Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 7. marca 2011.

Z namenom spodbujanja skladnega regionalnega razvoja se s tem zakonom določajo način medsebojnega usklajevanja države in občin pri načrtovanju regionalne politike in izvajanju nalog regionalnega razvoja, dejavnosti in opravljanje razvojnih nalog v razvojni regiji ter ukrepi regionalne politike.

(1) Nosilci odločanja na vseh teritorialnih ravneh pri izvajanju tega zakona sodelujejo v skladu z načelom partnerstva.
(2) Občine, združenja gospodarskih dejavnosti, samoupravne narodne skupnosti ter nevladne organizacije (v nadaljnjem besedilu: razvojni partnerji) se pri uresničevanju svojih razvojnih interesov povezujejo in skupaj sprejemajo odločitve v skladu z načelom trajnostnega, sonaravnega regionalnega razvoja.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
– »endogena regionalna politika« je del regionalne politike, ki je usmerjen v uresničevanje teritorialnih razvojnih ciljev in se izvaja kot povezovanje notranjih razvojnih pobud razvojnih regij po načelu od spodaj navzgor;
– »indeks razvojne ogroženosti« je relativni kazalec razvitosti razvojne regije, izračunan na podlagi utežitve kazalcev razvitosti, ogroženosti in razvojnih možnosti;
– »območno razvojno partnerstvo« je pogodbeno, javno-zasebno interesno sodelovanje razvojnih partnerjev na določenem območju;
– »dogovor za razvoj regije« je dvostranski izvedbeni akt, s katerim se uresničuje regionalni razvojni program tako, da se določijo ključni regijski in sektorski projekti za premagovanje razvojnih ovir in doseganje razvojne specializacije razvojne regije ter viri financiranja;
– »razvojna specializacija« je med razvojnimi partnerji dogovorjena primerjalna prednost razvojne regije pred drugimi razvojnimi regijami, upoštevajoč razvojne in prostorske potenciale ter globalne priložnosti;
– »razvojni potenciali« vključujejo finančni in fizični kapital v gospodarskem smislu ter okoljski in družbeni kapital; slednji vključuje kategorije človeškega, socialnega in kulturnega kapitala;
– »regijska razvojna mreža« je oblika pogodbenega povezovanja ključnih razvojnih institucij za uresničevanje razvojnih prioritet razvojne regije, ob upoštevanju razvojne specializacije razvojne regije;
– »regijski projekt« je razvojni projekt, ki temelji na regionalnem razvojnem programu, uresničuje razvojne prioritete razvojne regije in izkorišča njene razvojne potenciale; od lokalnega projekta se regijski razlikuje po celovitem reševanju določene problematike v okviru razvojne regije in širšem razvojnem vplivu na razvojno regijo in izven nje;
– »regionalna politika« je strukturna politika, ki obsega razvojne dejavnosti in programe za doseganje skladnega regionalnega razvoja in se izvaja z ukrepi endogene regionalne politike ter z usklajevanjem razvojnih politik, ki pomembno vplivajo na regionalni razvoj na podlagi teritorialnega razvojnega dialoga;
– »regionalna razvojna agencija« je pravna oseba javnega prava, ki opravlja splošne razvojne naloge v razvojni regiji;
– »regionalni menedžer ali menedžerka (v nadaljnjem besedilu: regionalni menedžer)« je oseba, ki je usposobljena za samostojno opravljanje najzahtevnejših razvojno pospeševalnih in usklajevalnih nalog regionalne politike v razvojni regiji in je vpisana v evidenco regionalnih menedžerjev;
– »regionalni razvojni program« je temeljni strateški in programski dokument na regionalni ravni;
– »sektorski projekt« je razvojni projekt, ki uresničuje program pristojnega ministrstva za doseganje ciljev na področju dela ministrstva in ima tudi pomemben vpliv na uresničevanje razvojne prioritete v razvojni regiji;
– »teritorialni razvojni dialog« je način razreševanja razvojnih problemov in usklajevanja razvojnih odločitev, ki poteka med različnimi teritorialnimi ravnimi.

Za načrtovanje regionalne politike in izvajanje nalog regionalnega razvoja so pristojne država in občine.

(1) Programsko obdobje za izvajanje regionalne politike je enako obdobju vsakokratne finančne perspektive Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), kot je določeno s strategijo razvoja Slovenije in zakonodajo EU.
(2) Regionalna politika se načrtuje z naslednjimi medsebojno usklajenimi dokumenti:
– strategija razvoja Slovenije,
– državni strateški prostorski akt,
– program državnih razvojnih prioritet in investicij,
– programski dokumenti na mednarodni in državni ravni,
– regionalni in območni razvojni programi ter
– dogovori za razvoj regij.

(1) Temeljna funkcionalna teritorialna enota za načrtovanje regionalne politike in izvajanje nalog regionalnega razvoja je razvojna regija (v nadaljnjem besedilu: regija), ki jo v enovito zaključeno prostorsko celoto združujejo poselitveni, gospodarski, infrastrukturni in naravni sistemi ter na kateri je mogoče zagotoviti interesno sodelovanje razvojnih partnerjev.
(2) Regija obsega občine, ki so vključene v teritorialno enoto NUTS 3 v okviru statistične teritorialne členitve Republike Slovenije, določene z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1888/2005 z dne 26. oktobra 2005 o spremembah Uredbe (ES) št. 1059/2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) zaradi pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Slovenije in Slovaške k Evropski uniji (UL L, št. 309, z dne 25. 11. 2005, str. 1).
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko pred začetkom novega programskega obdobja mejna občina v teritorialni enoti NUTS 3 prestopi v sosednjo regijo, če s tem soglaša večina občin, z večino prebivalstva, regije, v katero občina prestopa.

