zasnove za območje urejanja za MS 1/2 Zelena jama (MS 1/2-1) (Uradni list RS, št. 51/92)
25. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana občine Ljubljana Moste - Polje za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 56/92) – za območje MOL
26. Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 in družbenih planov Občin Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Moste - Polje za območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 72/98)
27. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana občine Ljubljana Moste - Polje za obdobje 1986–1990 – Programske zasnove za območja urejanja MS 1/2-1, MP 1/2 del, MM 1/2, MP 7/1, MM 7/1, MP 8/1, MM 8/1, MS 8/5, MM 9/2, MR 1/1 (Uradni list RS, št. 56/92)
28. Odlok o spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste - Polje in Ljubljana Vič - Rudnik s programsko zasnovo za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in za del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani (Uradni list RS, št. 10/94)
29. Družbeni plan občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986–1990 – ŠS 1/1 Stara Šiška (del območja), ŠP 1/1 Union, ŠP 1/2 Agrostroj, ŠP 1/3 Viator, ŠS 2/2 Korotansko naselje, ŠP 2/1 Litostroj, ŠR 2/1 Stadion, ŠS 3/2 Podutik, ŠS 3/3 Podutik, ŠS 3/4 Podutik, ŠS 3/5 Podutik, ŠO 3/7 Podutik, ŠO 3/1 Podutik, ŠE 3/2 Kamnolom, ŠI 4/1 Šentvid, ŠP 4/1 Avtotehna, ŠS 5/1 Poljane, ŠO 6/1 Šentvid, ŠP 6/1 Športoprema, ŠO 7/1 Tacen, ŠS 8/4 in ŠS 8/5 Gameljne, ŠP 8/2 Gameljne, (Uradni list SRS, št. 45/86)
30. Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 47/87) – za območje MOL
31. Odlok o uskladitvi družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986–1990 z obveznimi prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986–2000 in o pripravi ter sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 5/88) – za območje MOL
32. Odlok o uskladitvi družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1968–90 z dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 (Uradni list RS, št. 49/92) – za območje MOL
33. Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986–2000 in družbenega plana občin Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič – Rudnik za obdobje 1986–1990 za območje Mestne občine Ljubljana v letu 2002 (Uradni list RS, št. 63/02)
34. Programske zasnove za območje urejanja ŠO 1/1 Kurilnica (del) (Uradni list SRS, št. 2/88)
35. Programske zasnove za avtocesto na pododseku Šentvid–Koseze in za vzporedni magistralni plinovod Vodice–občinska meja (Uradni list SRS, št. 23/88)
36. Programske zasnove za Novo Podutiško cesto, Cesto Andreja Bitenca in Cesto v Kamno Gorico (Uradni list SRS, št. 27/88)
37. Programska zasnova za zadrževalna jezera in regulacijo Glinščice (Uradni list SRS, št. 27/88)
38. Programske zasnove za območje urejanja ŠP 8/1 Rašica kot sestavni del XII. poglavja družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 19/89)
39. Programska zasnova za območje urejanja ŠR 6/4 Brod kot sestavni del XII. poglavja družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 20/89)
40. Programske zasnove za II. tir železniške proge Ljubljana–Vižmarje z ureditvijo tirnih naprav postaje Šiška in Vižmarje kot sestavni del XII. poglavja družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 45/90)
41. Programske zasnove za območji urejanja ŠR 3/1-1 in ŠR 3/1-2 Skakalnica Podutik (Uradni list RS, št. 2/92)
42. Programske zasnove za del območja urejanja ŠS 1/1 Stara Šiška med Celovško in Gasilsko, Kavškovo ulico in Ulico Milana Majcna (Uradni list RS, št. 4/94)
43. Odlok o spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste - Polje in Ljubljana Vič – Rudnik s programsko zasnovo za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in za del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani (Uradni list RS, št. 10/94)
44. Odlok o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in prostorskih izvedbenih načrtov so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 27/92) – za območje MOL
45. Sklep o sprejemu družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86) – za območje MOL
46. Odlok o ugotovitvi skladnosti zazidalnih načrtov s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Center za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 31/86)
47. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ugotovitvi skladnosti zazidalnih načrtov s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Center za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št 23/87, popravek, Uradni list SRS, št. 4/88)
48. Odlok o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste – Polje za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 56/92), za območje MOL
49. Odlok o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in prostorskih izvedbenih načrtov so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 31/93) – za območje MOL
50. Odlok o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov, prostorskih izvedbenih načrtov in urbanističnih redov so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 40/92-1999, popravek, Uradni list RS, št. 5/93) – za območje MOL
51. Družbeni plan občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 34/86) – za območje MOL
52. Odlok o pripravi in sprejemu sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 10/87) – za območje MOL
53. Dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 14/89) – za območje MOL
54. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list RS, št. 40/92) – za območje MOL
55. Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986–2000 in družbenega plana občin Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986–1990 za območje Mestne občine Ljubljana v letu 2002 (Uradni list RS, št. 63/02).
