Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odločba US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o čaju, gorčici, jedilni soli, pecilnem prašku, prašku za puding in vanilijevem sladkorju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa minimalne pogoje, ki jih morajo pri proizvodnji in v prometu izpolnjevati čaj, gorčica, jedilna sol, pecilni prašek, prašek za puding in vanilijev sladkor (v nadaljnjem besedilu: izdelki).
2. člen
Predpakirani izdelki morajo biti označeni v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje živil in v skladu s tem pravilnikom.
Čaji, ki niso predpakirani, morajo biti v prometu označeni z imenom izdelka, imenom oziroma firmo in naslovom oziroma sedežem proizvajalca oziroma z označbo države, v kateri je bil čaj pridelan.
II. POSEBNE DOLOČBE
1. Čaj
3. člen
Čaj, brez kakršnekoli druge označbe ali z natančnejšo označbo dežele, v kateri je bil pridelan (kitajski, ruski, javanski, indijski, ceylonski ipd.), sme v promet samo listje in listno brstje čajnega grma (Camellia sinesis Linaeus O. Kuntze), pri čemer morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– da znaša količina v vodi topnega ekstrakta pri črnem čaju najmanj 32%;
– da je izguba pri sušenju največ 12%;
– da ne vsebuje več kot 8% in ne manj kot 4% skupnega pepela, od tega pa mora biti vsaj 45% topnega v vodi;
– da vsebuje najmanj 1% kofeina;
– da ne vsebuje več kot 30% pecljev in čajnih vejic, pri čemer se ne upoštevajo listne žilice (z ostanki listka ali brez njih);
– da ne vsebuje pokvarjenega ali plesnivega listja, čajnega prahu ali čajnih odpadkov, zlepljenih z lepljivimi snovmi ali drugače oblikovanih;
– da ne vsebuje tujih primesi rastlinskega ali drugega izvora in ne snovi, dodanih za povečanje mase;
– da ni bilo ekstrahirano;
– da ni pobarvano, ali kako drugače polepšano;
– da ne vsebuje niti najmanjše količine čajnega prahu ali čajnih odpadkov.
4. člen
Čaj se poimenuje in označuje kot črni čaj, če je fermentiran oziroma delno fermentiran, in kot zeleni čaj, če je nefermentiran.
5. člen
Dovoljena odstopanja dejanskih količin od označenih količin pri posameznem predpakiranem izdelku so naslednja: pri pakiranjih do 3g: do 15%; nad 3g do 25 g: do 7%; nad 25g do 50g: do 3%; pri tem mora biti povprečna neto masa vsaj desetih naključno izbranih posamičnih pakiranj čaja v mejah teh odstopanj.
Povprečna neto masa predpakiranih izdelkov, ki se določi pri proizvajalcu, mora ustrezati označeni neto masi posamičnih pakiranj.
6. člen
Čaj, ki so mu dodane aromatske snovi, mora biti označen kot aromatiziran čaj.
7. člen
Sadni in zeliščni čaji se izdelujejo iz posušenih rastlinskih surovin, iz katerih se s poparjenjem, prevretjem ali namakanjem dobi čaju podobna pijača.
Sadni in zeliščni čaji se lahko pripravljajo iz cvetov, listov, nadzemnih delov, korenin, plodov, sadežev, semen in drugih delov rastlinskih surovin ali iz mešanice teh surovin.
Sadni in zeliščni čaji se lahko pripravljajo iz suhega sadja, šipka, zelenjave, robidovega listja, jagodovega listja, bezgovega cvetja in drugih primernih rastlin ali iz mešanice teh surovin.
V primeru mešanice surovin se sadni čaj lahko tako poimenuje le, kadar mešanica čaja vsebuje najmanj 50% sadnega deleža ali kot zeliščni čaj, če vsebuje več kot 50% rastlinskih delov zelišč.
8. člen
Sadni in zeliščni čaji morajo glede čistote ustrezati pogojem, ki so predpisani v evropski farmakopeji in nacionalnem dodatku k evropski farmakopeji.
2. Gorčica
9. člen
Gorčica je mešanica zmletih semen bele ali črne gorčice (Brassica nigra L, Sinapis alba L) z vodo, kisom ali vinom.
Pri proizvodnji gorčice se lahko uporabljajo jedilna sol, sladkor, ustrezne začimbe in ekstrakti začimb, za konzerviranje gorčice pa do 0,1% sorbinske kisline in do 250 mg/kg žveplovega dioksida (SO2).