(1) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s strategijo razvoja Slovenije in državnim strateškim prostorskim aktom določi cilje in usmeritve za pripravo regionalnih razvojnih programov.
(2) S programom državnih razvojnih prioritet in investicij vlada podrobneje opredeli, z vidika spodbujanja skladnega regionalnega razvoja, programe in instrumente regionalne politike.

(1) Vlada ustanovi Svet za teritorialno usklajevanje razvojnih pobud na ministrski ravni, ki ga vodi predsednik vlade.
(2) Svet za teritorialno usklajevanje razvojnih pobud usklajuje načrtovanje in izvajanje nalog z delovnih področij ministrstev, pomembnih za spodbujanje regionalnega razvoja, izvaja teritorialni razvojni dialog, usklajuje predloge dogovorov za razvoj posameznih regij in predlaga vladi odločitve iz njene pristojnosti.

Državni organ, pristojen za regionalno politiko (v nadaljnjem besedilu: služba), je pristojen za opravljanje naslednjih strokovnih in upravnih nalog na področju regionalnega razvoja:
– skrb za izvajanje tega zakona in zagotavljanje strokovne pomoči regionalnim razvojnim agencijam (v nadaljnjem besedilu: RRA),
– vodenje regionalne politike in sodelovanje v teritorialnem razvojnem dialogu,
– dodeljevanje finančnih spodbud v okviru izvajanja programov spodbujanja skladnega regionalnega razvoja s svojega delovnega področja,
– vodenje evidence RRA,
– zagotavljanje raziskovalnih podlag na področju regionalnega razvoja, programov izobraževanja regionalnih menedžerjev in skrb za prenos dobrih praks,
– priprava predlogov odločitev, ki jih vlada sprejema za uresničevanje ustanoviteljskih pravic Republike Slovenije v Javnem skladu Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja,
– obdelava podatkov o državnih razvojnih spodbudah v regijah in vzpostavitev ter vzdrževanje informacijskega sistema za regionalni razvoj,
– opravljanje drugih nalog v skladu z zakonom.

(1) Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: sklad) lahko na podlagi pogodb z neposrednimi proračunskimi uporabniki dodeljuje in posreduje finančne spodbude iz njihove pristojnosti. Sklad dodeljuje in posreduje finančne spodbude iz svojega namenskega premoženja in sredstev državnega proračuna po postopku, določenem s predpisi, ki urejajo dodeljevanje sredstev iz državnega proračuna. Zoper odločbo sklada o finančni spodbudi je dovoljena pritožba. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. O njej odloči minister, pristojen za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: minister), z odločbo v 60 dneh od vložitve pritožbe.
(2) Sklad vzpostavlja in izvaja regijske garancijske, mikro kreditne in druge podjetniške podporne sheme, ki se izvajajo na ravni celotne regije (v nadaljnjem besedilu: regijske finančne sheme). Na podlagi pogodbe med skladom in izvajalcem regijske finančne sheme, s katero se opredelijo pogoji financiranja, lahko sklad dodeli svoja sredstva v upravljanje izvajalcu regijske finančne sheme, ki ga izbere na javnem razpisu. Sklad ne more prenesti na izvajalca regijske finančne sheme sredstev, ki jih dobi v upravljanje.
(3) Naloge iz prvega in drugega odstavka tega člena sklad opravlja na podlagi javnega pooblastila.

(1) Razvojni svet regije (v nadaljnjem besedilu: svet) je organ usklajevanja razvojnih pobud in razvojnih interesov v regiji.
(2) Svet ustanovijo občine v regiji z aktom o ustanovitvi, s katerim v skladu s tem zakonom določijo seznam sodelujočih občin in sestavo ter način imenovanja ali volitev članov, naloge, organizacijo dela, predstavljanje in zastopanje ter zagotavljanje pogojev za delo sveta.
(3) Svet je ustanovljen, ko akt o ustanovitvi sprejme dve tretjini občinskih svetov občin z najmanj dve tretjinsko večino prebivalstva regije.
(4) Člani sveta so:
– predstavniki občin,
– predstavniki gospodarstva v regiji in
– predstavniki nevladnih organizacij v regiji.
Z aktom o ustanovitvi se določi število članov sveta. Število predstavnikov občin v svetu mora biti enako številu predstavnikov gospodarstva. Število predstavnikov nevladnih organizacij pa je enako polovici števila predstavnikov občin. Člani sveta se volijo po območjih upravnih enot v regiji, pri čemer je treba vsakemu območju upravne enote zagotoviti najmanj enega člana sveta. Predstavniki občin na območju upravne enote se volijo izmed izvoljenih občinskih funkcionarjev, kandidate za predstavnike gospodarstva in nevladnih organizacij pa predlagajo njihovi organi oziroma organi zbornic in nevladnih organizacij, ki imajo sedež na območju regij. Za člane sveta so izvoljeni tisti kandidati, za katere je glasovala večina občinskih svetov, ki predstavljajo večino prebivalk in prebivalcev vseh občin na območju upravne enote.
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka imenuje območno razvojno partnerstvo v regiji, v kateri je oblikovano, in narodna skupnost v regiji, v kateri živi, po enega dodatnega predstavnika v svet.
(6) Svet se konstituira na prvi seji, na kateri je navzočih več kot polovica članov sveta.
(7) Člani sveta na prvi seji izmed sebe izvolijo predsednika, ki predstavlja in zastopa svet.

