Na podlagi 84. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96) izdaja minister za šolstvo in šport

S to odredbo se določajo normativi in standardi, ki so podlaga za sistemizacijo delovnih mest in določitev dela dohodka za izvedbo vzgojno-izobraževalnega programa osnovne šole.

Elementi za sistemizacijo delovnih mest strokovnih, vodstvenih in drugih delavcev
Elementi za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev učiteljev so:
– ure pouka obveznih predmetov,
– ure pouka, pri katerih se učenci delijo v skupine,
– ure pevskega zbora (2 uri na razredni in največ 4 ure na predmetni stopnji),
– ure dopolnilnega in dodatnega pouka,
– ure drugih oblik individualne in skupinske pomoči učencem,
– program dela v podaljšanem bivanju od 1. do 4. razreda in 50% tega v 5. in 6. razredu,
– vzgojno-izobraževalni program v bolnišničnih oddelkih,
– ure individualnega programa za otroke s posebnimi potrebami.

1. Učitelji
1.1. Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je:
1.1.1. – 22 ur za učitelje,
– 21 ur za učitelje slovenskega jezika, italijanskega jezika v šolah z italijanskim učnim jezikom ter slovenskega in madžarskega jezika v dvojezičnih šolah,
– 25 ur za učitelje v bolnišničnih oddelkih,
1.1.2. – 22 ur za učitelje, ki izvajajo druge oblike individualne in skupinske pomoči učencem.
1.2. Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 50 minut, je:
– 25 ur za učitelje v podaljšanem bivanju.

Kriterij za vrednotenje dela razrednika sta v prvem in osmem razredu dve uri pouka tedensko, v ostalih razredih pa ena.
Kriterij za vrednotenje dela mentorja pripravniku je ena ura pouka tedensko.

2. Direktor, ravnatelj, pomočnik ravnatelja
2.1. Osnovno šolo vodi ravnatelj.
2.2. Osnovno šolo, ki ima po določilih ustanovitvenega akta oblikovane najmanj tri organizacijske enote, vodi direktor.
2.3. V osnovni šoli, ki ima po določilih ustanovitvenega akta oblikovani dve organizacijski enoti, opravlja funkcijo direktorja ravnatelj ene izmed njih.
2.4. Učna obveznost direktorja oziroma ravnatelja šole se uredi s pogodbo o zaposlitvi.
2.5. Učna obveznost ravnatelja osnovne šole z več kot 16 oddelki je lahko najmanj 2 uri pouka oziroma 4 ure svetovalnega dela, največ pa 5 ur pouka oziroma 10 ur svetovalnega dela na teden.
2.6. Ravnateljeva učna obveznost za tedensko polno delovno obveznost je v osnovnih šolah:
s 15 do 16 oddelki je 2 uri pouka ali 4 ure svetovalnega dela,
s 13 do 14 oddelki 3 ure pouka ali 6 ur svetovalnega dela,
z 11 do 12 oddelki 4 ure pouka ali 8 ur svetovalnega dela,
z 9 do 10 oddelki 5 ur pouka ali 10 ur svetovalnega dela,
z 8 oddelki ali manj 6 ur pouka ali 12 ur svetovalnega dela.
2.7. Učna obveznost ravnatelja osnovne šole s 16 oddelki ali več, ki je organizacijska enota, je za polno delovno obveznost 4 ure pouka ali 8 ur svetovalnega dela tedensko. Za vsaka dva oddelka manj se njegova učna obveznost poveča za 1 uro pouka ali 2 uri svetovalnega dela, vendar največ do 8 ur pouka ali 16 ur svetovalnega dela.
2.8. Ob izpolnitvi pogojev iz točk 2.6. in 2.7. lahko ravnatelj uči še največ 3 ure pouka oziroma 6 ur svetovalnega dela na teden.
2.9. V osnovni šoli lahko ravnatelj in ravnatelj v funkciji direktorja imenuje pomočnika ravnatelja.
2.9.1. Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja v osnovni šoli z 18 oddelki. Učna obveznost pomočnika ravnatelja v šoli z 18 oddelki je za tedensko polno delovno obveznost 13 ur pouka ali 26 ur svetovalnega dela. Za vsaka 2 oddelka več, se njegova učna obveznost zmanjša za 1 uro pouka ali 2 uri svetovalnega dela, tako da ima pri 36 oddelkih 4 ure pouka ali 8 ur svetovalnega dela.
Drugega pomočnika ravnatelja lahko imenuje ravnatelj pri 38 oddelkih, tretjega pa pri 58 oddelkih ali več. Učna obveznost se zanju določi po enakih kriterijih kot pri prvem.
2.9.2. V osnovni šoli, ki je organizacijska enota in ima najmanj 18 oddelkov, ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja. Njegova učna obveznost je za tedensko polno delovno obveznost 15 ur pouka ali 30 ur svetovalnega dela.
Za vsaka 2 oddelka več se mu učna obveznost zmanjša za 1 uro pouka ali 2 uri svetovalnega dela, tako da ima pri 36 oddelkih 6 ur pouka ali 12 ur svetovalnega dela.
Drugega pomočnika ravnatelj imenuje pri 38 oddelkih.
Učna obveznost za drugega pomočnika, se določi po enakih merilih kot pri prvem.

3. Svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci
3.1. V osnovni šoli z 20 oddelki se sistemizira eno delovno mesto svetovalnega delavca.
V šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa najmanj v ustreznem deležu.
3.2. V osnovni šoli z 20 oddelki ali več se sistemizira eno delovno mesto knjižničarja.
3.3. V osnovni šoli z več kot 45 oddelki od 1. do 8. razreda se sistemizira eno delovno mesto računalničarja organizatorja informacijskih dejavnosti.
V osnovni šoli s 45 oddelki in manj se to delovno mesto sistemizira takole:

za 37 do 45 oddelkov                       0,90 delovnega mesta,
za 33 do 36 oddelkov                       0,75 delovnega mesta,
za 29 do 32 oddelkov                       0,65 delovnega mesta,
za 25 do 28 oddelkov                       0,55 delovnega mesta,
za 21 do 24 oddelkov                       0,45 delovnega mesta,
za od 17 do 20 oddelkov                    0,35 delovnega mesta,
za 13 do 16 oddelkov                       0,30 delovnega mesta,
za 9 do 12 oddelkov                        0,25 delovnega mesta,
za 5 do 8 oddelkov                         0,20 delovnega mesta.

3.4. V osnovni šoli se sistemizira za 4200 malic dnevno eno delovno mesto organizatorja šolske prehrane. Imeti mora ustrezno strokovno izobrazbo.

4. Računovodska, administrativna in tehnična dela
4.1. V osnovni šoli z 20 oddelki in več se sistemizira eno delovno mesto računovodje. Imeti mora štiriletno strokovno šolo.
4.2. V osnovni šoli z 20 oddelki in več se sistemizira eno delovno mesto pisarniškega referenta. Imeti mora štiriletno strokovno šolo.
4.3. V osnovni šoli z 20 oddelki in več se sistemizira za opravljanje tehničnih vzdrževalnih del delovno mesto hišnika vzdrževalca. Imeti mora triletno strokovno šolo.
4.4. V osnovni šoli z 20 oddelki in več z lastno kurilnico na trdna goriva se sistemizira delovno mesto kurjača. Imeti mora triletno strokovno šolo.
4.5. V osnovni šoli z manj kot 10 oddelki, ki ima lastno kurilnico na trdno gorivo, se sistemizira eno delovno mesto hišnika kurjača. Imeti mora triletno strokovno šolo.
4.6. V osnovni šoli se sistemizira za pripravo 400 malic dnevno eno delovno mesto kuharja. Imeti mora triletno strokovno šolo.
4.7. V osnovni šoli se sistemizira na 900 m2 talne hišne čistilne neto površine eno delovno mesto čistilca. Imeti mora končano osnovno šolo.

