Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 31. maja 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o prijavi prebivališča, ki obsega:

– Zakon o prijavi prebivališča – ZPPreb (Uradni list RS, št. 9/01 z dne 9. 2. 2001) in
– Zakon o spremembah Zakona o prijavi prebivališča – ZPPreb-A (Uradni list RS, št. 39/06 z dne 13. 4. 2006).

Ta zakon ureja način in postopek prijave in odjave stalnega in začasnega prebivališča, prijavo in odjavo gosta, vodenje registra stalnega prebivalstva ter posredovanje podatkov uporabnikom.

Posameznik mora prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja, odjaviti stalno prebivališče, če se za stalno odseli z območja Republike Slovenije, prijaviti začasni odhod z območja Republike Slovenije, ki traja več kot tri mesece ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče. Stanodajalec mora prijaviti in odjaviti gosta ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče posameznika, kot določa ta zakon.

V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. posameznik je državljan Republike Slovenije ali tujec, ki mora po določbah tega zakona na območju Republike Slovenije izpolniti prijavno-odjavno obveznost;
2. prebivališče je naselje, kjer se posameznik naseli z namenom, da v njem prebiva. Za Republiko Slovenijo je to občina, naselje, ulica, hišna številka z dodatkom k hišni številki in geokodo ter oznaka stanovanja, za tujino pa država, kraj, ulica in hišna številka;
3. stalno prebivališče je naselje, kjer se posameznik naseli z namenom, da v njem stalno prebiva, ker je to naselje središče njegovih življenjskih interesov, to pa se presoja na podlagi njegovih poklicnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naseljem, kjer živi, dejansko obstajajo tesne in trajne povezave;
4. začasno prebivališče je vsako drugo prebivališče, kjer se posameznik zadržuje ali začasno prebiva zaradi dela, šolanja ali drugih razlogov, vendar v njem nima namena stalno prebivati;
5. gospodinjstvo je skupnost posameznikov, ki izjavijo, da stalno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb (kot na primer za stanovanje, hrano, šolanje otrok ipd.). Za gospodinjstvo se šteje tudi posameznik, ki izjavi, da prebiva sam v ločeni stanovanjski enoti, ali kot podnajemnik v delu te enote in sam porablja dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb;
6. nastanitveni objekti so prostori, namenjeni nastanitvi posameznikov (samski domovi, dijaški in študentski domovi, domovi za ostarele, socialnovarstveni zavodi in drugi objekti, namenjeni skupinski nastanitvi ali izvajanju dejavnosti, ki vključuje 24-urno bivanje);
7. turistični in gostinski objekti so prostori, namenjeni sprejemu posameznikov na prenočišče ali počitek (hoteli, moteli, zdravilišča, penzioni, prenočišča, gostišča, turistične kmetije, hotelska in apartmajska naselja, kampi, marine, planinski in drugi domovi ter drugi objekti, če se uporabljajo za prenočišča ali počitek);
8. visokogorske koče oziroma postojanke so težje dostopne koče oziroma postojanke v slovenskem visokogorju, določene na podlagi kategorizacije Planinske zveze Slovenije;
9. stanodajalec je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba, ki proti plačilu sprejema goste na prenočišče oziroma počitek, ali v okviru svoje dejavnosti posameznikom nudi začasno nastanitev;
10. register stalnega prebivalstva je računalniško vodena zbirka podatkov o posameznikih, ki imajo stalno ali začasno prebivališče na območju Republike Slovenije oziroma so se stalno ali začasno, to je za več kot tri mesece, odselili iz Republike Slovenije;
11. evidenca gostov je na podlagi enotne metodologije računalniško ali ročno vodena evidenca posameznikov, sprejetih na prenočišče oziroma počitek ali začasno nastanitev;
12. kraj rojstva za rojene v Republiki Sloveniji sta občina in naselje, kjer je posameznik rojen, za rojene v tujini pa država in kraj.

Določbe tega zakona veljajo za posameznika, kolikor ni s posebnim zakonom ali mednarodno pogodbo drugače določeno.

