Na podlagi prvega odstavka 26. člena, prvega odstavka 81. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/03 – uradno prečiščeno besedilo) in na podlagi drugega odstavka 74. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah
1. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(splošna določba)
(1) S to uredbo se zavarujejo ogrožene prosto živeče živalske vrste (v nadaljnjem besedilu: živalske vrste), predpišejo pravila ravnanja, poseben varstven režim ter ukrepi varstva in smernice za ohranitev habitatov živalskih vrst, z namenom ohranitve ugodnega stanja teh vrst.
(2) Z varstvenim režimom in varstvom habitatov se zagotavlja tudi varstvo mednarodno varovanih živalskih vrst.
(3) Ta uredba prenaša določbe členov 1, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 13 in 15 ter Priloge I, II, III, IV in V direktive Sveta 79/409/EGS (UL L št. 103 z dne 2. 4. 1979, str.1) in določbe členov 1, 11, 12, 15, 16 in 18 ter Priloge II, IV, V in VI direktive Sveta 92/43/EGS (UL L št. 206 z dne 21. 5. 1992, str.7).
2. člen
(zavarovane vrste)
(1) Ogrožene in mednarodno varovane živalske vrste, zavarovane s to uredbo, so določene v prilogi 1 in 2, ki sta sestavni del te uredbe.
(2) V prilogi 1 te uredbe so določene živalske vrste, za katere je določen varstven režim za varstvo živali in populacij.
(3) V poglavju A priloge 1 so določene in označene tiste živalske vrste, ki so domorodne na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: domorodne živalske vrste). (4) V poglavju B priloge 1 so določene in označene tiste živalske vrste, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije. (5) V prilogi 2 te uredbe so določene živalske vrste, za katere so določeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov.
(6) V poglavju A priloge 2 so določene in označene tiste živalske vrste, ki so domorodne na območju Republike Slovenije in za katere so določeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov.
(7) V poglavju B priloge 2 so določene in označene tiste živalske vrste, ki niso domorodne na območju Republike Slovenije in za katere so, če se pojavijo ali razširijo na območje Republike Slovenije brez človekove pomoči iz naravnih območij razširjenosti, določeni ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov.
(8) V prilogi 2 te uredbe so prednostne živalske vrste, za ohranitev katerih je Evropska unija še posebej odgovorna glede na delež njihovega naravnega območja razširjenosti, ki leži na ozemlju Evropske unije, označene z oznako »*«.
(9) Živalske vrste iz prvega odstavka tega člena v interesu Evropske unije so tiste, za katere na evropskem ozemlju držav članic Evropske unije velja, da so:
– prizadete, kar pomeni, da njihov obstanek ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej, razen vrst, katerih naravno območje razširjenosti je na tem ozemlju nepomembno in v zahodni palearktični regiji niso prizadete ali ranljive,
– ranljive, kar pomeni, da bodo verjetno v bližnji prihodnosti prešle v kategorijo prizadetih živalskih vrst, če bodo dejavniki ogrožanja še naprej delovali,
– redke, kar pomeni, da so njihove populacije majhne in še niso prizadete ali ranljive, lahko pa zaradi ogrožanja preidejo v kategorijo prizadetih živalskih vrst; te živalske vrste živijo na omejenih geografskih območjih ali so redko raztresene na širšem geografskem območju ali
– endemične in zahtevajo posebno pozornost, zaradi posebnosti njihovih habitatov oziroma možnih vplivov njihovega izkoriščanja na habitat oziroma na stanje ohranjenosti živalske vrste.
3. člen
(uporaba)
Določbe te uredbe se uporabljajo za:
– prosto živeče žive in mrtve živali v vseh razvojnih oblikah (jajca, vključno s praznimi jajci-lupinami, ličinka, buba, mladič, odrasla žival; v nadaljnjem besedilu: živali),
– dele mrtvih živali ali izdelke ali katerokoli blago iz mrtvih živali ali njihovih delov, pri katerih je iz spremljajočih dokumentov, embalaže, oznake ali katere druge okoliščine razvidno, da so to deli živali ali izdelki iz njih,
– strukture iz prve alinee 4. člena te uredbe.
4. člen
(določitev pojmov)
V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
– struktura je specifična naravna situacija ali sestav, ki ga pripravi ali uporabi žival, in je nujno potreben za razmnoževanje, vzrejo potomcev ali preživetje določenega obdobja v letu ali dnevu (mirovanje, počivanje, hiberniranje ipd.); strukture so kompleksne (gnezda, mravljišča, osirji, brlogi ipd.) ali enostavne (počivališča, drstišča, zatočišča netopirjev, ležišča iz skupkov vej ipd.);
– zadrževanje v ujetništvu je oddvojitev živali od populacije, če je daljše od treh ur; za zadrževanje v ujetništvu po tej uredbi se ne šteje tranzit živali čez ozemlje Republike Slovenije;
– velike zveri so rjavi medved, volk in ris;
– loviti pomeni izvajati lov in ribolov, na način določen s predpisi o lovu in ribolovu, ki se lahko zaključi z uplenitvijo ali odlovom živali;
– vznemirjanje je kakršno koli ravnanje, zaradi katerega žival na mestu vznemirjanja preneha gnezditi, prezimovati, se razmnoževati, hibernirati, vzrejati potomce, mesto uporabljati ob selitvi ali zadovoljevati druge življenjske potrebe.
2. PRAVILA RAVNANJA
2.1. Varstven režim
5. člen
(prepovedi, ki se nanašajo na živali)
(1) Prepovedano je zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti ali vznemirjati živali živalskih vrst iz poglavja A priloge 1 te uredbe.