5. Normativi za oblikovanje oddelkov
5.1. Normativ za oblikovanje oddelka v osnovni šoli je 28 učencev.
5.2. Normativ za oblikovanje oddelka v dvojezični osnovni šoli je 21 učencev.
5.3. Normativ za oblikovanje romskega oddelka v osnovni šoli je 16 učencev.
5.4. Normativ za oblikovanje oddelka, v katerem so najmanj 3 romski učenci, je 21.
5.5. Če je v oddelku vključen učenec s posebnimi potrebami, je normativ za oblikovanje oddelka 24 učencev, če sta v oddelku dva taka učenca, pa 21.
5.6. Normativ za oblikovanje oddelkov v bolnišnični osnovni šoli je 12 učencev, če se lahko gibljejo, in 6 učencev, če ležijo.
5.7. Normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh razredov je 21 učencev, iz dveh razredov v dvojezični osnovni šoli je 16 učencev, za skupinsko delo z učenci treh razredov ali več je 14 učencev, za skupinsko delo z učenci treh ali več razredov v dvojezični osnovni šoli je 10 učencev.
5.8. Normativ za oblikovanje oddelka podaljšanega bivanja je 28 učencev.
Normativ za oddelek podaljšanega bivanja, kombiniranega iz dveh razredov, je 24 učencev, iz treh in več pa 21. Oddelek se oblikuje za najmanj 16 učencev.
5.9. Če je v osnovni šoli samo en oddelek za odrasle, se oblikuje za najmanj 12, v kombiniranem oddelku pa za 8 udeležencev. Če je udeležencev več kot 18, v kombiniranem oddelku pa 14, se oblikujeta 2 oddelka.

6. Normativ za oblikovanje skupin
6.1. Normativ za oblikovanje skupin, ki jih zahteva učni načrt, je 20 učencev.
6.2. Normativ za spremstvo učencev na ekskurziji je 15 učencev.
6.3. Normativ za spremstvo učencev v šoli v naravi je 15 učencev.
6.4. Normativ za oblikovanje skupine pri pouku plavanja je 8 učencev neplavalcev, oziroma 12 učencev plavalcev.
6.5. Normativ za oblikovanje skupine pri pouku smučanja je 12 učencev oziroma 10 učencev smučarjev začetnikov.

7. Izjeme
7.1. V osnovni šoli, ki ne izpolnjuje pogojev iz točk 3 in 4, se sistemizirajo delovna mesta z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
7.2. Zaradi posebnih razmer se število učencev, določeno za oblikovanje oddelkov v točkah od 5.1. do 5.9., v soglasju s pristojnim upravnim organom lahko poveča za dva učenca.
7.3. V osnovnih šolah na območjih s posebnimi razvojnimi problemi pristojni upravni organ s posebnim sklepom za posamezno šolsko leto lahko odobri drugačne normative, kot je določeno s to odredbo.
7.4. Če organizacija vzgojno-izobraževalnega dela v osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom ter v dvojezičnih osnovnih šolah, ni v skladu z normativi, jo odobri po določilih zakona o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 12/82 in Uradni list RS, št. 12/91-I) s posebnim sklepom za posamezno šolsko leto odobri pristojni upravni organ.
7.5. Druge izjeme zaradi posebnih delovnih razmer odobri s posebnim sklepom pristojni upravni organ.

Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati sklep o določitvi normativov in standardov za opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti v osnovnih šolah, glasbenih šolah in domovih za učence osnovnih šol (Uradni list RS, št. 4/92).

Druga alinea točke 1.1.1. te odredbe začne veljati v šolskem letu 1998/99.
Osma alinea drugega poglavja začne veljati ob uveljavitvi zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.

Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, izvajati pa se začne 1. septembra 1997.