(1) Svet ima naslednje naloge:
– vodi in usmerja pripravo regionalnega razvojnega programa in ga sprejme,
– na področju regionalnega razvoja sodeluje z regijami drugih držav,
– sklepa dogovore za razvoj regije,
– sodeluje v teritorialnem razvojnem dialogu,
– spremlja izvajanje regionalnega razvojnega programa in dogovorov za razvoj regije in
– opravlja druge naloge v skladu s tem zakonom.
(2) Svet sprejema odločitve na seji z večino glasov navzočih članov. Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov sveta in večina članov sveta, predstavnikov občin.
(3) Odločitev sveta o regionalnem razvojnem programu in dogovoru za razvoj regije mora naknadno potrditi 60 odstotkov županov občin z večino prebivalstva regije.
(4) Na sejo sveta se vabi predstavnik službe, ki nima pravice glasovanja.
(5) Za pripravo predlogov odločitev v postopku priprave in izvajanja regionalnega razvojnega programa na prioritetnih področjih razvoja v regiji imenuje svet odbore, ki jih sestavljajo predstavniki regijske razvojne mreže, zunanji strokovnjaki, predstavniki občin, izpostav državnih organov in drugih institucij, ki delujejo v regiji in so pomembne za njen razvoj. Odbore sveta vodijo regionalni menedžerji.
(6) Svet podrobneje uredi organizacijo in način svojega dela s poslovnikom. S poslovnikom se določi tudi način ugotavljanja in preprečevanja nasprotja interesov pri delu in pri odločanju sveta.

(1) Z regionalnim razvojnim programom se uskladijo razvojni cilji v regiji ter določijo instrumenti in viri za njihovo uresničevanje.
(2) Regionalni razvojni program je sestavljen iz strateškega in programskega dela. Strateški del vsebuje analizo regionalnih razvojnih potencialov, opredelitev ključnih razvojnih ovir in prednosti regije, razvojne cilje in prioritete regije v programskem obdobju ter določitev razvojne specializacije regije. Programski del pa vsebuje programe za spodbujanje razvoja v regiji s časovnim in finančnim ovrednotenjem ter določi sistem spremljanja, vrednotenja in organiziranosti izvajanja regionalnega razvojnega programa.
(3) Regionalni razvojni program se sprejme za programsko obdobje iz 5. člena tega zakona in mora biti usklajen s strategijo razvoja Slovenije.
(4) Regionalni razvojni program sprejme svet najpozneje decembra leta pred letom, v katerem se konča prejšnje programsko obdobje.
(5) Vlada z uredbo predpiše minimalno obvezno metodologijo priprave in izvedbe regionalnega razvojnega programa ter določi način spremljanja in vrednotenja njegovih učinkov.

(1) Pri pripravi regionalnih razvojnih programov, dogovorov za razvoj regij in ukrepov regionalne politike se upoštevajo specifične potrebe za razvoj območij, kjer živijo pripadniki avtohtonih narodnih skupnosti in romske skupnosti v Republiki Sloveniji. Država lahko samoupravne narodne skupnosti pooblasti za opravljanje določenih nalog s tega področja iz državne pristojnosti.
(2) V državnem proračunu in finančnem načrtu sklada se določijo finančne spodbude za hitrejši razvoj območij, na katerih živita avtohtoni narodni skupnosti, in naselij, v katerih živi romska skupnost.

(1) Regionalni razvojni program se uresničuje z dogovori za razvoj regije, ki jih vlada in svet sklepata za obdobje štirih let. Dogovor za razvoj regije podpišeta predsednik sveta in minister.
(2) Pri pripravi dogovora za razvoj regije se upošteva načelo skladnega razvoja vseh območij v regiji.
(3) Dogovor za razvoj regije vključuje regijske projekte in sektorske projekte.
(4) Okvirno se razmerje med obsegom sektorskih in regijskih projektov določi v programu državnih razvojnih prioritet in investicij in operativnih programih kohezijske politike EU.
(5) Dogovor za razvoj regije mora upoštevati usmeritve ter javnofinančne in časovne okvire za pripravo programskega proračuna države ter že sprejete proračune države in občin.
(6) Regijske in sektorske projekte iz dogovora za razvoj regije uvrščajo pristojna ministrstva v načrt razvojnih programov državnega proračuna po postopku, določenem v predpisih, ki urejajo pripravo proračuna. Projekti iz dogovora se razvrščajo po prioriteti in izvajajo v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi.

(1) Regije se povezujejo za pripravo in izvajanje medregijskih projektov in skupnih razvojnih programov, ki imajo razvojni učinek na več regij in zahtevajo kritično maso razvojnih potencialov.
(2) Za projekte in programe iz prejšnjega odstavka se sprejme poseben dogovor za razvoj območja več regij, za katerega se smiselno uporabljajo določbe 15. člena tega zakona.

(1) Območno razvojno partnerstvo se lahko oblikuje na sklenjenem območju več občin v eni ali več regijah. Medsebojna razmerja med razvojnimi partnerji na območni ravni se določijo z dogovorom. Ta določi sestavo organov območnega razvojnega partnerstva, ki vključujejo predstavnike občin, združenj gospodarskih dejavnosti, nevladnih organizacij in posameznikov iz območnega razvojnega partnerstva. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o oblikovanju in delovanju sveta.
(2) Območno razvojno partnerstvo pripravi območni razvojni program v sodelovanju z RRA.
(3) Območni razvojni programi so sestavni deli regionalnih razvojnih programov vključenih regij.

V regiji se opravljajo v javnem interesu naslednje splošne razvojne naloge:
– priprava, usklajevanje, spremljanje in vrednotenje regionalnega razvojnega programa in regijskih projektov v regiji,
– priprava dogovorov za razvoj regije,
– izvajanje regijskih projektov in sodelovanje pri izvajanju postopkov javnih razpisov, javnih naročil in javno-zasebnega partnerstva v okviru teh projektov,
– sodelovanje in podpora pri delovanju sveta, regijske razvojne mreže in območnih razvojnih partnerstev,
– obveščanje, splošno svetovanje, popis projektnih idej ter usmerjanje razvojnih partnerjev v regiji pri oblikovanju, prijavi na razpise in izvedbi regijskih projektov,
– prenos znanja in dobrih praks regionalnega razvoja ter
– pomoč pri izvajanju regijskih finančnih shem iz prvega odstavka 19. člena tega zakona, kadar jih izvaja sklad.