Za prijavo oziroma odjavo stalnega prebivališča in prijavo spremembe naslova stanovanja ter prijavo oziroma odjavo začasnega prebivališča je pristojna upravna enota (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), na območju katere ima posameznik stalno ali začasno prebivališče, ali ga prijavlja oziroma odjavlja.
Za prijavo oziroma odjavo gosta je pristojna policijska postaja, na območju katere se posameznik nastani.

Stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja mora posameznik prijaviti pristojnemu organu, kadar se v nekem naselju stalno naseli ali spremeni naslov stanovanja, odjaviti pa v primeru, kadar se stalno odseli z območja Republike Slovenije.
Posameznika, mlajšega od 18 let ter posameznika, ki ni poslovno sposoben, morajo prijaviti oziroma odjaviti starši ali skrbniki, oziroma tisti, pri katerih stalno prebiva.
Posameznik, starejši od 15 let, ki je po drugih predpisih pridobil popolno poslovno sposobnost, se mora prijaviti oziroma odjaviti sam.
V primeru, ko živijo starši ločeno, otroka prijavi oziroma odjavi tisti izmed roditeljev, ki izvršuje roditeljsko pravico in pri katerem otrok stalno prebiva.
Stalno prebivališče oziroma spremembo naslova stanovanja je treba prijaviti v osmih dneh od naselitve, odjaviti pa pred odselitvijo.
Pristojni organ izda posamezniku potrdilo o prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča.

Posameznik mora ob prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča in prijavi spremembe naslova stanovanja dati pristojnemu organu naslednje podatke:
1. priimek in ime;
2. EMŠO oziroma datum rojstva in spol, če ta ni določena;
3. kraj rojstva;
4. staro stalno prebivališče;
5. novo stalno prebivališče;
6. državljanstvo;
7. narodnost;
8. zakonski stan;
9. priimek in ime ter EMŠO posameznika, ki vodi gospodinjstvo, ter sorodstveno razmerje do njega;
10. dovoljenje oziroma prepoved za posredovanje podatkov iz 1. in 5. točke porabnikom, ki nimajo zakonske podlage za zbiranje teh podatkov;
11. datum prijave, odjave oziroma spremembe.
Podatek iz 7. točke prejšnjega odstavka da posameznik pristojnemu organu le v primeru, če se o narodni pripadnosti želi izreči, na kar ga mora uradna oseba, ki vodi postopek, opozoriti.
Stalno prebivališče in sprememba naslova stanovanja se prijavi oziroma odjavi na obrazcu za prijavo oziroma odjavo stalnega prebivališča.
Posameznik ob prijavi stalnega prebivališča in prijavi spremembe naslova stanovanja predloži dokazilo, da ima pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja. Kot dokazilo, da ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu, se šteje dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma solastnikov stanovanja oziroma upravljavca nastanitvenega objekta.
Tujec ob prijavi stalnega prebivališča in spremembe naslova stanovanja, poleg dokazila iz prejšnjega odstavka, predloži še dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
Pristojni organ preveri pravilnost naslova, na katerega se posameznik prijavlja, v registru prostorskih enot, v primeru prijave stalnega prebivališča in spremembe naslova tujca pa tudi veljavnost dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
Če pristojni organ ob prijavi stalnega prebivališča in spremembe naslova stanovanja podvomi o resničnosti v prijavi navedenih podatkov, oziroma posameznik ob prijavi stalnega prebivališča ne predloži dokazila iz četrtega odstavka tega člena, lahko odkloni prijavo stalnega prebivališča in posameznika na tem naslovu prijavi začasno, in sicer za čas, dokler ne preveri resničnosti podatkov prijave, vendar največ za 60 dni, oziroma dokler ne ugotovi ali posameznik dejansko stalno prebiva na tem naslovu.