(2) Prepovedi iz prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi:
– za druge živali živalskih vrst iz poglavja B priloge 1 te uredbe, ki se na območju Republike Slovenije pojavijo ali razširijo brez človekove pomoči iz naravnih območij razširjenosti,
– za vse vrste hroščev in metuljev, ki v Republiki Sloveniji živijo nad gozdno mejo, in
– za vse vrste jamskih hroščev.
6. člen
(splošne izjeme)
(1) Ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena se lahko izvajajo ravnanja iz drugega odstavka tega člena, če za ta ravnanja ni alternativnih tehničnih možnosti s podobnimi učinki, ki bi preprečile prepovedano posledico.
(2) Ravnanja, pri katerih se lahko poškoduje, zastrupi, usmrti, odvzame iz narave, lovi, ujame ali vznemirja živali domorodnih živalskih vrst, vendar le do takšne mere, da je omogočeno dolgoročno preživetje domorodne živalske vrste, so:
– dela, ki se opravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo dobro kmetijsko prakso,
– dela na področju varstva gozdov, izvajanja sečnje gozdov ter dela pri gradnji in vzdrževanju gozdnih prometnic, ki se opravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic,
– gradnja objektov, za katere je predvideno gradbeno dovoljenje in se gradijo skladno z njim, na podlagi predpisov, ki urejajo gradnjo objektov, ali
– dela (obnovitvena gradbena dela, restavriranje ipd.), ki se opravljajo v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega člena te uredbe se lahko odvzame iz narave ali ujame žival pod pogojem, da se jo kasneje vrne v naravo živo, zdravo in brez oznake (obroček, značka radijski oddajnik) in na način, določen s predpisom, ki ureja zatočišče za živali (v nadaljnjem besedilu: zatočišče), če:
1. se najdene živali, ki so bolne ali ranjene, zaradi varstva živalskih vrst, odvzame iz narave z namenom pomagati živalim, in presodi, da se bo živali po začasni oskrbi lahko vrnilo nazaj v naravo;
2. raziskovalec ali raziskovalna organizacija za namene raziskovanja in izobraževalna organizacija za namene izobraževanja ujame in odvzame živali iz narave:
a) hkrati največ deset živali, razen sesalcev in ptic, vrst drugih taksonomskih skupin, ki so s predpisom o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam razvrščene v kategorije z oznakami Ex, Ex? in E in človeške ribice, z namenom uporabiti žival v raziskovalne oziroma izobraževalne namene, in
b) za obdobje, ki je krajše od četrtine razmnoževalnega cikla živali, v nobenem primeru pa ni daljše od treh mesecev.
(4) Ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena lahko izvajalec veterinarske službe, zaradi varstva zdravja ljudi, odvzame iz narave mrtvo žival, v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarsko službo.
(5) Ne glede na določbo 1. točke tretjega odstavka tega člena se morajo živali vrste rjavega medveda, volka, risa, divje mačke, vidre, evropskega bobra, vseh vrst iz redu delfinov in kitov, vseh vrst morskih želv, človeške ribice in vseh vrst ptic, razen mlakarice, kmečke in mestne lastovke, taščice, kosa, velike sinice, šoje, srake, sive vrane ter domačih in poljskih vrabcev, odvzete iz narave, oddati v zatočišče v roku 24 ur od odvzema iz narave.
7. člen
(dovoljenje za poškodovanje, zastrupitev, usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje ali vznemirjanje živali)
(1) Ne glede na prepovedi iz 5. člena te uredbe ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) dovoli usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje, vznemirjanje, zastrupitev ali poškodovanje živali živalskih vrst iz 5. člena te uredbe, če ni druge možnosti in ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije, zaradi:
– zagotavljanja koristi varstva živalskih in rastlinskih vrst in ohranjanja habitatnih tipov,
– preprečitve resne škode, zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribiških območjih in vodi ter drugem premoženju,
– zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi, vključno z zračno varnostjo, koristnimi posledicami bistvenega pomena za okolje in javnimi koristmi,
– doseljevanja ali ponovnega naseljevanja živali, vključno z gojenjem za namene doseljevanja ali ponovnega naseljevanja, ali
– selektivnega in omejenega ujetja, opremljanja z oznakami ali posega, ki lahko povzroči poškodovanje ali odvzema živali za namene raziskovanja.
(2) Ministrstvo izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka za ribe in rake s soglasjem ministrstva, pristojnega za ribištvo.
(3) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se izda po uradni dolžnosti ali na podlagi vloge. Za velike zveri in invazivne vrste se dovoljenje izda izključno po uradni dolžnosti.
(4) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati:
– ime in priimek fizične osebe ali firmo pravne osebe, ki bo izvršila poškodovanje, zastrupitev, usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje ali vznemirjanje, ter rojstni datum fizične osebe in njeno stalno ali začasno prebivališče ali sedež pravne osebe ter ime in priimek odgovorne osebe in, če je to potrebno, vseh izvrševalcev ravnanja, če ravnanje izvršuje več oseb,
– vrsto, podvrsto oziroma višjo taksonomsko skupino ter, če gre za živali, pri katerih je takšen podatek potreben, število, spol, starost in kategorijo teže živali,
– časovno obdobje, v katerem se izvede ravnanje iz prve alinee tega odstavka,
– geografsko območje, na katerem se izvede ravnanje iz prve alinee tega odstavka,
– sredstva oziroma način za poškodovanje, zastrupitev, usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje ali vznemirjanje živali, vključno z morebitnimi omejitvami njihove uporabe, in
– način poročanja o izvršitvi ravnanja iz prve alinee.