(1) V regiji se opravljajo v javnem interesu tudi naslednje razvojne naloge države:
– izvajanje regijske finančne sheme,
– izvajanje regijske sheme kadrovskih štipendij,
– dejavnosti upravljanja lokalnih akcijskih skupin v okviru ukrepov Leader iz programov razvoja podeželja ter izvajanje promocije regije in investicij v regiji ter drugih podobnih regijskih dejavnosti, shem in projektov po odločitvi pristojnega ministrstva in ob soglasju službe.
(2) Pristojni minister lahko za opravljanje nalog iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka v skladu z zakonom, ki ureja posamezno nalogo, pooblasti pravno osebo, ki je del regijske razvojne mreže in izkaže usposobljenost za opravljanje teh nalog ter jo izbere na javnem razpisu.

(1) Za opravljanje nalog iz 18. člena tega zakona ustanovijo občine v regiji RRA kot javni zavod. Medsebojna razmerja med občinami in RRA se določijo s pogodbo.
(2) Kadar RRA na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo iz prvega odstavka 25. člena tega zakona izvaja instrumente programa spodbujanja konkurenčnosti po šestem odstavku 25. člena tega zakona ali po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09) je soustanovitelj RRA država. Medsebojna razmerja med občinami, državo in RRA se določijo s pogodbo.
(3) RRA mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– ima razpršene ustanoviteljske deleže občin in v ustanovitvenem aktu nima določene omejitve vstopa novih partnerjev,
– ima strokovno usposobljene kadre za opravljanje splošnih razvojnih nalog v regiji, od tega najmanj štiri regionalne menedžerje,
– izkaže, da je del regijske razvojne mreže in pokriva območje celotne regije,
– predloži strategijo izvajanja splošnih razvojnih nalog v regiji,
– izkaže, da ima sklenjeno pogodbeno razmerje z območnim razvojnim partnerstvom o razdelitvi splošnih razvojnih nalog v regiji, če je v regiji oblikovano območno razvojno partnerstvo,
– izkaže, da ima sklenjeno pogodbeno razmerje z drugimi osebami javnega prava o razdelitvi splošnih razvojnih nalog v regiji, če na podlagi sklepa sveta skupno opravlja splošne razvojne naloge v regiji.
(4) RRA se vpiše v evidenco RRA, ki jo vodi služba.
(5) Kadar več oseb javnega prava na podlagi sklepa sveta skupno opravlja splošne razvojne naloge v regiji, lahko skupaj izpolnijo pogoje iz druge in tretje alinee tretjega odstavka tega člena. Naziv RRA uporablja nosilna institucija, odločbe o vpisu v evidenco pa izda služba za posamezen del vsem sodelujočim institucijam.
(6) Nadzor nad opravljanjem nalog RRA izvajata svet in služba. Služba opravlja nadzor nad zakonitostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo dela RRA. O izsledkih svojih ugotovitev služba obvesti svet. Če služba ugotovi, da RRA opravlja v neskladju z zakonom, jo opozori na nepravilnosti in določi rok za njihovo odpravo. Če RRA v določenem roku ne odpravi nepravilnosti, jo služba izbriše iz evidence RRA.
(7) Služba vodi za namen spremljanja usposobljenosti regionalnih menedžerjev evidenco, ki vsebuje naslednje podatke: osebno ime, datum in kraj rojstva, stalno oziroma začasno prebivališče in podatke o zaposlitvi po vpisu v evidenco.
(8) V evidenco regionalnih menedžerjev iz prejšnjega odstavka se vpiše oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, in aktivno znanje vsaj enega tujega jezika,
– pet let delovnih izkušenj na področju priprave in izvajanja razvojnih projektov ter
– opravljeno usposabljanje s področja razvojnega ali prostorskega načrtovanja in projektnega menedžmenta.
(9) Minister s pravilnikom podrobneje določi način vodenja evidence RRA, minimalne pogoje za opravljanje nalog RRA, obvezne elemente akta o ustanovitvi RRA, obvezne elemente pogodbe o opravljanju nalog, pogoje za opravljanje nalog regionalnega menedžerja, merila in normative za financiranje splošnih razvojnih nalog v regiji ter splošne pogoje za opravljanje razvojnih nalog države v regiji.

(1) Naloge RRA iz 18. člena tega zakona se financirajo iz proračunov občin in državnega proračuna. Sofinanciranje iz državnega proračuna se določi s pogodbo, ki jo za programsko obdobje skleneta služba in RRA na podlagi ocene vrednosti splošnih razvojnih nalog na regionalni ravni v višini 60 odstotkov potrebnih sredstev. Plačilo po pogodbi se izvede glede na dejansko opravljeno delo.
(2) Osebe javnega prava, ki skupno opravljajo posamezne splošne razvojne naloge iz 18. člena tega zakona, so sopodpisnice pogodbe iz prvega odstavka tega člena.
(3) Financiranje izvajanja razvojnih nalog države iz 19. člena tega zakona se določi s pogodbo med izvajalcem in pristojnim ministrstvom, glede na dejansko opravljeno delo.

Ukrepi endogene regionalne politike so:
– sofinanciranje regijskih projektov v skladu z dogovori za razvoj regij,
– dodatni ukrepi za obmejna problemska območja,
– dodatni začasni ukrepi razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo,
– prenos državnega premoženja v razvojne namene,
– nujni ukrepi regionalne politike,
– drugi ukrepi, ki se določijo z zakonom, državnim proračunom ter poslovnim in finančnim načrtom sklada.