108. člen
(prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski izvedbeni akti MOL:
1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B1 Bežigrad – zahod (Uradni list SRS, št. 26/87 in 15/89, ter Uradni list RS, št. 27/92, 63/99, 18/02, 118/03 in 123/04) – za območje MOL
2. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje obrobja Dunajske ceste od Bežigrajskega dvora do Ruskega carja (Uradni list RS, št. 45/00 in 57/08 – obvezna razlaga)
3. Odlok o sprejetju spremembe zazidalnega načrta za del ureditvenega območja BS1/5 v KS Koroških partizanov (Uradni list SRS, št. 26/87)
4. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS5/2 (Uradni list SRS, št. 24/81, 36/81, 31/84 in 11/85)
5. Odlok o zazidalnem načrtu za severni del območja urejanja BO1/1 Lesnina (Uradni list RS, št. 30/90)
6. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja BP1/1 Instalacije, BP1/2-1 in BP1/2-2 Ljubljanske mlekarne (Uradni list RS, št. 41/99)
7. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP4/2 – proizvodne, servisne in skladiščne površine ob Kamniški progi (Uradni list SRS, št. 5/70 in 20/74)
8. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B2 Bežigrad – vzhod (Uradni list SRS, št. 27/87 in 15/89, ter Uradni list RS, št. 27/92)
9. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za ureditveno območje BI2/1 – ZRMK in Geološki zavod (Uradni list SRS, št. 11/88)
10. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja BO2/3 Topniška vojašnica (Uradni list RS, št. 62/93)
11. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja urejanja BS2/5 Nove Stožice (Uradni list RS, št. 37/00)
12. Odlok o spremembah zazidalnega načrta za ureditveno območje BO2/4 – Smelt (Uradni list RS, št. 2/92)
13. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za ureditveno območje BS2/1 – Zupančičeva jama in del ureditvenega območja BR2/1 – Navje (Uradni list SRS, št. 11/87, in Uradni list RS, št. 19/00)
14. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B3 Savsko naselje (Uradni list SRS, št. 27/87 in 15/89, ter Uradni list RS, št. 27/92 in 63/99)
15. Odlok o sprejetju druge novelacije zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS2/2 – Rapova jama (Uradni list SRS, št. 32/83)
16. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za južni del ureditvenega območja BI3/2 ob Vojkovi ulici (Uradni list SRS, št. 31/87)
17. Odlok o spremembi zazidalnega načrta za del ureditvenega območja BS3/2 – Rapova jama (Uradni list SRS, št. 29/89)
18. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B4 Stožice – Tomačevo (Uradni list SRS, št. 27/87 in 15/89, ter Uradni list RS, št. 27/92, 49/95 in 63/99)
19. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta BS7 – Bežigrad (Glasnik, št. 2/68)
20. Odlok o spremembi IV. faze zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS7 Bežigrad – za gradnjo doma starejših občanov (Uradni list SRS, št. 43/73)
21. Odlok o spremembi IV.faze zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS7 – Bežigrad (Uradni list SRS, št. 13/74)
22. Odlok o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS7 Bežigrad (Uradni list SRS, št. 22/75)
23. Odlok o spremembi zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS7 – Bežigrad (Uradni list SRS, št. 30/78)
24. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta na območje zazidalnih otokov BS106/1 in BS106/2 – Mala vas (Uradni list SRS, št. 13/82)
25. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območji urejanja BS4/2 Stožice in BK4/2 kmetijske površine (Uradni list RS, št. 5/94, 11/94, 34/96)
26. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B5 Savlje – Kleče (Uradni list SRS, št. 27/87 in 15/89, in Uradni list RS, št. 27/92 in 63/99)
27. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B6 Črnuče – Nadgorica (Uradni list SRS, št. 27/87 in 15/89, ter Uradni list RS, št. 27/92, 27/95, 34/96 in 63/99)
28. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja BS6/2 Stare Črnuče, BS6/3-1, -2 Gmajna, BS6/4-1, -2, -3, -4 Gmajna, BS6/5 Podboršt in BR6/1 (Uradni list RS, št. 52/97 in 87/99)
29. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje urejanja BP6/3 Opekarna Črnuče (Uradni list RS, št. 66/93)
30. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zahodni del zazidalnega otoka BP8 – Črnuče (Uradni list SRS, št. 9/77)
31. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP10 – Brod (Uradni list SRS, št. 3/85)
32. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B7 Podgorica – Šentjakob (Uradni list SRS, št. 27/87 in 15/89, ter Uradni list RS, št. 27/92, 27/95 in 63/99)
33. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja v mestnem središču (Uradni list SRS, št. 13/88, in Uradni list RS, št. 21/90, 16/91, 35/92, 15/93, 61/94, 34/96, 22/98, 68/99, 77/02, 69/03, 19/07, 95/07 – obvezna razlaga, 57/08 – obvezna razlaga, 98/08 – obvezna razlaga in 110/08)
34. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja CO1/27 Šumi (Uradni list RS, št. 24/96)
35. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja CO1/36 NUK II (Uradni list RS, št. 49/92, 28/93)
36. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja v delu prostorske celote C2 – Ožje mestno središče (Uradni list RS, št. 49/95 in 57/00)
37. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja CO2/4 Hotel Lev (Uradni list RS, št. 11/92)
38. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območji urejanja CR3/1 (del) Tivoli in CR3/2 Tivolski grad (Uradni list RS, št. 47/92)
39. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje CR3/3 Kopališče Ilirija (Uradni list RS, št. 22/98)
40. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja CI5/6 Rog (Uradni list RS, št. 22/98)
41. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja CO5/2 Plinarna, CO5/3 Zdravstveni dom in CO5/4 Vojašnica 4. julij (Metelkova) (Uradni list RS, št. 72/98 in 41/02)
42. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Starega Vodmata (Uradni list RS, št. 11/06)
43. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del prostorske celote C6 Vodmat (Klinični center – sever) (Uradni list RS, št. 74/99 in 55/03)
44. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja CI6/15 Pediatrična klinika, CI6/16 Univerzitetni KC, CR6/17 park ob Zaloški in CR6/18 Pletenina (Uradni list RS, št. 52/97, 98/99 in 98/08 obvezna razlaga)
45. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja CI7/21 Roška kasarna, CO7/23 Klavnica, CV8 in CR8/1 Gruberjev prekop – del (Uradni list RS, št. 77/02)
46. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja CS7/8 Nove Poljane (Uradni list RS, št. 2/94 in 98/99)
47. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje prostorske celote C9 Grad (Uradni list RS, št. 34/96 in 44/09 – obvezna razlaga)
48. Odlok o lokacijskem načrtu za območje urejanja CT46 – Roška cesta v Ljubljani – prva etapa (Uradni list RS, št. 13/90)
49. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M1 Zelena jama – Nove Jarše (Uradni list SRS, št. 3/88, in Uradni list RS, št. 2/91, 56/92, 40/97 in 63/99)
50. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za območje urejanja MM1/2 – Kolinska (Uradni list RS, št. 9/90)
51. Odlok o sprejetju regulacijsko zazidalnih načrtov za območja zazidalnih otokov industrijske cone in servisne cone v Mostah – MM2/1, MM2/2, MM4, MP1/1, MP1/2, MP2 in MP3 (Glasnik, št. 10/69)
52. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MP1/2 Javna skladišča (Uradni list RS, št. 49/95, 66/95 in 72/08)
53. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje ŽG Ljubljana (Uradni list SRS, št. 23/89, in Uradni list RS, št. 56/92 in 29/06)
54. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M2 Moste – Kodeljevo (Uradni list SRS, št. 3/88, in Uradni list RS, št. 56/92)
55. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M3 Šmartno – Sneberje (Uradni list SRS, št. 3/88, in Uradni list RS, št. 56/92 in 63/99)
56. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MP4/1 Letališče (Uradni list RS, št. 70/95, 13/99, 76/01-odločba US in 100/07)
57. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M5 Selo – Nove Fužine (Uradni list SRS, št. 3/88, in Uradni list RS, št. 56/92, 24/97 in 63/99)
58. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MM5/1 Toplarna (Uradni list RS, št. 26/99)
59. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MS5/1 Selo in MS5/2 Nove Fužine – zahodni del (Uradni list RS, št. 27/95)
60. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MS5/2 Nove Fužine – del (Uradni list RS, št. 49/95 in 24/99)
61. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M6 Štepanjsko naselje – Hrušica – Bizovik (Uradni list SRS, št. 3/88, in Uradni list RS, št. 56/92 in 63/99)
62. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja MS6/1 Štepanjsko naselje, MS6/2 Štepanja vas, MS6/3 Zgornja Hrušica, MR6/1 Štepanja vas in MR6/2 Hrušica (Uradni list RS, št. 27/95 in 63/99)
63. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja MS6/8, MS6/9 in MR6/4 Bizovik (Uradni list RS, št. 51/92 in 10/93)
64. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M7 Zadobrova – Novo Polje – Zalog (Uradni list SRS, št. 3/88, in Uradni list RS, št. 56/92 in 63/99)
65. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje urejanja MP7/1 Zalog (Uradni list SRS, št. 23/88)
66. Odlok o novelaciji zazidalnega načrta MS10 – Novo Polje (Uradni list SRS, št. 18/81)
67. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območji urejanja MS7/6 Zalog in MS7/7 Stari Zalog (Uradni list RS, št. 1/93)
68. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del planske celote M8 Polje – Vevče – Kašelj (Uradni list RS, št. 49/96, 63/99 in 54/04)
69. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MS8/5 Zg. Kašelj (Uradni list RS, št. 27/95 in 109/09 – obvezna razlaga)
70. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M9 Zadvor – Sostro (Uradni list SRS, št. 3/88, in Uradni list RS, št. 56/92 in 63/99)
71. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MM9/1 Zadvor (Uradni list RS, št. 13/99)
72. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za planski celoti M12 Besnica in M13 Lipoglav (Uradni list RS, št. 70/95 in 63/99)
73. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š1 – Šiška (Uradni list SRS, št. 28/89, in Uradni list RS, št. 24/91, 58/92, 5/94, 24/96, 40/97, 43/00, 18/02, 55/04 in 28/05)
74. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja ŠP1/3 Viator (Uradni list RS, št. 49/96)
75. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območji urejanja ŠR1/2-1 Bellevue – del in ŠR1/2-2 Tivoli (Uradni list RS, št. 76/00)
76. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja ŠS1/1-2 Stara Šiška (Uradni list RS, št. 70/95 in 67/05 – odločba US)
77. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov ŠS4/3, ŠI1, ŠS5/1, ŠS5/2 in ŠS5/3 (Uradni list SRS, št. 1/78)
78. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š2 – Litostroj (Uradni list SRS, št. 17/88, in Uradni list RS, št. 58/92)
79. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š3 Podutik (Uradni list SRS, št. 20/89, in Uradni list RS, št. 58/92, 17/97, 37/98, 63/99, 44/02 in 56/05)
80. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje urejanja ŠS3/4 (ŠS12/2a) – severni del in ŠO3/1 – del (ŠO12) Podutik (Uradni list SRS, št. 30/87)
81. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje ŠS12 – Podutik, I. faza (za dele zazidalnih otokov 3a, 4a, 3c, 4c, 5c in 6c) (Uradni list SRS, št. 1/78, 28/79 in 18/88)
82. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠP7 – Pržanj (Uradni list SRS, št. 6/83)
83. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje urejanja ŠS3/4 Podutik, južni del (Uradni list SRS, št. 47/87)
84. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠS3/5 Podutik-Južni del (Uradni list RS, št. 5/94)
85. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š4 – Dravlje (Uradni list SRS, št. 20/89 in Uradni list RS, št. 58/92, 78/94, 22/98, 46/00, 85/02 – odločba US, 17/09 in 49/10 – obvezna razlaga)
86. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja ŠP4/1-2 Avtohiša (Uradni list RS, št. 71/94)
87. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka ŠR9/1 Pržanj (Uradni list SRS, št. 38/83)
88. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov ŠS7/1, ŠS8/2, ŠS8/3 in del ŠS7/3 Dravlje (Uradni list SRS, št. 39/73) – določbe, ki se nanašajo na parcelacijo, in grafični list št. 12 – Parcelacijski načrt v delu, ki opredeljuje parcelacijo za že zgrajene objekte
89. Odlok o sprejetju novelacije zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠS107/1 in ŠO4/2 – Šentvid (Uradni list SRS, št. 38/82)
90. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š5 – Stegne (Uradni list SRS, št. 20/89, in Uradni list RS, št. 58/92 in 63/99)
91. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 – Stanežiče – Vižmarje (Uradni list SRS, št. 29/89, in Uradni list RS, št. 58/92, 70/95, 72/98, 63/99, 59/00, 98/00, 23/02-odločba US, 89/02, 70/03-dve odločbi US in 63/07)
92. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠP8 – IMP – SKIP in del ŠR15 – Gunclje (Uradni list SRS, št. 32/83)
93. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠM2 – Vižmarje (Uradni list SRS, št. 51/72)
94. Odlok o spremembi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠM2 – Vižmarje (Uradni list SRS, št. 13/76)
95. Odlok o sprejetju programskega in tehničnega dela ZN za zazidalne otoke ŠS113/2 Dvor in ŠS115/2, 3, Stanežiče (Uradni list SRS, št. 30/81)
96. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalne otoke ŠS110/1, ŠS110/2, ŠS110/3 in ŠR18 – Vižmarje nad Klancem (Uradni list SRS, št. 19/83)
97. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalne otoke ŠS112/1, ŠS112/3 in ŠR19 Vižmarje – Brod (Uradni list SRS, št. 38/82)
98. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š7 – Tacen – Šmartno (Uradni list RS, št. 58/92, 63/99 in 87/99)
99. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š8 – Gameljne (Uradni list SRS, št. 20/88, in Uradni list RS, št. 58/92, 24/97 in 63/99)
100. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje ŠS202/2a Zgornje Gameljne (Uradni list SRS, št. 19/79)
101. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V1 Rudnik (Uradni list SRS, št. 6/88 in 18/88, ter Uradni list RS, št. 40/92, 9/95, 11/95, 63/99, 28/00, 102/01 in 85/02-odločba US)
102. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VS1/6-2 London (Uradni list RS, št. 3/93)
103. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka RS103/2 – Vinterca (Glasnik, št. 21/69)
104. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V2 Trnovo – Tržaška cesta (Uradni list SRS, št. 6/88 in 18/88, ter Uradni list RS, št. 40/92, 5/93, 11/95, 40/97, 52/97, 65/98, 60/99, 63/99, 60/01, 85/02-odločba US, 89/02, 79/04, 98/08-obvezna razlaga in 54/09)
105. Odlok o sprejemu spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del območja VI-6 Centralna tehnična knjižnica in II. faza gradbenega oddelka FAGG (Uradni list SRS, št. 1/81)