(5) Živali iz razredov sesalcev, ptic in rib iz prvega odstavka tega člena se sme poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, ujeti ali vznemirjati na podlagi tega člena samo na način, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo lov in ribolov.
(6) Sredstva ali načini, določeni v peti alinei četrtega odstavka tega člena za odvzem iz narave živali iz razredov sesalcev, ptic in rib ne smejo določati sredstev ali načinov, določenih v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.
(7) Določbi prejšnjih dveh odstavkov se ne uporabljata v primeru iz pete alinee prvega odstavka tega člena.
(8) Žive živali iz prvega odstavka tega člena je treba v roku desetih dni od dneva ujetja ali odvzema iz narave označiti v skladu s predpisom, ki ureja označevanje živali.
8. člen
(strokovno mnenje)
(1) Dovoljenja iz 7. in 12. člena te uredbe se izdajo na podlagi strokovnega mnenja, iz katerega mora biti razvidno, da v primerih iz prvega odstavka 7. člena te uredbe ni druge možnosti kot izvedba ravnanj iz 5. in 10. člena te uredbe, ter ravnanja ne poslabšajo ugodnega stanja živalskih vrst.
(2) Strokovno mnenje mora vsebovati:
– stališče do obstoja primerov in pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena,
– oceno o vplivu poškodovanja, zastrupitve, usmrtitve, odvzema iz narave, ujetja ali vznemirjanja na ohranitev ugodnega stanja populacije,
– časovna obdobja za poseg, ki lahko povzroči poškodovanje, zastrupitev, usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje ali vznemirjanje, ki ohranjajo ugodno stanje populacije in zmanjšujejo pogoje tveganja,
– geografska območja na katerih se lahko izvede poseg, ki lahko povzroči poškodovanje, zastrupitev, usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje ali vznemirjanje, tako da se ohranja ugodno stanje populacije in zmanjšuje pogoje tveganja,
– dovoljena sredstva oziroma načine za poseg, ki lahko povzroči poškodovanje, zastrupitev, usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje ali vznemirjanje, in omejitve njihove uporabe,
– potrebne nujne ukrepe v zvezi z izvedbo nadzora nad posegom, ki lahko povzroči poškodovanje, zastrupitvijo, usmrtitvijo, odvzemom iz narave, ujetjem ali vznemirjanjem in
– možne pogoje skladno s katerimi se poseg, ki lahko povzroči poškodovanje, zastrupitev, usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje ali vznemirjanje lahko izvede, zlasti glede na tveganje za zagotavljanje ugodnega stanja drugih rastlinskih in živalskih vrst.
(3) Strokovno mnenje iz prejšnjega odstavka pripravi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu: organizacija, pristojna za ohranjanje narave).
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka strokovno mnenje iz prvega odstavka tega člena za velike zveri pripravi Zavod Republike Slovenije za gozdove (v nadaljnjem besedilu: organizacija, pristojna za lovstvo).
(5) Strokovno mnenje iz prejšnjega odstavka mora poleg sestavin iz drugega odstavka tega člena vsebovati še priloženo pisno stališče organizacije, pristojne za ohranjanje narave.
(6) Če se strokovno mnenje organizacije, pristojne za lovstvo in pisno stališče organizacije, pristojne za ohranjanje narave, v posameznih delih bistveno razlikujeta, mora organizacija, pristojna za lovstvo, priložiti še odgovor na pisno stališče organizacije, pristojne za ohranjanje narave, v katerem je dolžna dodatno podrobno obrazložiti dele strokovnega mnenja, kjer se strokovno mnenje, organizacije pristojne za lovstvo in stališče organizacije, pristojne za ohranjanje narave, razlikujeta.
9. člen
(vloga)
(1) Dovoljenje iz 7. člena in 12. člena te uredbe se izda na podlagi vloge, razen za dovoljenje, ki se izda izključno po uradni dolžnosti.
(2) Vloga za izdajo dovoljenja iz 7. člena te uredbe mora vsebovati:
– ime in priimek fizične osebe ali firmo pravne osebe, ki želi pridobiti dovoljenje iz 7. člena te uredbe,
– rojstni datum in stalno ali začasno prebivališče fizične osebe ali sedež pravne osebe ter ime in priimek odgovorne osebe in, če je to potrebno, vseh izvrševalcev ravnanja, če ravnanje izvršuje več oseb,
– ravnanje iz 5. člena te uredbe in razlog za odvzem iz narave iz prvega odstavka 7. člena te uredbe z utemeljitvijo,
– utemeljitev predhodno izvedenih preventivnih zaščitnih ali drugih ukrepov za razloge iz prve in druge alinee prvega odstavka 7. člena te uredbe,
– vrsto, podvrsto oziroma višjo taksonomsko skupino ter največje predvideno število živali, na katerih se bodo izvajali posegi, s katerimi se jih lahko poškoduje, zastrupi, usmrti, odvzame iz narave, lovi, ujame ali vznemiri,
– predvideno časovno obdobje ravnanja iz 5. člena te uredbe,
– predvideno geografsko območje ravnanja iz 5. člena te uredbe in
– predvidena sredstva oziroma načini, s katerimi se izvršijo ravnanja iz 5. člena te uredbe.
10. člen
(prepoved uničevanja struktur)
Prepovedano je zavestno odstraniti, spremeniti, poškodovati ali uničiti strukture.
11. člen
(splošne izjeme)
(1) Ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena se lahko izvajajo ravnanja iz drugega odstavka tega člena, če za ta ravnanja ni alternativnih tehničnih možnosti s podobnimi učinki, ki bi preprečile prepovedano posledico.