Pri proizvodnji gorčice je prepovedano uporabljati sintetična eterična olja.
10. člen
Gorčica mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da ne vsebuje več kot 78% vode, 15% jedilne soli v suhi snovi, 9% pepela v suhi snovi, v katero ni vračunana jedilna sol, in ne več kot 0,1% peska;
– da ima značilen videz, vonj in okus;
– da je mazave konzistence in brez kepic.
3. Jedilna sol
11. člen
Jedilna sol je zmes natrijevega klorida (NaCl) ter magnezijevih in drugih soli, namenjena pa je za proizvodnjo oziroma pripravljanje živil in jedil.
Po načinu proizvodnje se deli jedilna sol na:
– evaporirana sol, ki se dobiva z izparevanjem slane vode;
– kamena sol, ki se dobiva s predelavo solne rude;
– morska sol, ki se dobiva z naravno kristalizacijo soli na solnih bazenih.
12. člen
Jedilna sol mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da vsebuje najmanj 95% čistega natrijevega klorida;
– da ne vsebuje več kot 7% vode;
– da ne vsebuje tujih primesi, ki se dajo opaziti s prostim očesom;
– da je brez vonja in bele barve, pri čemer sme imeti komaj opazen odtenek kakšne druge barve;
– da je 5%-na vodna raztopina soli bistra ali komaj opazno motna, popolnoma slana, brez grenkobe, in da postane, če je motna, z nekaj kapljicami solne kisline bistra;
– da je 20%-na vodna raztopina soli na lakmus praviloma nevtralna;
– da je jodirana s 25 mg kalijevega jodida na 1 kg soli tako, da v 1 kg soli ni manj kot 20 mg in ne več kot 30 mg kalijevega jodida, ali da je jodirana s 32 mg kalijevega jodata na 1 kg soli tako, da v 1 kg soli ni manj kot 26 mg in ne več kot 39 mg kalijevega jodata.
Jedilni soli se lahko doda 0,5 do 1,0% magnezijevega oksida (MgO), kot sredstva proti strjevanju.
Za preprečitev sprijemanja jedilne soli v kepice se lahko doda največ 10 mg/kg soli kalijevih, natrijevih ali kalcijevih ferocianidov, bodisi posamezno ali v kombinaciji.
13. člen
Drobna sol je drobno kristalizirana ali drobno mleta jedilna sol popolnoma bele barve, s tem da mora najmanj 90% soli prehajati skozi sito z luknjicami, ki merijo v kvadratu 1,25 mm.
Drobna sol mora izpolnjevati pogoje iz prejšnjega člena, vendar ne sme vsebovati več kot 0,5% vode.
14. člen
Jedilna sol je v prometu samo kot predpakiran izdelek. Navedba roka trajanja za jedilno sol ni potrebna.
Relativna vlažnost zraka v prostorih, v katerih se hrani sol, ne sme presegati 75%.
4. Pecilni prašek, prašek za puding in vanilijev sladkor
a) Pecilni prašek
15. člen
Pecilni prašek je izdelek, ki se uporablja za vzhajanje testa oziroma za povečanje prostornine testa in je sestavljen iz zmesi nosilca ogljikovega dioksida skupine (natrijev hodrogen karbonat, kalijev karbonat, amonijevega bikarbonat, natrijev bikarbonat) s kislinami (vinska kislina, citronska kislina, mlečna kislina, jabolčna kislina, fosforjeva kislina, glukonodelta lakton) ali njihovimi solmi.
Pri izdelovanju pecilnega praška se kot redčilo uporablja samo škrob.
16. člen
Pecilni prašek sme vsebovati največ 30% škroba kot stabilizatorja.
Pecilni prašek z vanilinom mora vsebovati najmanj 1% vanilina oziroma toliko etilnega vanilina, kolikor ustreza vanilinu.
17. člen
Pecilni prašek je v prometu samo kot predpakiran izdelek.
18. člen
Količina pecilnega praška, ki je potrebna za 1 kilogram moke, ne sme vsebovati več kot 1,5 gramov presežnega natrijevega bikarbonata.