Če pristojni organ podvomi, da posameznik stalno prebiva v naselju oziroma na naslovu, kjer je prijavil stalno prebivališče, oziroma je obveščen, da tam ne prebiva stalno, uvede postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča. Ta postopek uvede tudi v primeru, da se je posameznik za stalno odselil z območja Republike Slovenije, ali da nima prijavljenega stalnega prebivališča, čeprav v Republiki Sloveniji dejansko živi.
Pristojni organ je dolžan uvesti postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča na zahtevo lokalne skupnosti na območju katere je posameznik prijavil stalno prebivališče, ali na območju katere dejansko živi.
V primeru, ko se v postopku ugotovi, da posameznik dejansko stalno prebiva na območju drugega pristojnega organa, se ugotavljanje stalnega prebivališča odstopi pristojnemu organu, na območju katerega posameznik stalno prebiva.
Če posameznik nima prijavljenega stalnega prebivališča, po določbah tega zakona pa ga tudi ni mogoče prijaviti, se za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi. Pristojni organ mora pred prijavo stalnega prebivališča pridobiti pisno soglasje organa ali organizacije, ki posamezniku daje pomoč. Če organ ali organizacija ne da pisnega soglasja, pristojni organ posameznika stalno prijavi na naslovu tistega organa ali organizacije, ki je posamezniku dal zadnji pomoč. Organi in organizacije, ki posamezniku nudijo pomoč, morajo pri prijavi stalnega prebivališča sodelovati s pristojnim organom.
Pristojni organ mora obvestiti organ oziroma organizacijo o prijavi stalnega prebivališča posameznika iz prejšnjega odstavka na njegovem naslovu.
Na podlagi dokončne odločbe, s katero pristojni organ ugotovi dejansko stalno prebivališče posameznika, vpiše v register stalnega prebivalstva novo stalno prebivališče, oziroma odjavi stalno prebivališče v primeru stalne odselitve z območja Republike Slovenije. Dokončna odločba velja kot potrdilo o prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča.
Če pristojni organ v postopku ne more ugotoviti, kje posameznik dejansko prebiva in po določbi četrtega odstavka tega člena ne more prijaviti njegovega stalnega prebivališča, na podlagi dokončne odločbe posameznika iz registra stalnega prebivalstva izbriše.

Posameznika, ki se nastani ali začasno prebiva v turističnem, gostinskem ali nastanitvenem objektu, mora stanodajalec prijaviti oziroma odjaviti, ne glede na trajanje nastanitve.
Posameznik mora ob prijavi oziroma odjavi dati stanodajalcu podatke iz 1., 2., 5., 6. in 11. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona ter številko javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ (v nadaljnjem besedilu: javna listina).
Če se posameznik, mlajši od 15 let, nastani skupaj s starši, skrbniki ali ožjimi družinskimi člani, so ti ob prijavi oziroma odjavi dolžni dati stanodajalcu o njem podatke iz 1., 2. in 6. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona.
Ne glede na določbo drugega odstavka lahko vodja skupine ob prijavi oziroma odjavi organiziranih skupin, ki štejejo najmanj osem ljudi, njihova nastanitev pa ne traja več kot sedem dni, predloži stanodajalcu seznam članov skupine, ki za vsakega člana vsebuje podatke iz 1., 2. in 6. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona.
Stanodajalec mora preveriti resničnost danih podatkov, pri čemer ima pravico preveriti istovetnost posameznika z vpogledom v javno listino.