(2) Ravnanja, pri katerih se lahko odstrani, spremeni, poškoduje ali uniči strukture, vendar le do takšne mere, da je omogočeno dolgoročno preživetje domorodne živalske vrste, so:
– dela, ki se opravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo dobro kmetijsko prakso;
– dela na področju varstva gozdov, izvajanja sečnje gozdov ter dela pri gradnji in vzdrževanju gozdnih prometnic, ki se opravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic,
– gradnja objektov, za katere je predvideno gradbeno dovoljenje in se gradijo skladno z njim, na podlagi predpisov, ki urejajo gradnjo objektov, ali
– dela (obnovitvena gradbena dela, restavriranje, ipd.), ki se opravljajo v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine.
12. člen
(dovoljenje za odstranitev, spremembo, poškodovanje ali uničenje struktur)
(1) Ne glede na določbo 10. člena te uredbe ministrstvo dovoli odstranitev, spremembo, poškodovanje ali uničenje struktur.
(2) Za izdajo dovoljenja za ravnanja iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 7. in 8. člena te uredbe.
(3) Vloga za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora smiselno vsebovati sestavine iz 9. člena te uredbe.
13. člen
(prepoved zadrževanja v ujetništvu)
(1) Prepovedano je zadrževati v ujetništvu žive živali živalskih vrst iz priloge 1 te uredbe odvzete iz narave.
(2) Prepovedano je zadrževati v ujetništvu žive živali iz reda ujed (Falconiformes) ali reda sov (Strigiformes).
(3) Prepovedano je posedovati mrtve živali živalskih vrst iz priloge 1 te uredbe, njihove dele, izdelke iz njih ali strukture odvzete iz narave.
(4) Ne glede na prepoved iz prejšnjega odstavka je dovoljeno posedovati mrtve živali, razen vrst sesalcev in ptic, njihove dele ali strukture, ki so bili odvzeti iz narave na podlagi drugega odstavka 6. člena ali 11. člena te uredbe, če se v desetih dneh predajo raziskovalcu oziroma raziskovalni ali izobraževalni organizaciji.
14. člen
(prepoved prevažanja, prenašanja, prodaje, zamenjave ali ponujanja za prodajo ali zamenjavo)
Prepovedano je prevažanje, prenašanje, prodaja, zamenjava ali ponujanje za prodajo ali zamenjavo živih ali mrtvih živali živalskih vrst iz priloge 1 te uredbe odvzetih iz narave.
15. člen
(splošne izjeme)
(1) Ne glede na prepovedi iz prvega in tretjega odstavka 13. člena in 14. člena te uredbe se lahko zadržuje v ujetništvu žive živali ali poseduje mrtve živali, njihove dele ali izdelke iz njih ter strukture ali jih prevaža ali prenaša, v primerih, če so bile:
– odvzete iz narave v skladu tretjim, četrtim in petim odstavkom 6. člena te uredbe,
– odvzete iz narave v skladu s predpisi, ki urejajo dovoljen odvzem živali iz narave na območju Evropske unije,
– uvožene na podlagi dovoljenj in potrdil izdanih v skladu s predpisi, ki urejajo trgovino z živalmi,
– zasežene oziroma odvzete v skladu s predpisi, ki urejajo zaseg ali odvzem, če gre za ravnanja v nasprotju z zakonom, ki ureja ohranjanje narave ali drugimi prepisi, ki urejajo zaseg ali odvzem.
(2) Ne glede na prepovedi iz prvega in tretjega odstavka 13. člena in 14. člena te uredbe se lahko zadržuje v ujetništvu žive živali vrst barjanskega jereba (Lagopus lagopus scoticus et hibernicus), španske kotorne (Alectoris rufa), afriške kotorne (Alectoris barbara) in grivarja (Columba palumbus) ali poseduje njihove dele ali izdelke iz njih ter strukture ali se jih prevaža, prenaša, prodaja, zamenjuje ali ponuja za prodajo ali zamenjavo, če so bile odvzete iz narave na način iz druge alinee prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na prepovedi iz drugega odstavka 13. člena te uredbe lahko zadržuje v ujetništvu žive živali vrst iz reda ujed (Falconiformes) ali reda sov (Strigiformes) zatočišče, ki deluje v skladu s predpisi, ki urejajo zatočišče.
16. člen
(dovoljenje za zadrževanje v ujetništvu)
(1) Ne glede na prepovedi iz prvega odstavka 13. člena te uredbe ministrstvo izda dovoljenje za zadrževanje v ujetništvu živali vrst iz priloge 1 te uredbe.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda:
– če so živali odvzete na podlagi 1. točke tretjega odstavka 6. člena in teh živali zaradi njihovega stanja (bolezen, trajna poškodba, udomačitev, ipd.) ni mogoče v 30 dneh vrniti nazaj v naravo ali
– so živali uvožene v skladu s predpisi, ki urejajo trgovino z živalmi in za katere se v skladu z njimi ne izdaja dovoljenja ali potrdila.
(3) Ne glede na prepovedi iz drugega odstavka 13. člena te uredbe ministrstvo izda dovoljenje za zadrževanje v ujetništvu živali reda ujed (Falconiformes) ali reda sov (Strigiformes), če:
– se živali uporabljajo za raziskave v okviru nacionalnih znanstvenih programov, ki jih izvajajo raziskovalci ali raziskovalne organizacije, ali
– se živali zadržujejo v ujetništvu z namenom prikazovanja javnosti v živalskem vrtu, skladno s predpisom, ki ureja živalske vrtove.