106. Odlok o sprejemu spremembe oziroma dopolnitve odloka o potrditvi zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS-2 Kolezija (Uradni list SRS, št. 16/76)
107. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VI2/5 Institut Jožef Štefan (Uradni list SRS, št. 20/89)
108. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VI2/6 Dijaški dom (Uradni list RS, št. 11/95)
109. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VI2/8 – območje Muzeja ljudske revolucije Slovenije (Uradni list SRS, št. 28/86)
110. Odlok o sprejemu ureditvenega načrta za del območja urejanja VM2/1 Ob Tržaški cesti (Galeb – splošna obrtna zadruga Izola) (Uradni list SRS, št. 42/87)
111. Odlok o sprejemu ureditvenega načrta za del območja urejanja VM2/1 – Agrotehnika – Gruda in severni del VR2/7 (Uradni list SRS, št. 25/89)
112. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za del območja urejanja VP2/3 Koprska – Tovil (Uradni list SRS, št. 18/88)
113. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja VP2/3-2 Koprska ulica (Uradni list RS, št. 3/93)
114. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za del območja urejanja VP2/4 Koprska (Uradni list SRS, št. 42/87)
115. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VP3/3-Vič (Uradni list SRS, št. 17/78)
116. Odlok o ureditvenem načrtu za del območja urejanja VR2/7 – Slovenija avto (južno od Tržaške ceste do obstoječega ravninskega gozdička) (Uradni list RS, št. 28/91 in 13/92)
117. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka VS-2 Kolezija (Uradni list SRS, št. 9/74)
118. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja VS2/7 Murgle – del (Uradni list RS, št. 60/99)
119. Odlok o potrditvi urbanistične dokumentacije – zazidalni načrt predela med Gerbičevo, Gregorinovo ulico in Gradaščico (Glasnik, št. 7/65)
120. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje urejanja VS2/11 Rakova Jelša (Uradni list SRS, št. 9/89)
121. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VS2/12 Sibirija (Uradni list RS, št. 41/90)
122. Odlok o lokacijskem načrtu za severni odsek Kardeljeve ceste od križišča z Aškerčevo cesto do križišča s Cesto v Mestni log (Uradni list SRS, št. 28/86 in 30/86)
123. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja VR7/1-1, VR7/1-2in VR3/4 – Bokalce (Uradni list RS, št. 8/95 in 34/97)
124. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS5 Rožna dolina in del VS6 Vič (Uradni list SRS, št. 32/84)
125. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V5 Črna vas (Uradni list SRS, št. 6/88, in Uradni list RS, št. 40/92 in 63/99)
126. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V6 Mestni log (Uradni list SRS, št. 6/88, in Uradni list RS, št. 40/92 in 63/99)
127. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VP6/1 (VP4) Plutal – MGS (Uradni list SRS, št. 40/84, 38/86 in 46/86)
128. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VS6/1 – Dolgi most (Uradni list RS, št. 13/90)
129. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V7 Kozarje (Uradni list SRS, št. 6/88 in 18/88, ter Uradni list RS, št. 40/92, 11/95, 63/99 in 64/05)
130. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MM4 (MM4/1, MM4/2, MM4/3 in MM4/4) (Uradni list SRS, št. 6/79 in 18/81)
131. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja CO1/1 Trg Ajdovščina (Uradni list RS, št. 60/93 in 95/07 – obvezna razlaga)
132. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠS 1/7 Zg. Šiška del (Lek) (Uradni list RS, št. 49/96)
133. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja CR1/17 Kongresni trg ter dele območij urejanja CT2 Wolfova ulica – Trg osvoboditve in CT10 Slovenska cesta (Uradni list RS, št. 67/07 in 81/09)
134. Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za Centralno čistilno napravo Ljubljana v ureditvenem območju MM7/1 (Uradni list SRS, št. 27/87)
135. Odlok o spremembi lokacijskega načrta za Centralno čistilno napravo za območje urejanja MM7/1 Zalog – severni del (Uradni list RS, št. 8/96 in 34/98)
136. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območji urejanja VM2/4 in VM6/1 – Motel (Uradni list SRS, št. 27/88)
137. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V3 Vič (Uradni list SRS, št. 6/88 in 18/88, in Uradni list RS, št. 40/92, 49/96, 63/99, 98/99, 64/05 in 40/08)
138. Odlok o Občinskem lokacijskem načrtu za dele območij urejanja ŠP4/1-1 Avtotehna in ŠP4/1-2 Avtohiša (Uradni list RS, št. 54/06)
139. Odlok o Občinskem lokacijskem načrtu za del območja urejanja ŠS3/5 Podutik (vzhodni del) (Uradni list RS, št. 11/06)
140. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za del območja urejanja VI 2/4 Mirje (Uradni list SRS, št. 24/88, 7/89)
141. Odlok o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta za zazidalne otoke ŠS4/3, ŠI1, ŠS5/1,2,3 za območje ŠS4/3 – varstveni delovni center (Uradni list SRS, št. 23/83)
142. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠS1/9 Ob Koseškem bajerju (Uradni list RS, št. 40/97)
143. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja BS1/6-1 Brinje (Uradni list RS, št. 62/93)
144. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MP8/1 Papirnica Vevče (Uradni list RS, št. 13/99)
145. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja BO 2/1 Gospodarsko razstavišče ter del območja urejanja BR 2/1 Navje (Uradni list RS, št. 13/90)
146. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja ŠS1/7 Zgornja Šiška – kare 25A (Uradni list RS, št. 60/04)
147. Odlok o dopolnitvi zazidalnega načrta prostorske ureditve centralnega pokopališča »Žale«: zazidalni otok BM5 za gradnjo rimokatoliške cerkve in islamske verske skupnosti (Uradni list SRS, št. 2/83)
148. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja VR3/2 Rožna dolina (Uradni list RS, št. 123/04)
149. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja CO2/26 Opera (Uradni list RS, št. 46/06)
150. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B8 Beričevo (Uradni list SRS, št. 27/87 in Uradni list RS, št. 27/92) – za območje MOL
151. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š9 – Medvode Uradni list SRS, št. 19/89 in Uradni list RS, št. 58/92 in 4/94) – za območje MOL
152. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice (Uradni list RS, št. 9/94) – za območje MOL
153. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V 4 Lavrica (Uradni list SRS, št. 6/88, 18/88 in Uradni list RS, št. 40/92, 11/95) – za območje MOL
154. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Krajevnih skupnosti Preserje, Notranje Gorice-del in Vnanje Gorice-del (planske celote V 20 Podpeč, V 21 Preserje, V 22 Prevalje, V 23 Brezovica in V 46 Vnanje Gorice) (Uradni list RS, št. 11/95) – za območje MOL
155. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za Krajevne skupnosti Ig, Iška vas in Tomišelj (Uradni list SRS, št. 4/85 in Uradni list RS, št. 40/92, 5/93) – za območje MOL
156. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Krajevnih skupnosti Preserje, Notranje Gorice-del in Vnanje Gorice-del (planske celote V 20 Podpeč, V 21 Preserje, V 22 Prevalje, V 23 Brezovica in V 46 Vnanje Gorice) (Uradni list RS, št. 11/95) – za območje MOL
157. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za Krajevne skupnosti Ig, Iška vas in Tomišelj (Uradni list SRS, št. 4/85 in Uradni list RS, št. 40/92, 5/93) – za območje MOL.
109. člen
(veljavni prostorski izvedbeni akti)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka ostajajo v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akti MOL:
1. Odlok o lokacijskem načrtu za Zaloško cesto med vzhodno avtocesto in Zadobrovško cesto ter za povezavo Rjave ceste z Zaloško cesto – MT 8/1 (Uradni list RS, št. 72/98)
2. Odlok o lokacijskem načrtu za Litijsko cesto od Ceste II. grupe odredov do Sostrske ceste – MT9/2 (Uradni list RS, št. 33/00)
3. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja CO5/7 Chemo (Uradni list RS, št. 83/04)
4. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠP2/1 Litostroj – južni del in del območja urejanja ŠR2/1 Stadion (Uradni list RS, št. 76/06)
5. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za dele območij urejanja CS10/1 Tribuna, CS10/2 Prule – Praprotnikova, CS1/49 Vožarski pot, CS10/6 Prule – KS in CT56 Karlovška (Uradni list RS, št. 76/06)
6. Odlok o zazidalnem načrtu za dele območij urejanja CO1/27 Šumi, CT10 Slovenska cesta, CT11 Slovenska cesta in CT29 Križišče Drama (Uradni list RS, št. 78/06)
7. Odlok o zazidalnem načrtu za območje Potniškega centra Ljubljana (Uradni list RS, št. 107/06 in 43/09)
8. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območja urejanja CO2/43 Drama, CO2/44 Mali nebotičnik in del območja urejanja CT29 Križišče Drama (Uradni list RS, št. 109/07)
9. Odlok o Občinskem lokacijskem načrtu za del območja urejanja ŠO 1/2 Šiška (vzhodni del) (Uradni list RS, št. 109/07, 15/09 in 30/09 – obvezna razlaga)
10. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja CR 2/20 Pravoslavna cerkev (Uradni list RS, št. 33/08)
11. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Bavarskega dvora (Uradni list RS, št. 83/08)
12. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja BS 2/5 Nove Stožice (Uradni list RS, št. 110/08)
13. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kanalizacijski zbiralnik C0 od Ježice do Sneberij (Uradni list RS, št. 110/08)
14. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu dela območij urejanja MS 6/3 Zgornja Hrušica in MG 6/1 (Uradni list RS, št. 32/09)
15. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Salezijanskega zavoda Rakovnik (Uradni list RS, št. 64/09)
16. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja BS 6/4-1 Gmajna, BR 6/1 Stare Črnuče in BP 6/3 Opekarna Črnuče (Uradni list RS, št. 64/09)
17. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja ŠO 1/2 Šiška, ŠT 1/2 Obvoznica in ŠS 1/6 Zgornja Šiška (Uradni list RS, št. 69/09)
18. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Tobačne tovarne (Uradni list RS, št. 97/09)
19. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja BR1/1 Stadion, BS 1/2 Bežigrad, BS 1/4 Koroška (Uradni list RS, št. 40/10).