Posameznika, ki se nastani v turističnem ali gostinskem objektu, mora stanodajalec prijaviti oziroma odjaviti pristojni policijski postaji v 12 urah po njegovem sprejemu oziroma odhodu.
Tujca, ki se nastani v nastanitvenem objektu in nima dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji, mora stanodajalec prijaviti oziroma odjaviti pristojni policijski postaji v treh dneh po njegovem sprejemu oziroma odhodu.
Tujec, ki nima dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji in se ne nastani v objektih oziroma pri stanodajalcih iz prvega odstavka prejšnjega člena, se mora prijaviti pristojni policijski postaji v roku treh dni po prehodu državne meje oziroma po spremembi nastanitve, odjaviti pa pred odhodom.
Prijava oziroma odjava iz prejšnjih odstavkov se poda na obrazcu za prijavo oziroma odjavo gosta.
Pristojni organ lahko določi daljši rok za prijavo oziroma odjavo iz prvega odstavka tega člena, če stanodajalec zaradi velike oddaljenosti od naselja, kjer je sedež policijske postaje, ne more izpolniti prijavne obveznosti v predpisanem roku, ki pa ne sme biti daljši od treh dni.
Stanodajalec iz prvega in drugega odstavka tega člena mora pristojni policijski postaji posredovati naslednje podatke:
– priimek in ime ter naslov oziroma ime (firme) in sedež stanodajalca ter stanodajalčevo EMŠO oziroma
– številko registrskega vpisa firme;
– naslov, na katerega posameznika prijavlja oziroma iz katerega ga odjavlja;
– podatke iz drugega, tretjega oziroma četrtega odstavka prejšnjega člena.
Tujec iz tretjega odstavka tega člena mora pristojni policijski postaji dati naslov, na katerega se prijavlja in podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena.
Podatke iz šestega in sedmega odstavka tega člena sme pristojna policijska postaja hraniti največ šest mesecev od dneva prijave oziroma odjave posameznika, nato pa jih mora arhivirati.
Določbe tega člena se ne uporabljajo za prijavo oziroma odjavo posameznikov, sprejetih na prenočišče ali počitek v visokogorskih kočah ali postojankah.

Posameznika, ki se nastani v nastanitvenem objektu, mora stanodajalec prijaviti oziroma odjaviti pristojnemu organu v roku treh dni po njegovem sprejemu oziroma odhodu, na obrazcu za prijavo oziroma odjavo začasnega prebivališča.
Določba prejšnjega odstavka se uporablja za tujca le v primeru, če ima veljavno dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji.
Stanodajalec iz prvega odstavka tega člena mora ob prijavi začasnega prebivališča dati pristojnemu organu podatke iz šestega odstavka 10. člena tega zakona.
Pristojni organ izda posamezniku potrdilo o prijavi oziroma odjavi začasnega prebivališča.

Posameznik, ki se nastani ali začasno prebiva izven naselja stalnega oziroma začasnega prebivališče v objektih, kot so počitniške hiše, stanovanja in drugi objekti, vendar ne v objektih oziroma pri stanodajalcih iz prvega odstavka 9. člena tega zakona, mora pristojnemu organu prijaviti oziroma odjaviti začasno prebivališče, če namerava v tem naselju prebivati več kot 60 dni.
Začasno prebivališče iz prejšnjega odstavka mora posameznik prijaviti v treh dneh od dneva naselitve, odjaviti pa pred odselitvijo.
Določba prvega odstavka tega člena se uporablja za tujca le v primeru, če ima veljavno dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji in pri pristojnem organu prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče. Tujec, ki ima veljavno dovoljenje za prebivanje, vendar v Republiki Sloveniji nima prijavljenega stalnega oziroma začasnega prebivališča pri pristojnem organu, mora pristojnemu organu začasno prebivališče prijaviti v roku treh dni od dneva naselitve, odjaviti pa pred odselitvijo.
Začasno prebivališča se prijavi oziroma odjavi na obrazcu za prijavo oziroma odjavo začasnega prebivališča.
Posameznik mora ob prijavi oziroma odjavi začasnega prebivališča dati pristojnemu organu naslov začasnega prebivališča, na katerega se prijavlja ter podatke iz 1., 2., 5., 6. in 11. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona.
Za prijavo začasnega prebivališča se smiselno uporabljajo določbe 6. in 7. člena tega zakona.