19. člen
Dovoljena odstopanja dejanskih količin od označenih količin pri posameznem predpakiranem izdelku so naslednja: pri pakiranjih do 10g: do 10%; nad 10g do 25g: do 5%; nad 25g do 50g: do 3%; pri tem mora biti povprečna neto masa vsaj desetih naključno izbranih posamičnih pakiranj pecilnega praška v mejah teh odstopanj.
Povprečna neto masa predpakiranih izdelkov, ki se določi pri proizvajalcu, mora ustrezati označeni neto masi posamičnih pakiranj.
b) Prašek za puding
20. člen
Prašek za puding je izdelek, dobljen z mešanjem škroba in drugih ustreznih sestavin, bistvenih za okus in strjevanje pudinga.
Sestavina, ki je bistvena za okus pudinga, se mora označiti v imenu izdelka (npr. vanilijev, jagodov itd.).
Pri izdelovanju praška za puding se lahko uporabljajo pšenični, koruzni ali rižev škrob. Krompirjev škrob se lahko uporablja le, če je po posebni obdelavi primeren za ta namen.
Prašek za puding se lahko aromatizira z naravnimi, naravno identičnimi ali umetnimi aromami in barva z barvili za živila. Iz imena praška za puding mora biti razvidno, katere arome so bile uporabljene (npr. prašek za puding z okusom maline).
21. člen
Kot sredstva za strjevanje se prašku za puding lahko dodajajo manjše količine pektina, želatine, alginata, agar-agra ali karagena kot tudi do 0,3% dinatrijevega ortofosfata (Na2HPO4) in do 0,6% tetranatrijevega pirofosfata (Na4P207), računano na puding kot končni izdelek.
22. člen
Prašek za puding mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je praškaste sestave in brez kepic;
– da ima vonj in okus, ki sta lastna posamezni vrsti praška;
– da ne vsebuje tujih primesi;
– da izpolnjuje posebne pogoje, ki so predpisani za posamezno vrsto praška.
23. člen
Prašek za puding je v prometu samo kot predpakiran izdelek.
24. člen
Dovoljena odstopanja dejanskih količin od označenih količin pri posameznem predpakiranem izdelku so naslednja: pri pakiranjih do 50g: do 3%; nad 50g do 100g: do 1%; pri tem mora biti povprečna neto masa vsaj desetih naključno izbranih posamičnih pakiranj praška za puding v mejah teh odstopanj.
Povprečna neto masa predpakiranih izdelkov, ki se določi pri proizvajalcu, mora ustrezati označeni neto masi posamičnih pakiranj.
25. člen
Prašek za puding z vanilijo mora vsebovati toliko vanilije v prahu, da je v pudingu jasno izražen vonj vanilije.
Prašek za puding, aromatiziran z vanilinom ali etilnim vanilinom, se sme označiti kot prašek za puding z okusom vanilije.
c) Vanilijev sladkor
26. člen
Vanilijev sladkor je mešanica sladkorja in vanilije v prahu, ki mora vsebovati najmanj 10% vanilije v prahu.
Vanilinov sladkor je mešanica sladkorja z vanilinom, ki mora vsebovati najmanj 1,0% vanilina. Namesto vanilina se lahko uporabi ustrezna količina (0,33%) etilnega vanilina.
Prepovedano je dajati v promet mešanico vanilijevega sladkorja z vanilinovim sladkorjem.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27. člen
Izdelki, označeni v skladu z določbami pravilnika o kakovosti kave in kavnih nadomestkov, čaja, dišav, koncentratov za juho, pekovskega kvasa, pecilnega praška, praška za puding, dietetičnih proizvodov in aditivov (Uradni list SFRJ, št. 13/78, 20/80, 41/80, 45/81, 52/86 in 33/89), so lahko v prometu do 31. 12. 2001.
Pravne in fizične osebe, ki proizvajajo oziroma dajejo v promet izdelke po določbah tega pravilnika, morajo uskladiti svojo dejavnost s tem pravilnikom do 31. 12. 2001.
28. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati določbe pravilnika o kakovosti kave in kavnih nadomestkov, čaja, dišav, koncentratov za juho, pekovskega kvasa, pecilnega praška, praška za puding, dietetičnih proizvodov in aditivov (Uradni list SFRJ, št. 13/78, 20/80, 41/80, 45/81, 52/86 in 33/89).
29. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 305-47/97
Ljubljana, dne 21. junija 1999.
Ciril Smrkolj l. r.
Minister
za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano