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka ostajajo v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akti MOL za območja in za dele območij, ki so določeni na karti 5 »Načini urejanja«, za ostale dele območij pa se razveljavijo:
1. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za gramoznico G-2 Šmartno I. faza (Uradni list SRS, št. 2/80)
2. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BI1 (Uradni list SRS, št. 2/82)
3. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS103 – Murgle IV. faza (Uradni list SRS, št. 40/84)
4. Odlok o sprejetju noveliranega zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠP3/1 IMP – Iskra (Uradni list SRS, št. 14/84)
5. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za pokopališče Žale – BM5 (Uradni list SRS, št. 40/85)
6. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za del ureditvenega območja BP 1/3 Mladinska knjiga (Uradni list SRS, št. 38/86, in Uradni list RS, št. 60/01)
7. Odlok o ureditvenem načrtu za del območja urejanja VI3/3 – Biotehniška fakulteta in VR3/5 – Biocenter – del. (Uradni list SRS, št. 28/87)
8. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠP1/1 – Union (Uradni list SRS, št. 36/88)
9. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja ŠR6/4 – Brod (Uradni list SRS, št. 26/89)
10. Odlok o lokacijskem načrtu za povezovalno cesto v Kamno gorico, za del ceste A. Bitenca od križišča s povezovalno cesto do meje med območjema ŠS3/7 in ŠR3/4, za del nove Podutiške ceste od priključka Dolniške ceste do križišča s povezovalno cesto ter za zadrževalno jezero v območju ŠR3/2 Podutik in regulacijo Glinščice od Dolniške ceste do prečkanja Podutiške ceste (Uradni list SRS, št. 3/90)
11. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za del območja urejanja BR2/1 – Navje (Severni mestni park) (Uradni list RS, št. 13/90)
12. Odlok o lokacijskem načrtu za gradnjo II. tira železniške proge Ljubljana–Vižmarje ter ureditev tirnih naprav postaj Šiška in Vižmarje – I. faza modernizacije železniške proge Ljubljana–Vižmarje (Uradni list RS, št. 16/91)
13. Odlok o lokacijskem načrtu za del Ceste Andreja Bitenca od območja ŠS3/7 do križišča s Podutiško cesto, za del Podutiške ceste od križišča s Cesto Andreja Bitenca do priključka Dolniške ceste in za zadrževalni jezeri z regulacijo Glinščice v območju ŠK3/2 (Uradni list RS, št. 16/91)
14. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja CO1/5 Komenskega (Uradni list RS, št. 11/92)
15. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje urejanja BP7/1 – Belinka (Uradni list RS, št. 41/92)
16. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za območje urejanja MM9/2 Pokopališče Sostro (Uradni list RS, št. 51/92)
17. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za območji urejanja MM8/1 Petrol Zalog Kašelj del in MT7/1 območje ŽG del (Uradni list RS, št. 26/93)
18. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja BS 7/4 Podgoriška gmajna (Uradni list RS, št. 5/94 in 11/94)
19. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja ŠP 4/1-1 – Avtotehna (Uradni list RS, št. 6/94)
20. Odlok o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Ižanske ceste od križišča z Jurčkovo potjo do križišča s Peruzzijevo cesto (Uradni list RS, št. 70/95)
21. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja BP1/3 Mladinska knjiga, del (Uradni list RS, št. 70/95)
22. Odlok o lokacijskem načrtu za Štajersko cesto med severno mestno obvoznico in Linhartovo cesto – BT3/1 (Uradni list RS, št. 72/98)
23. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠP2/1 Litostroj – del (Uradni list RS, št. 61/99)
24. Odlok o lokacijskem načrtu za Litijsko cesto med Pesarsko cesto v Štepanjskem naselju in Cesto II. grupe odredov v Dobrunjah – MT 6/2 in MT 9/1 ter za podaljšek Chengdujske ceste med Litijsko cesto in Trpinčevo ulico – MT 6/3 (Uradni list RS, št. 79/99)
25. Odlok o lokacijskem načrtu za območje urejanja VT3/1 (povezovalna cesta med Tržaško cesto in območjem urejanja VP3/2) (Uradni list RS, št. 36/00)
26. Odlok o zazidalnem načrtu za severni del območja urejanja VP3/2 Brdo (Tehnološki park) (Uradni list RS, št. 18/02, 64/05 in 100/07)
27. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja VM3/1 Pokopališče Vič in del območja urejanja VS3/2-1 Vič (Uradni list RS, št. 42/02)
28. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja MS3/3-2 Sneberje in del območja urejanja MK3/1 (Uradni list RS, št. 77/02)
29. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja CS7/22 Spodnje Poljane (Uradni list RS, št. 77/02)
30. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VP1/2 Rudnik (Uradni list RS, št. 94/02)
31. Odlok o zazidalnem načrtu za območji urejanja MS1/2-1 in MR1/1 Zelena jama (Uradni list RS, št. 99/02 in 96/04)
32. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja CO1/38 – Križevniška (Uradni list RS, št. 71/03)
33. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja ŠS3/3-2 Podutik (Uradni list RS, št. 123/03)
34. Odlok o ureditvenem načrtu za območje urejanja ŠR2/1 Stadion (Uradni list RS, št. 83/04)
35. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VI3/3 Biotehniška fakulteta (Uradni list RS, št. 123/04)
36. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območja urejanja CO5/9 Elektro Ljubljana (Uradni list RS, št. 64/05)
37. Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VS3/5 Brdo, del območja urejanja VP3/2 Brdo in del območja urejanja VS3/3 Brdo-Vrhovci (Uradni list RS, št. 70/05 in 57/08-obvezna razlaga)
38. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območja urejanja ŠO1/2 Šiška (osrednji del) (Uradni list RS, št. 11/06)
39. Odlok o zazidalnem načrtu za dele območij urejanja BI3/2 Ob Vojkovi ulici, BI2/2 Šolski center in BT3/2 Štajerska cesta (Uradni list RS, št. 73/06 in 110/08)
40. Odlok o lokacijskem načrtu za območje Njegoševe ceste v Ljubljani (Uradni list RS, št. 79/06, 96/06, 37/10)
41. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja urejanja VS6/1 Dolgi most (Uradni list RS, št. 65/07)
42. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območja urejanja MS1/2-1 Zelena jama (Uradni list RS, št. 108/07)
43. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območja urejanja BS2/5 Nove Stožice in za del območja urejanja BO2/4 Smelt (Uradni list RS, št. 109/07)
44. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območja urejanja ŠP 6/2 SKIP (Uradni list RS, št. 14/08)
45. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Športno rekreacijskega parka Stožice (Uradni list RS, št. 57/08)
46. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dela območij urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška in ŠR 1/2-1 Bellevue (Uradni list RS, št. 37/09)
47. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja CI 7/21 Roška kasarna, CS 7/22 Spodnje Poljane, CV 8 Gruberjev prekop, CR 8/1 Gruberjev prekop in CT 46 Roška cesta (Uradni list RS, št. 40/09)
48. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja BO 1/1 Lesnina, ŠT 1/1 Območje ŽG in ŠO 1/1 Kurilnica (Uradni list RS, št. 48/09)
49. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja BS 4/1 Ruski car, BS 4/2 Stožice, BS 4/3 Ježica in BS 4/4 Mala vas (Uradni list RS, št. 53/09)
50. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja ŠS 2/2-1 in ŠS 2/2-2 Korotansko naselje (Uradni list RS, št. 64/09)
51. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Špice (Uradni list RS, št. 69/09)
52. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zadrževalni kanal Fužine–Zalog z zadrževalnim bazenom pred centralno čistilno napravo v Zalogu (Uradni list RS, št. 101/09)
53. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena za bencinski servis na počivališču Barje (Uradni list RS, št. 101/09)
54. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška (Uradni list RS, št. 8/10).
110. člen
(veljavni prostorski izvedbeni akti do sprejetja OPPN)
Z dnem uveljavitve tega odloka ostajajo v veljavi do izdelave novih predvidenih OPPN prostorski izvedbeni akti za območja in za dele območij, ki so določeni na karti 5 »Načini urejanja« in navedeni v Prilogi 2 tega odloka, za ostale dele območij pa se razveljavijo.
111. člen
(veljavnost OPN MOL ID)
(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
(2) Tekstualni in grafični del odloka se objavita na spletni strani MOL.
Št. 3504-4/2010-119
Ljubljana, dne 5. julija 2010
Župan
Mestne občine Ljubljana
Zoran Janković l.r.