Posameznik, ki namerava odpotovati z območja Republike Slovenije za več kot tri mesece, mora svoj odhod prijaviti pristojnemu organu, preden odpotuje.
Posameznik iz prejšnjega odstavka, ki se vrne v Republiko Slovenijo za več kot 60 dni ali z namenom, da bo tukaj stalno prebival, mora pristojnemu organu prijaviti svojo vrnitev v osmih dneh po prihodu.
Ob prijavi začasnega odhoda oziroma vrnitve mora posameznik dati pristojnemu organu podatke iz petega odstavka prejšnjega člena.
Začasen odhod oziroma vrnitev se prijavi na obrazcu za prijavo začasnega odhoda z območja Republike Slovenije oziroma vrnitve v Republiko Slovenijo.
Za prijavo začasnega odhoda z območja Republike Slovenije oziroma vrnitve v Republiko Slovenijo, se smiselno uporabljajo določbe 6. in 7. člena tega zakona.

Prijava začasnega prebivališča ni potrebna za posameznike:
– ki se nastanijo v objektih ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, policije, ministrstva, pristojnega za obrambo in Slovenske vojske, ki so namenjeni za potrebe opravljanja službe;
– ki se nastanijo v bolnišnici ali v drugem zdravstvenem zavodu zaradi zdravljenja;
– ki so v zavodih za prestajanje kazni in prevzgojnih domovih;
– ki se nastanijo v zatočiščih za žrtve nasilja v družini;
– ki so pripadniki sil za zaščito, reševanje in pomoč, če na povabilo Republike Slovenije sodelujejo pri odpravljanju posledic naravnih nesreč;
– ki se kot državljani, ki jim je bil priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti, zaradi opravljanja nadomestne civilne službe ali drugega predpisanega usposabljanja za zaščito in reševanje, nastanijo v objektih organizacij, ki to službo ali usposabljanje izvajajo.

Stanodajalec mora voditi evidenco gostov, ki poleg zaporedne številke prijave vsebuje podatke iz drugega, tretjega oziroma četrtega odstavka 9. člena tega zakona.
V evidenco gostov se vpiše posameznik, ki se pri stanodajalcu nastani ali začasno prebiva.
Za točnost podatkov, ki se vpisujejo v evidenco gostov, je odgovoren stanodajalec oziroma oseba, zaposlena pri stanodajalcu, ki je pooblaščena za evidentiranje podatkov v evidenco gostov.
Pristojni organ, v skladu z metodologijo iz prvega odstavka 16. člena tega zakona, določi način vodenja evidence gostov in posredovanja podatkov iz nje.
Stanodajalec mora podatke iz evidence gostov hraniti eno leto od dneva vpisa posameznika v evidenco, nato pa jih uničiti na način, ki ga predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.

Metodologijo vodenja podatkov v evidenci gostov in način posredovanja podatkov iz te evidence predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
Stanodajalci morajo delavcem pristojnega organa in policistom omogočiti vpogled v evidenco gostov, oziroma jim posredovati podatke iz nje.

Prijava začasnega prebivališča lahko traja največ eno leto.
V primeru daljšega začasnega prebivanja mora stanodajalec oziroma posameznik obnoviti prijavo začasnega prebivališča v roku osmih dni od preteka roka iz prejšnjega odstavka.
Šteje se, da posameznik ni prijavljen, če po preteku enega leta v roku osmih dni ne obnovi začasnega prebivališča.

Zaradi zagotovitve pregleda nad stanjem in gibanjem prebivalstva vodita ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in pristojni organ register stalnega prebivalstva.
Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov iz registra stalnega prebivalstva in evidenc po tem zakonu, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Pristojni organ zbira osebne podatke neposredno od posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo in od stanodajalcev, ali iz že obstoječih zbirk podatkov pristojnega organa in evidenc, ki jih na podlagi zakonov vodijo in upravljajo drugi upravljavci.
Zaradi zagotavljanja točnosti podatkov v registru stalnega prebivalstva, so upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter pravne ali fizične osebe, ki opravljajo vročanje spisov kot svojo dejavnost, ki ugotovijo, da posameznik stalno ali začasno ne prebiva na naslovu, ki ga je prijavil, dolžni o tem obvestiti pristojni organ.
O zbiranju osebnih podatkov od stanodajalcev ali iz že obstoječih zbirk podatkov pristojni organ ni dolžan obvestiti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo.
Stanodajalci zbirajo osebne podatke neposredno od posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo.
Osebne podatke iz registra stalnega prebivalstva in evidenc po tem zakonu lahko uporabljajo delavci ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, in pristojnega organa za opravljanje nalog iz svojega delovnega področja, uporabljajo pa jih lahko tudi policisti, če gre za izvrševanje z zakonom določenih nalog ter drugi uporabniki, ki so za njihovo pridobivanje pooblaščeni z zakonom, pisno privolitvijo posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali če gre za posredovanje podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ali mednarodno pogodbo.