(4) Če je za ravnanje z živaljo izdano dovoljenje iz 7. člena te uredbe, ni treba pridobiti dovoljenja za zadrževanje v ujetništvu živali po tem členu.
17. člen
(vloga in označevanje živali)
(1) Dovoljenje iz prvega odstavka prejšnjega člena se izda na podlagi vloge, razen za dovoljenje, ki se izda izključno po uradni dolžnosti.
(2) Vloga za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka prejšnjega člena mora vsebovati:
1. ime in priimek fizične osebe ali firmo pravne osebe,
2. rojstni datum in stalno ali začasno prebivališče fizične osebe ali sedež pravne osebe ter ime in priimek odgovorne osebe in vseh izvrševalcev ravnanja, če ravnanje izvršuje več oseb,
3. vrsto in število živali, ki se jih želi zadrževati v ujetništvu,
4. razloge za zadrževanje v ujetništvu in
5. opis bivalnih razmer ter predvideno oskrbo zadrževanih živali.
(3) Živali, za katere je vložena vloga iz prvega odstavka tega člena je treba v roku desetih dni od dneva vročitve dovoljenja označiti v skladu s predpisom, ki ureja označevanje živali.
18. člen
(ravnanja v zvezi z zatočiščem)
(1) Kdor ujame ali odvzame iz narave žival v skladu s 1. točko tretjega odstavka 6. člena te uredbe, je o ujetju ali odvzemu iz narave dolžan obvestiti zatočišče, ki deluje v skladu s predpisom, ki ureja zatočišče za prosto živeče živali (v nadaljnjem besedilu: zatočišče), najkasneje v treh dneh od dneva ujetja ali odvzema iz narave.
(2) Prepovedano je zadrževati v ujetništvu več kot 30 dni živo žival, ki je ujeta ali odvzeta iz narave na podlagi 1. točke tretjega odstavka 6. člena te uredbe, če je ne bo mogoče vrniti v naravo (bolna, poškodovana, udomačena).
(3) Zatočišče izvede postopek oddaje ujete ali odvzete živali v skladu s predpisom, ki ureja zatočišče za živali.
(4) Pravna ali fizična oseba, ki je obvestila zatočišče ima v postopku oddaje živali prednostno pravico pridobitve te živali v trajno zadrževanje v ujetništvu, če izpolnjuje pogoje v skladu s predpisom, ki ureja zatočišče.
(5) Za trajanje in način začasne oskrbe živali se uporabljajo določbe predpisa, ki ureja zatočišče.
19. člen
(ravnanje z mrtvimi sesalci in ptiči)
(1) Izvajalec veterinarske službe je o najdbi, vrsti, številu in vzroku smrti živali iz razredov sesalcev in ptic dolžan polletno obveščati ministrstvo.
(2) Izvajalec veterinarske službe je dolžan, če ne gre za sum živalske kužne bolezni, pred pričetkom postopka ugotavljanja vzrokov bolezni ali smrti o najdbi obvestiti Prirodoslovni muzej Slovenije, v primerih velikih zveri pa še organizacijo, pristojno za lovstvo. Izvajalec veterinarske službe mora ravnati z največjo možno skrbnostjo, da se mrtva žival čim manj poškoduje.
(3) Če Prirodoslovni muzej Slovenije z vložitvijo vloge v skladu z 9. členom te uredbe izrazi interes za prevzem mrtve živali in navede, katere njene dele želi prevzeti, mu mora biti omogočena možnost sodelovati pri izvajanju strokovnih dejanj in možnost prevzema mrtve živali ali njenega dela.
(4) Pravne ali fizične osebe, ki so pridobile dovoljenje za odvzem sesalcev in ptičev iz narave na podlagi pete alinee prvega odstavka 7. člena te uredbe in se jim dovoljuje znanstveno raziskovalno delo na mrtvih živalih ali njenih delih, lahko za obdobje raziskave zadržujejo mrtve živali ali njene dele, ne glede na postopek, določen v prejšnjem odstavku. Po zaključenem obdobju raziskave obvestijo Prirodoslovni muzej Slovenije, ki lahko ravna na način iz tretjega odstavka tega člena.
(5) Če Prirodoslovni muzej Slovenije za mrtve sesalce ali ptiče ali njihove dele ne izrazi interesa, mora biti omogočena možnost prevzema teh živali ali delov drugim raziskovalcem in raziskovalnim ali izobraževalnim organizacijam v skladu s to uredbo, pri čemer imajo prednost nacionalne pred lokalnimi in te pred zasebnimi.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka imajo za velike zveri, če Prirodoslovni muzej Slovenije ne izrazi interesa, prednost upravljalci lovišč pred drugimi raziskovalci in raziskovalnimi ali izobraževalnimi organizacijami.
20. člen
(seznam izdanih dovoljenj)
(1) Ministrstvo vodi seznam izdanih dovoljenj na podlagi 7., 12. in 16. člena te uredbe in seznam naključno ujetih ali usmrčenih živali.
(2) Seznam izdanih dovoljenj obsega naslednje podatke:
1. pravno podlago za izdajo dovoljenja,
2. vrsto dovoljenja,
3. živalsko vrsto in število živali oziroma struktur,
4. razloge za izdajo dovoljenja,
5. strokovni organ, ki je podal izjavo o izpolnjevanju razlogov,
6. časovno obdobje in območje iz dovoljenja in
7. sredstva oziroma način za ujetje ali usmrtitev.
(3) Seznam naključno ujetih ali usmrčenih živali obsega naslednje podatke:
– vrsto živali,
– podrobnejše lastnosti živali (teža, starost, spol ipd.),
– število živali,
– kraj (lokacijo) in datum naključnega ujetja ali usmrtitve živali,
– način ujetja in
– vzrok za ujetje oziroma smrt.
(4) Seznama trajno hrani ministrstvo.
21. člen
(začasne in trajne prepovedi)
(1) Ministrstvo lahko začasno prepove ali omeji dejavnosti, posege ali ravnanja, ki:
– ogrožajo obstoj živalske vrste iz priloge 1 oziroma 2 te uredbe v obstoječem območju razširjenosti in obstoječi številčnosti, zlasti na območjih ali lokacijah, kjer se živali te vrste razmnožujejo, vzrejajo mladiče, hibernirajo ali se združujejo v večjem številu na selitvi ali prezimovanju,
– neposredno ogrožajo življenje živali ali strukture v takem obsegu, da se slabša stanje živalske vrste ali
– neposredno slabšajo stanje habitatov živalske vrste, pri čemer se upošteva redkost habitata in ogroženost živalske vrste.
(2) Trajno prepoved ali omejitev iz prejšnjega odstavka sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada).
(3) Čas trajanja začasne prepovedi ali omejitve dejavnosti, posega ali ravnanja iz prvega odstavka tega člena ne sme biti daljši kot eno leto.
2.2. Ukrepi varstva habitatov in smernice za ohranitev ugodnega stanja habitatov živalskih vrst
22. člen
(ohranjanje ugodnega stanja na območjih pojavljanja habitatov živalskih vrst)
(1) Ugodno stanje habitatov živalskih vrst iz poglavja A priloge 2 te uredbe se zagotavlja:
1. z določitvijo obsega in razporeditve ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij, ki je najbolj primerno za varstvo habitatov živalskih vrst,
2. z določanjem usmeritev, izhodišč in pogojev za habitate živalskih vrst v naravovarstvenih smernicah,
3. s pogodbenim varstvom, če je z njim mogoče doseči namen te uredbe in
4. z izvajanjem drugih ukrepov varstva v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave.
(2) Na način iz prejšnjega odstavka se zagotavlja tudi ugodno stanje habitatov vrst iz poglavja B priloge, če se pojavijo ali razširijo na območje Republike Slovenije brez človekove pomoči in naravnih območij razširjenosti.
23. člen
(usmeritve za ohranjanje ugodnega stanja)
(1) Habitati živalskih vrst se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in dejavnosti v teh habitatih, zlasti v dobro ohranjenih delih, načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši.
(2) Posegi in dejavnosti se načrtujejo z namenom ohraniti habitate živalskih vrst v ugodnem stanju na način in v obsegu, da se v največji možni meri:
– ohranja ali veča naravna razširjenost habitatov živalskih vrst in območij, ki jih posamezni habitat živalske vrste znotraj te razširjenosti pokriva, in
– ohranja specifične strukture habitata živalskih vrst in naravne procese ali ustrezno rabo v skladu z varstvenimi cilji, določenimi v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Pred odločitvijo o prostorskih ureditvah in rešitvah, ki se nanašajo na območja s predvidenimi spremembami rabe prostora oziroma razmestitvijo dejavnosti v prostoru, se mora ugotoviti prisotnost habitatov živalskih vrst na teh območjih in njihovo stanje ohranjenosti.
(4) Načini iz prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za zagotavljanje ugodnega stanje habitatov živalskih vrst pri načrtovanju na področjih upravljanja in rabe naravnih dobrin.
24. člen
(strategije in akcijski načrti zagotavljanja ugodnega stanja živalskih vrst)
(1) Za živalske vrste iz priloge 1 in 2 te uredbe, zlasti za tiste, ki so v predpisu o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam uvrščene v kategorijo prizadetih vrst, lahko Vlada Republike Slovenije sprejme strategijo in akcijski načrt zagotavljanja ugodnega stanja živalske vrste.
(2) Strategija iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti:
– uvod, ki vključuje ključne podatke o biologiji in razširjenosti živalske vrste,
– predpise, ki so pravna podlaga za sprejem strategije,
– analizo ogroženosti živalske vrste in njenega habitata,
– analizo obstoječih ohranitvenih ukrepov,
– opredelitev ohranitvenega cilja, zlasti velikosti populacije in stopnjo ohranjenosti habitata, ki sta potrebna za ohranitev živalske vrste na območju,
– opredelitev strateških dejavnosti potrebnih za dosego ohranitvenega cilja,
– opredelitev podpornih dejavnosti, za ptice, zlasti tistih, določenih v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Akcijski načrt iz prvega odstavka tega člena vsebuje naslednja poglavja:
– uvod, ki vključuje pregled ohranjenosti živalske vrste in dejavnikov ogrožanja,
– opredelitev ciljev ali dejavnosti, za katere se pripravlja akcijski načrt,
– podroben pregled nalog, potrebnih za uresničitev cilja ali dejavnosti,
– časovne mejnike za izvedbo posameznih nalog,
– izvajalce nalog,
– vire financiranja in
– način preverjanja izvajanja načrta in poročanje.
2.3. Spremljanje stanja živalskih vrst in njihovih habitatov
25. člen
(spremljanje stanja)
(1) Ministrstvo zagotavlja pogoje za spremljanje stanja živalskih vrst iz priloge 1 in 2 te uredbe, pri čemer se prednostno spremlja stanje živalskih vrst, ki so najbolj ogrožene, v skladu s predpisom o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam oziroma vrst, za katere se spremlja stanje na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb oziroma na podlagi predpisov Evropske unije.
(2) Spremljanje stanja živalskih vrst iz prejšnjega odstavka se izvaja z monitoringom živalskih vrst ali indikatorskih živalskih vrst, ki posredno kažejo na stanje teh živalskih vrst in njihovih habitatov.
(3) Spremljanje stanja živalskih vrst iz priloge 1 in 2 te uredbe se nanaša zlasti na:
– obseg naravne razširjenosti živalske vrste, zlasti v ključnih življenjskih obdobjih,
– velikost ali gostoto populacije,
– ohranjenost in potek naravnih procesov ali izvajanje rabe, ki so potrebni za obstoj habitata živalske vrste in
– dejavnosti, ravnanja, posege in pojave, ki negativno vplivajo na stanje ohranjenosti živalske vrste, vključno z nenamernim ujetjem oziroma usmrtitvijo živali.
26. člen
(ponovna naselitev živalskih vrst)
(1) Ministrstvo dovoli ponovno naselitev domorodne živalske vrste, z namenom prispevati k ponovni vzpostavitvi ugodnega stanja te vrste, na podlagi strokovnega mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave, iz katerega mora biti razvidno:
– da je bila živalska vrsta na ozemlju Republike Slovenije iztrebljena, v ekosistemu, v katerem so bile te vrste iztrebljene, pa še obstajajo približno enaki abiotski in biotski dejavniki, kot so bili pred iztrebitvijo,
– da se ponovno naseljuje živali, ki so gensko najbolj sorodne iztrebljeni populaciji in
– da bo ponovna naselitev omogočila oziroma prispevala k vzpostavitvi ugodnega stanja te živalske vrste.
(2) Pri izdaji dovoljenja iz prejšnjega odstavka se zagotovi sodelovanje javnosti z javnim naznanilom na spletni strani ministrstva pred izdajo dovoljenja.
27. člen
(vloga)
(1) Dovoljenje iz prejšnjega člena se izda na podlagi vloge ali po uradni dolžnosti.
(2) Vloga za izdajo dovoljenja iz prejšnjega člena mora vsebovati:
– ime in priimek fizične osebe ali firmo pravne osebe, ki želi pridobiti dovoljenje iz prejšnjega člena,
– rojstni datum in stalno ali začasno prebivališče fizične osebe ali sedež pravne osebe ter ime in priimek odgovorne osebe in, če je to potrebno, vseh izvrševalcev ravnanja, če ravnanje izvršuje več oseb,
– vrsto, podvrsto oziroma višjo taksonomsko skupino ter največje predvideno število živali, za katere se predvideva ponovna naselitev,
– razlog za ponovno naselitev živalske vrste z utemeljitvijo,
– dokaz, iz katerega je razvidno, da se ponovno naseljuje živali, ki so gensko najbolj sorodne iztrebljeni populaciji,
– predvideno časovno obdobje ponovne naselitve in
– predvideno geografsko območje ponovne naselitve.
3. NADZOR
28. člen
(nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe izvajajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, inšpektorji, pristojni za divjad, inšpektorji, pristojni za ribištvo in naravovarstveni nadzorniki.
(2) Izvajanje določb te uredbe, ki se nanašajo na delovna področja drugih ministrstev, nadzorujejo tudi inšpektorji, pristojni za nadzor teh delovnih področij, v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje inšpektorjev.
4. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
29. člen
(1) Pravne ali fizične osebe, ki zadržujejo živali vrst iz poglavja A priloge 1 te uredbe v ujetništvu, so dolžne tiste živali, ki so zdrave in sposobne samostojno preživeti v naravi ter za njih niso pridobile dovoljenja za zadrževanje v ujetništvu, v enem letu po uveljavitvi te uredbe spustiti na prostost, na način, določen v predpisu, ki ureja zatočišče.
(2) Pravne ali fizične osebe, ki zadržujejo v ujetništvu živali vrst iz poglavja A priloge 1 te uredbe in jih ni mogoče spustiti na prostost ali živali vrst iz priloge 1 te uredbe, ki so bile legalno uvožene z namenom zadrževanja v ujetništvu ali gojitve, so dolžne v enem letu po uveljavitvi te uredbe zaprositi za dovoljenje za zadrževanje teh živali v ujetništvu.
30. člen
(1) Ne glede na prepovedi iz prvega, drugega in tretjega odstavka 13. člena in 14. člena te uredbe lahko pravne ali fizične osebe zadržujejo v ujetništvu, posedujejo, prevažajo oziroma prenašajo, prodajajo, zamenjujejo ali ponujajo za prodajo ali zamenjavo živali vrst iz priloge 1 te uredbe, njihove dele ali izdelke iz njih in strukture, če so bile pridobljene pred uveljavitvijo te uredbe, skladno s predpisi s področja varstva narave, in zanje ni bilo treba pridobiti dovoljenja.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporablja za prodajo, zamenjavo ali ponujanje za prodajo ali zamenjavo živali vrst iz priloge 1 te uredbe, njihovih delov ali izdelkov iz njih, za katere je bilo izdano dovoljenje na podlagi Uredbe o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Uradni list RS, št. 57/93, 61/93 – popr., 56/99 – ZON, 69/00, 82/02 in 98/02).
31. člen
Pravne in fizične osebe, ki posedujejo mrtve živali živalskih vrst iz priloge 1 te uredbe, v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti (preparatorstvo, strojenje kož ipd.), so jih dolžne ministrstvu prijaviti v roku šestih mesecev od uveljavitve te uredbe.