(1) Sredstva za sofinanciranje regijskih projektov v skladu z dogovori za razvoj regij se zagotovijo z državnim proračunom v skladu z javno finančnimi zmožnostmi in dogovorjenimi prioritetami v finančnem načrtu službe.
(2) Pri zagotavljanju skupnega obsega sredstev za sofinanciranje regijskih projektov v posamezni regiji se upoštevajo upravičenost v okviru kohezijske politike EU, število prebivalstva in stopnja razvitosti regije.
(3) Minister določi s pravilnikom za programsko obdobje seznam regij, razvrščenih po stopnji razvitosti. Pri tem razvrščanju se uporablja indeks njihove razvojne ogroženosti.

(1) Obmejna problemska območja obsegajo obmejne občine in občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine. Obmejne občine po tem zakonu so občine, v katerih več kakor 50 odstotkov prebivalcev živi v 10-kilometrskem obmejnem pasu in ki imajo primanjkljaj delovnih mest ter podpovprečno gostoto poselitve. Pri občinah, ki neposredno mejijo na obmejne občine, se kot merilo za vključitev v obmejna problemska območja upošteva več kot 45 minutna povprečna dostopnost do najbližjega priključka avtoceste ali hitre ceste ali visok delež površine vključene v območje Nature 2000. Vlada z uredbo natančneje določi merila za določitev obmejnih problemskih območij in seznam občin, ki izpolnjujejo ta merila.
(2) Obmejna problemska območja so prednostna območja vseh razvojnih politik. Proračunski uporabniki upoštevajo obmejna problemska območja pri pripravi sektorskih programov in v razpisnih merilih javnih razpisov, ki jih izvajajo na območju cele države. Del finančnih sredstev namenijo za vlagatelje iz obmejnih problemskih območij ali določijo projektom iz teh območij dodatne točke pri izboru.
(3) V okviru finančnih načrtov službe in sklada se za obmejna problemska območja pripravijo posebni ukrepi in sheme državnih pomoči na področjih:
– priprave razvojnih projektov in krepitve razvojnega menedžmenta ter
– ustvarjanja novih delovnih mest s spodbujanjem investicij podjetij.
(4) V okviru politike razvoja podeželja se sredstva za izvajanje ukrepov za območja iz prvega odstavka tega člena dodelijo skladno z 12. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08).
(5) Do finančnih spodbud iz tega člena ni upravičeno obmejno problemsko območje, ki prejema razvojno pomoč v obliki enakih regionalnih spodbud po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (Uradni list RS, št. 87/09) ali Zakonu o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 45/98, 67/98, 110/99, 59/01, 110/02 – ZGO in 86/04) ali na podlagi dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo.

(1) Ne glede na 23. in 24. člen tega zakona lahko vlada sprejme dodatne začasne ukrepe razvojne podpore (v nadaljnjem besedilu: dodatni ukrepi) za problemsko območje z visoko brezposelnostjo, na katerem se zaradi notranjih strukturnih problemov ali zunanjih vplivov gospodarske razmere tako poslabšajo, da stopnja registrirane brezposelnosti doseže kritično mejo, pod pogojem, da z ukrepi razvojnih politik ni mogoče izboljšati gospodarskih razmer. Doseganje kritične meje ugotavlja služba na ravni upravnih enot.
(2) Sočasno s sprejemom dodatnih ukrepov vlada določi obdobje in problemsko območje za njihovo izvajanje. Kot problemsko se praviloma določi območje, na katerem je že organizirano območno razvojno partnerstvo ali druga oblika teritorialne organiziranosti razvojnih partnerjev. Na problemskem območju mora živeti zadostno število prebivalcev.
(3) Problemska območja z visoko brezposelnostjo so prednostna območja vseh razvojnih politik. Proračunski uporabniki pri pripravi sektorskih programov in v razpisnih merilih javnih razpisov, ki se izvajajo na območju cele države, upoštevajo problemska območja z visoko brezposelnostjo in namenijo del finančnih sredstev za vlagatelje iz teh območij ali na javnih razpisih določijo projektom iz teh območij dodatne točke pri izboru.
(4) V okviru kohezijske politike se prednostna obravnava zagotavlja s strani organov upravljanja operativnih programov z neposredno potrditvijo projektov in s posebnimi merili v javnih razpisih za izbor projektov iz problemskih območij z visoko brezposelnostjo, v skladu s pravili kohezijske politike. Za izvedbo projektov so odgovorna pristojna ministrstva.
(5) V okviru politike razvoja podeželja se dodeljujejo sredstva za izvajanje dodatnih ukrepov iz prvega odstavka tega člena skladno z 12. členom Zakona o kmetijstvu.
(6) Za problemsko območje z visoko brezposelnostjo se v okviru dodatnih ukrepov pripravi program spodbujanja konkurenčnosti, ki se financira iz posebne proračunske postavke službe. Za pripravo in izvedbo programa spodbujanja konkurenčnosti je odgovorna služba. Instrumente programa spodbujanja konkurenčnosti izvajajo območno razvojno partnerstvo, RRA in služba, skladno s programom spodbujanja konkurenčnosti.
(7) Do dodatnih ukrepov ni upravičeno problemsko območje z visoko brezposelnostjo, ki prejema razvojno pomoč po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 ali Zakonu o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju.

Vlada z uredbo podrobneje predpiše:
– pogoje, merila in postopek sofinanciranja regijskih projektov (23. člen),
– stopnjo, pri kateri registrirana brezposelnost doseže kritično mejo (prvi odstavek 25. člena),
– merila za ugotavljanje zadostnega števila prebivalcev na problemskem območju (drugi odstavek 25. člena),
– pogoje, merila in postopek financiranja dodatnih ukrepov za problemska območja z visoko brezposelnostjo (25. člen) in
– pogoje, merila in postopek za brezplačni prenos premoženja države iz 29. člena tega zakona.