Pristojni organ vodi in vzdržuje register stalnega prebivalstva za svoje območje in ga posreduje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, ki vodi in vzdržuje register stalnega prebivalstva Republike Slovenije.
Register iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke:
– iz prvega odstavka 7. člena tega zakona;
– iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona;
– iz petega odstavka 12. člena tega zakona;
– iz tretjega odstavka 13. člena tega zakona;
– volilni pravici.
V registru stalnega prebivalstva se vodi tudi evidenca gospodinjstev in vsebuje podatke iz 1., 2., 5., 6., 8., 9. in 11. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona.
Pristojni organ vodi register stalnega prebivalstva na centralnem računalniku, ki je neposredno povezan s centralnim registrom prebivalstva.
Podatki o posameznikih, ki so umrli, bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, ali so se za stalno odselili z območja Republike Slovenije, se hranijo v registru stalnega prebivalstva še sto let po dogodku, nato pa se odstopijo v hrambo Arhivu Republike Slovenije.

Pristojni organ, pri katerem je posameznik prijavil oziroma odjavil stalno ali začasno prebivališče, posreduje podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena uporabnikom, ki jih potrebujejo za vzdrževanje registrov in evidenc iz svojega delovnega področja ali za odločanje v postopkih za izvajanje javnih pooblastil, če so za te podatke pooblaščeni z zakonom.
Podatke iz prejšnjega odstavka lahko uporabnikom, namesto pristojnega organa, posreduje ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
Podatki iz prvega odstavka tega člena se lahko posredujejo na obrazcih, magnetnih medijih, po elektronski pošti ali z neposredno računalniško povezavo, in sicer na način, ki ga določi minister, pristojen za notranje zadeve.
Za posredovanje podatkov uporabnikom iz prvega odstavka tega člena z neposredno računalniško povezavo, je potrebno predhodno soglasje ministra, pristojnega za notranje zadeve.

Podatki iz registra stalnega prebivalstva se lahko uporabljajo tudi za povezovanje s podatki iz evidenc o vozilu, vozniškem dovoljenju, orožju, osebni izkaznici, potni listini in iz drugih evidenc, ki jih vodi pristojni organ, če je za te podatke pooblaščen z zakonom.

Nadzorstvo nad izvrševanjem določb prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 6. člena, prvega odstavka 9. člena, prvega odstavka 11. člena, prvega odstavka 12. člena, prvega in drugega odstavka 13. člena, prvega, tretjega in petega odstavka 15. člena ter drugega odstavka 16. člena tega zakona izvaja Inšpektorat Republike Slovenije, pristojen za notranje zadeve.
Nadzorstvo nad izvrševanjem določb prvega odstavka 9. člena, prvega, tretjega in petega odstavka 15. člena ter drugega odstavka 16. člena tega zakona, poleg inšpektorata iz prejšnjega odstavka, izvaja tudi policija, izvrševanje določb prvega, tretjega in petega odstavka 10. člena tega zakona pa nadzira le policija.