32. člen
Zadeve, glede katerih je postopek ob uveljavitvi te uredbe v teku oziroma glede katerih je bila ob uveljavitvi te uredbe že vložena zahteva ali pravno sredstvo, se končajo po določbah Uredbe o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Uradni list RS, št. 57/93, 61/93 – popr., 56/99 – ZON, 69/00, 82/02 in 98/02).
33. člen
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati:
1. Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Uradni list RS, št. 57/93, 61/93 – popr., 56/99 – ZON, 69/00, 82/02 in 98/02);
2. 16. člen Uredbe o zatočišču za živali prosto živečih vrst (Uradni list RS, št. 98/02).
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se določbe predpisov iz prejšnjega odstavka uporabljajo do 1. maja 2004.
34. člen
Določbe 7. člena te uredbe se za velike zveri začnejo uporabljati 1. januarja 2005.
35. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. maja 2004.
Št. 322-18/2003-2
Ljubljana, dne 22. aprila 2004.
EVA 2003-2511-0167
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik
PRILOGA 3
PREPOVEDANI NAČINI IN SREDSTVA ZA UJETJE IN UBITJE TER PREPOVEDANA PREVOZNA
SREDSTVA PRI LOVU IN RIBOLOVU
1. Neselektivna sredstva
SESALCI
– Slepe ali pohabljene živali, uporabljene kot žive vabe
– Magnetofoni
– Električne in elektronske naprave, s katerimi je mogoče ubijanje ali
omamljanje
– Umetni viri svetlobe
– Ogledala in druge zaslepljevalne naprave
– Naprave za osvetljevanje ciljev
– Merilne naprave za nočno streljanje, ki vsebujejo elektronski povečevalec
slike ali pretvornik slike
– Razstreliva
– Mreže, ki so glede na delovanje ali pogoje uporabe neselektivne
– Pasti, ki so glede na delovanje ali pogoje uporabe neselektivne
– Samostreli
– Strupi in zastrupljene vabe ali vabe za omamljanje
– Izganjanje s plinom ali dimom
– Polavtomatsko ali avtomatsko orožje z nabojnikom, v katerem sta lahko več
kot dva naboja
PTICE
- Zanke, limanice, kavlji, slepe ali pohabljene žive ptice, uporabljene kot
vaba, magnetofoni, električne naprave za ubijanje ali omamljanje.
- Umetni viri svetlobe, ogledala, naprave za osvetljevanje ciljev, merilne
naprave za nočno streljanje, ki vsebujejo elektronski povečevalec slike ali
pretvornik slike.
- Eksplozivi.
- Mreže, pasti, zastrupljena vaba, vaba za omamljanje.
- Polavtomatsko ali avtomatsko orožje z nabojnikom, v katerem sta lahko več
kot dva naboja.
RIBE
– Strup
– Razstreliva
2. Prevozna sredstva
SESALCI, PTICE in RIBE
– Zrakoplovi
– Premikajoča se motorna vozila
PTICE
- Čolni, ki se vozijo s hitrostjo, večjo od 5 kilometrov na uro.
PRILOGA 4
Varstveni cilji za ohranjanje specifičnih lastnosti habitata zavarovane vrste in
naravnih procesov ali ustrezne rabe so:
1. ohranjanje v ugodnem stanju tistih habitatnih tipov, ki so bistveni za
ohranjanje zavarovane vrste v ugodnem stanju, v skladu z varstvenimi cilji iz
predpisa, ki ureja habitatne tipe,
2. ohranjanje raznolikosti habitata zavarovane vrste, zlasti pa ohranjanje
tistih mest v habitatu, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze
zavarovane vrste (npr. mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje,
prezimovanje, selitev in prehranjevanje),
3. ohranjanje ustreznih ekoloških značilnosti habitata zavarovane vrste, zlasti
z ohranjanjem struktur, ki jih zavarovana vrsta v habitatnem tipu potrebuje
za preživetje in uspešno razmnoževanje,
4. ohranjanje naravne sestave biocenoze, brez tujerodnih vrst ali podvrst in
biotehnološko spremenjenih organizmov,
5. ohranjanje neonesnaženega zraka, vode in tal, v primeru onesnaževanja pa
izboljševanja stanja,
6. ohranjanje celovitosti habitata oziroma povezovanja fragmentiranih delov
habitata nazaj v celoto,
7. odpravljanje motenj, ki neugodno vplivajo na zagotavljanje ugodnega stanja
ohranjenosti zavarovane vrste živali (primeroma hrup, množična ali pogostna
prisotnosti ljudi, svetlobno onesnaževanje), zlasti na delu habitata na
motenje občutljive vrste.
PRILOGA 5
Raziskave in vsebine, ki so podlaga za zavarovanje ptičjih vrst
1. Priprava nacionalnega seznama ptičjih vrst, ki jim grozi izumrtje ali vrst,
ki so še posebej prizadete, upoštevajoč njihovo geografsko razširjenost.
2. Popis in ekološki opis območij, ki so posebej pomembna za selitvene vrste
ptic na njihovih selitvenih poteh ter kot prezimovališča in gnezdišča.
3. Navedba podatkov o populacijskih nivojih selitvenih vrst ptic, ki so
razvidni iz obročkanja.
4. Ocena vpliva načinov odvzema ptic na populacijske nivoje.
5. Razvoj ali izboljšava ekoloških načinov za preprečevanje škode, ki jo
povzročajo ptice.
6. Določitev vloge, ki jo imajo nekatere vrste ptic kot pokazatelji
onesnaženosti.
7. Preučitev škodljivih vplivov kemičnega onesnaževanja na populacijske nivoje
vrst ptic.