(1) Povračilo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost (v nadaljnjem besedilu: spodbuda za zaposlovanje) lahko uveljavlja delodajalec ali delodajalka, ki ima sedež in dejansko izvaja dejavnost v problemskem območju z visoko brezposelnostjo ali, v primerih ko opravlja dejavnost, za katero ne obstaja registrski organ ali druga predpisana evidenca, stalno ali začasno prebivališče v problemskem območju z visoko brezposelnostjo ter tam dejansko izvaja dejavnost (v nadaljnjem besedilu: delodajalec).
(2) Delavec, za katerega se lahko uveljavlja spodbuda za zaposlovanje, je brezposelna oseba, ki:
– v preteklega pol leta ni imela redno plačane zaposlitve ali
– nima dokončane višje srednje stopnje izobrazbe ali poklicnega usposabljanja ali
– je starejša od 50 let ali
– je pripadnik etnične manjšine ali
– se šteje kot invalid v kvotnem sistemu zaposlovanja invalidov.
(3) Delodajalcu, ki zaposli delavca iz prve do četrte alinee prejšnjega odstavka na problemskem območju z visoko brezposelnostjo, se za tega delavca, za obdobje enega leta, kot enkratna pomoč, povrnejo plačani prispevki delodajalca za socialno varnost iz proračuna Republike Slovenije.
(4) Delodajalcu, ki zaposli delavca invalida iz pete alinee drugega odstavka tega člena na problemskem območju z visoko brezposelnostjo, se za tega delavca, za celotno obdobje, ko je delavec zaposlen, povrnejo plačani prispevki delodajalca za socialno varnost iz proračuna Republike Slovenije.
(5) Spodbuda za zaposlovanje ni združljiva s subvencijo za zaposlitev, dodeljeno delodajalcu za namene spodbujanja zaposlovanja v okviru izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja za to osebo.
(6) Spodbuda za zaposlovanje se lahko sešteva z eventualnimi drugimi pomočmi za namen spodbujanja zaposlovanja, vendar skupna vsota ne sme preseči najvišje dovoljene pomoči po pravilih državnih pomoči.
(7) Do spodbude za zaposlovanje, skladno z Uredbo Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87. in 88. Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah), UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba ES/800/2008), niso upravičeni delodajalci iz dejavnosti v sektorju premogovništva in družbe v težavah, kot jih opredeljujeta Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo) in Uredba ES/800/2008.
(8) Vlada z uredbo podrobneje predpiše kriterije in pogoje ter način uveljavljanja spodbude za zaposlovanje.

(1) Do ustrezne ureditve vsebine davčne olajšave za zaposlovanje in investiranje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo v zakonih, ki urejata obdavčitev dohodkov pravnih in fizičnih oseb, se priznajo davčne olajšave, določene v tem členu tega zakona.
(2) Delodajalec iz prvega odstavka 27. člena tega zakona, ki je hkrati zavezanec ali zavezanka (v nadaljevanju: zavezanec) po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09 in 43/10) in zavezanec po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08, 20/09, 10/10, 13/10, 43/10 in 106/10), ki dosega dohodek iz dejavnosti, ki najmanj za dobo dvanajstih mesecev zaposli delavca iz drugega odstavka 27. člena tega zakona, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za 70 odstotkov stroškov tega delavca (bruto plača in obvezni prispevki delodajalca za socialno varnost), vendar največ v višini davčne osnove in do maksimalno dovoljene višine po pravilih državnih pomoči. Zavezanec je upravičen do te spodbude pod pogoji, opredeljenimi v Uredbi ES/800/2008. Ta odstavek se ne uporablja za zavezanca, kateremu se davčna osnova ugotavlja v skladu s tretjim, četrtim, šestim in sedmim odstavkom 48. člena Zakona o dohodnini.
(3) Spodbuda za zaposlovanje iz tretjega in četrtega odstavka 27. člena tega zakona in davčna olajšava za zaposlovanje iz prejšnjega odstavka se lahko seštevata, vendar njuna vsota, skupaj z eventualnimi drugimi pomočmi za namen spodbujanja zaposlovanja, ne sme preseči najvišje dovoljene pomoči po pravilih državnih pomoči.
(4) Do davčne olajšave za zaposlovanje po tem členu, skladno z Uredbo ES/800/2008, niso upravičeni delodajalci iz dejavnosti v sektorju premogovništva in družbe v težavah, kot jih opredeljuje Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah in Uredba ES/800/2008.
(5) Zavezanec lahko za investiranje v obdobju iz drugega odstavka 25. člena tega zakona uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 70 odstotkov investiranega zneska za nove začetne investicije v opremo in neopredmetena sredstva, razen v opremo in neopredmetena sredstva iz drugega in tretjega odstavka 55.a člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in iz drugega in tretjega odstavka 66.a člena Zakona o dohodnini, vendar le za investicije v problemskem območju z visoko brezposelnostjo in največ v višini davčne osnove in do maksimalno dovoljene višine po pravilih državnih pomoči. Ta odstavek se ne uporablja za zavezanca, kateremu se davčna osnova ugotavlja v skladu s tretjim, četrtim, šestim in sedmim odstavkom 48. člena Zakona o dohodnini.
(6) Znižanje davčne osnove po prejšnjem odstavku se izključuje z znižanjem davčne osnove po 55.a členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in 66.a členu Zakona o dohodnini ter znižanje davčne osnove po prvem odstavku se izključuje z znižanjem davčne osnove po 55.b in 56. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in 61.a in 62. členu Zakona o dohodnini.
(7) Znižanje davčne osnove za investiranje v skladu s tem členom lahko uveljavlja tudi zavezanec, ki opremo pridobi na podlagi finančnega najema z obvezo nakupa sredstev po izteku pogodbe.
(8) Zavezanec mora ohraniti investicijski projekt v problemskem območju z visoko brezposelnostjo in ne sme odsvojiti sredstva, za katera je uveljavil olajšavo za investiranje po tem členu, najmanj pet let po zaključku investicije, če gre za veliko podjetje in najmanj tri leta po zaključku investicije, če gre za srednje veliko ali malo podjetje.
(9) Če zavezanec odsvoji ali prenese iz problemskega območja z visoko brezposelnostjo sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo za investiranje po tem členu, pred iztekom rokov iz prejšnjega odstavka, mora v davčnem obdobju, v katerem izvrši prenos ali odsvojitev, za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo. Za ugotavljanje odsvojitve ali prenosa se uporabljajo določbe osmega in devetega odstavka 55.a člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in sedmega odstavka 66.a člena Zakona o dohodnini.
(10) Do olajšave za investiranje iz tega člena, skladno z Uredbo ES/800/2008, niso upravičeni zavezanci iz sektorjev premogovništva, jeklarstva, sintetičnih vlaken, pridelave kmetijskih proizvodov in ribištva ter družbe v težavah, kot jih opredeljuje Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah in Uredba ES/800/2008.
(11) Za nove začetne investicije v opremo in neopredmetena sredstva po tem členu se ne šteje nakup prevozne opreme v sektorju transporta.
(12) Zavezanec, ki želi izkoristiti olajšavo za investiranje iz tega člena, mora prispevati k investiciji lastna sredstva najmanj v višini 25 odstotkov vrednosti investicije.
(13) Pomoč po tem členu se lahko sešteva z ukrepi za namen spodbujanja zaposlovanja, vendar le do najvišje dovoljene pomoči po pravilih državnih pomoči.
(14) Vlada z uredbo podrobneje predpiše kriterije in pogoje ter način uveljavljanja davčne olajšave za zaposlovanje in investiranje iz tega člena.

(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja stvarno premoženje države in občin, se lahko premičnine in nepremičnine države (v nadaljnjem besedilu: premoženje) s pogodbo brezplačno prenese v last občinam in javnim skladom, katerih ustanovitelj je občina, z namenom uporabe tega premoženja v razvojne namene.
(2) Služba začne postopek brezplačnega prenosa premoženja občinam in javnim skladom (v nadaljnjem besedilu: prenos) na pobudo prejemnika, regionalne razvojne agencije, državnega organa, ki upravlja premoženje ali na lastno pobudo. V postopku prenosa služba preveri, ali bo premoženje uporabljeno v razvojnih programih, ali upravljavec in prejemnik premoženja soglašata s prenosom ter ali je izpolnjen kriterij:
– da bo prenos prispeval k ohranjanju ali ustvarjanju novih delovnih mest ali
– da obstaja drug ugoden merljiv učinek prenosa na izboljšanje stanja okolja ali oskrbo prebivalstva ali gospodarstva občine z razvojno infrastrukturo.
(3) Premoženje, ki je predmet prenosa, se prenese po ocenjeni vrednosti. Naročnik cenitve je upravljavec premoženja, stroške cenitve pa krije občina. Cenitev premoženja se ne opravi, če upravljavec premoženja iskustveno oceni, da je vrednost premoženja nižja od 5.000 eurov.
(4) Predlog pogodbe o prenosu nepremičnine mora služba uskladiti z Javnim nepremičninskim skladom Republike Slovenije.
(5) Pogodba o prenosu mora vsebovati:
– natančen opis premoženja, ki se prenaša,
– navedbo občine, na katero se premoženje prenese,
– navedbo, da gre za brezplačen prenos,
– vrednost premoženja, ki je predmet prenosa,
– navedbo namena prenosa,
– natančne opis razvojnega programa, v katerega se vlaga premoženje, in dinamiko izvajanja tega programa,
– opis, kako bo preneseno premoženje uporabljeno v razvojnem programu,
– obveznost prejemnika, da službi letno poroča o uporabi premoženja v razvojnih programih,
– klavzulo, da celotne stroške sklenitve pogodbe nosi občina,
– določbo o obligacijsko pravni prepovedi odsvojitve nepremičnine vsaj za pet let z ustrezno pogodbeno kaznijo za primer kršitve,
– intabulacijsko klavzulo,
– zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim si Republika Slovenija ob kršitvi pogodbe izgovori odkupno pravico, na podlagi katere lahko zahteva povratno prodajo nepremičnine za ceno, ki ne presega vlaganja v to nepremičnino, zmanjšano za amortizacijo.
(6) Na predlog službe sprejme vlada sklep o prenosu in potrdi besedilo pogodbe o prenosu.
(7) Postopek prenosa se konča z vpisom novo nastalega premoženjskega stanja v ustrezne uradne evidence ali registre ali pa z odločitvijo, da se ustavi.
(8) Postopek prenosa se s sklepom ministra ustavi, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega in šestega odstavka tega člena.
(9) Za nadzor in spremljanje izvajanja določil pogodbe o prenosu je odgovorna služba.
(10) Služba vzpostavi in vodi evidenco o opravljenih prenosih ter o tem poroča vladi.

(1) Občinam, podjetjem in posameznikom se lahko dodeli finančna spodbuda kot nujni ukrep regionalne politike v posebnih nepredvidljivih okoliščinah, do katerih pride zaradi:
– invalidnosti, daljše bolezni, ali smrti nosilca dejavnosti, če je prejemnik spodbude posameznik,
– socialne ogroženosti prejemnika spodbude in članov njegove družine, če je prejemnik spodbude posameznik,
– posledic naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti in ki so nastale brez krivde prejemnika spodbude ter zaradi katerih je bila povzročena ali grozi hujša gospodarska škoda ali je začasno oteženo poslovanje ali pomembno zmanjšana vrednosti osnovnih sredstev, ali
– izjemno negativnega delovanja trga, ki je prizadel širše geografsko območje ali panogo, v kateri opravlja dejavnost prejemnik spodbude.
(2) Nujne ukrepe regionalne politike, ki jih izvaja sklad, predlaga direktor sklada in sprejme vlada.
(3) Podatki, ki jih proračunski uporabnik potrebuje za izvajanje nujnih ukrepov regionalne politike, se zbirajo neposredno od posameznika in brezplačno ter avtomatsko iz uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije, ter od upravljavcev zbirk osebnih podatkov.
(4) Nujni ukrepi regionalne politike iz tega člena se izvajajo po pravilih za dodeljevanje regionalnih državnih pomoči za tekoče poslovanje podjetij, ki jih določi vlada z uredbo iz 31. člena tega zakona, upoštevaje določila Uredba ES/800/2008 in Smernic o regionalnih državnih pomočeh (UL C št. 54 z dne 4. 3. 2006, str. 13).

Kadar imajo ukrepi regionalne politike značaj državnih pomoči, se dodeljujejo v skladu s predpisi, ki urejajo dodeljevanje državnih pomoči. Vlada z uredbo določi merila in pogoje za dodeljevanje regionalnih državnih pomoči, upoštevaje določila politike te pomoči v EU.

(1) Občine ustanovijo svet najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
(2) Konstitutivna seja sveta se skliče, ko je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona.
(3) Do konstituiranja sveta opravljata njegove naloge svet regije in regionalni razvojni svet, ki sta na dan uveljavitve tega zakona vpisana v evidenci pri službi. Svet regije je organ odločanja, regionalni razvojni svet pa njegov posvetovalni organ.
(4) Prvo, konstitutivno sejo sveta skliče in jo vodi do imenovanja predsednika sveta dosedanji predsednik sveta regije.
(5) Strokovne in administrativne naloge za sklic in izvedbo konstitutivne seje sveta, vključno s pripravo akta o njegovi ustanovitvi in poslovnika o njegovem delu, opravi subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni, ki je na dan uveljavitve tega zakona vpisan v evidenci pri službi.
(6) Po konstituiranju sveta prenehata z delom svet regije in regionalni razvojni svet.

(1) Regionalni razvojni programi, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi do izteka obdobja, za katerega so bili sprejeti.
(2) Izvedbeni načrti regionalnih razvojnih programov se sprejemajo do izteka veljavnosti regionalnih razvojnih programov, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo tega zakona ali do njihove nadomestitve z dogovori za razvoj regij.
(3) Do izteka veljavnosti regionalnih razvojnih programov, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo tega zakona, se lahko sklepajo dogovori za razvoj regij za dvoletno obdobje.

(1) Subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni, ki je na dan uveljavitve tega zakona vpisan v evidenco subjektov pri službi nadaljuje z opravljanjem splošnih razvojnih nalog v regiji do začetka opravljanja teh nalog v regiji s strani RRA po tem zakonu.
(2) RRA, ki opravlja splošne razvojne naloge v regiji po tem zakonu, se mora v skladu z 20. členom tega zakona ustanoviti kot javni zavod do 31. decembra 2013.

(1) Služba vzpostavi evidenco regionalnih menedžerjev v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.
(2) Raven izobrazbe, pridobljene po dosedanjih študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe, ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje iz prve alinee osmega odstavka 20. člena tega zakona.

(1) Lastniški deleži Republike Slovenije v subjektih spodbujanja razvoja na regionalni ravni, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisani v evidenco subjektov pri službi, se v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona prenesejo na sklad kot povečanje namenskega premoženja sklada.
(2) Terjatve Republike Slovenije do regionalnih razvojnih agencij iz naslova dolgoročnih vlog v regijskih garancijskih shemah se v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona prenesejo na sklad kot povečanje namenskega premoženja sklada.

(1) Ukrepi razvojne podpore iz Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 se štejejo za dogovor za razvoj Pomurske regije v obdobju 2010–2015.
(2) Če območje v regiji prejema razvojno pomoč po Zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015 ali Zakonu o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju, se vse finančne obveznosti države iz teh zakonov vključijo v dogovor za razvoj regije.

(1) Vlada najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi s tem zakonom ustanovitveni akt Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja.
(2) Vlada najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejme uredbe iz petega odstavka 13. člena, prvega odstavka 24. člena, 26. člena in osmega odstavka 27. člena tega zakona.
(3) Minister najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona izda pravilnik iz devetega odstavka 20. člena tega zakona.
(4) Minister najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda pravilnik iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona.

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 93/05 in 127/06 – ZJZP).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji podzakonski predpisi:
– Uredba o dodeljevanju regionalnih spodbud (Uradni list RS, št. 113/09 in 37/10),
– Uredba o regionalnih razvojnih programih (Uradni list RS, št. 31/06),
– Sklep o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 23/06),
– Sklep o ustanovitvi, sestavi, organizaciji in nalogah sveta za strukturno politiko (Uradni list RS, št. 59/00, 17/01, 13/03, 39/05 in 43/06) ter
– Pravilnik o subjektih spodbujanja razvoja na regionalni ravni (Uradni list RS, št. 103/06 in 14/07).
(3) Podzakonski predpisi iz prejšnjega odstavka se do uveljavitve ustreznih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, uporabljajo še naprej, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
(4) Z dnem uveljavitve tega zakona še naprej velja Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 72/06, 70/07, 99/08 in 17/09), kot uredba iz 31. člena tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.