Z globo od 200.000 do 1.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. ne prijavi oziroma odjavi posameznika, ki se nastani ali začasno prebiva v turističnem, gostinskem ali nastanitvenem objektu (prvi odstavek 9. člena);
2. v predpisanem roku ne prijavi oziroma odjavi posameznika pristojni policijski postaji ali pristojnemu organu (prvi odstavek 10. člena in prvi odstavek 11. člena);
3. v predpisanem roku pristojni policijski postaji ne prijavi oziroma odjavi tujca, ki se nastani v nastanitvenem objektu in nima dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji (drugi odstavek 10. člena);
4. ne vodi oziroma pomanjkljivo vodi evidenco gostov (prvi odstavek 15. člena);
5. v evidenco gostov ne vpiše točnih podatkov (tretji odstavek 15. člena);
6. ne hrani podatkov iz evidence gostov najmanj eno leto, od dneva vpisa posameznika v evidenco ali jih ne uniči na predpisan način (peti odstavek 15. člena);
7. ne omogoči delavcem pristojnega organa in policistom vpogleda v evidenco gostov, oziroma jim ne posreduje podatkov iz nje (drugi odstavek 16. člena).
Z globo od 20.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Z globo od 20.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki:
1. ne prijavi oziroma odjavi posameznika, ki se nastani ali začasno prebiva v turističnem, gostinskem ali nastanitvenem objektu (prvi odstavek 9. člena);
2. v predpisanem roku ne prijavi oziroma odjavi posameznika pristojni policijski postaji ali pristojnemu organu (prvi odstavek 10. člena in prvi odstavek 11. člena);
3. v predpisanem roku pristojni policijski postaji ne prijavi oziroma odjavi tujca, ki se nastani v nastanitvenem objektu in nima dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji (drugi odstavek 10. člena);
4. ne vodi oziroma pomanjkljivo vodi evidenco gostov (prvi odstavek 15. člena);
5. v evidenco gostov ne vpiše točnih podatkov (tretji odstavek 15. člena);
6. ne hrani podatkov iz evidence gostov najmanj eno leto, od dneva vpisa posameznika v evidenco ali jih ne uniči na predpisan način (peti odstavek 15. člena);
7. ne omogoči delavcem pristojnega organa in policistom vpogleda v evidenco gostov oziroma jim ne posreduje podatkov iz nje (drugi odstavek 16. člena).

Z globo od 10.000 do 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki:
1. ne prijavi stalnega prebivališča in spremembe naslova stanovanja ali ne odjavi stalnega prebivališča (prvi in tretji odstavek 6. člena);
2. ne prijavi oziroma odjavi posameznika, mlajšega od 18 let, ter posameznika, ki ni poslovno sposoben (drugi odstavek 6. člena);
3. ne prijavi oziroma odjavi otroka v primeru izvrševanja roditeljske pravice (četrti odstavek 6. člena);
4. v predpisanem roku ne prijavi stalnega prebivališča ali spremembe naslova stanovanja ali ne odjavi stalnega prebivališča (peti odstavek 6. člena);
5. se ne prijavi oziroma odjavi ali se v predpisanem roku ne prijavi oziroma odjavi pristojni policijski postaji (tretji odstavek 10. člena);
6. ne prijavi oziroma odjavi ali v predpisanem roku ne prijavi oziroma odjavi začasnega prebivališča (prvi odstavek 12. člena);
7. ne prijavi ali v predpisanem roku ne prijavi začasnega odhoda z območja Republike Slovenije oziroma vrnitve v Republiko Slovenijo za več kot 60 dni ali z namenom, da bo v tukaj stalno prebival (prvi in drugi odstavek 13. člena).

Minister, pristojen za notranje zadeve, v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona predpiše:
– obrazce za prijavo oziroma odjavo stalnega in začasnega prebivališča, za prijavo oziroma odjavo gosta ter za prijavo začasnega odhoda z območja Republike Slovenije oziroma vrnitve v Republiko Slovenijo;
– metodologijo vodenja podatkov v evidenci gostov, način posredovanja podatkov iz nje in način uničenja evidence gostov;
– način vodenja registra stalnega prebivalstva in evidence gospodinjstev ter
– način posredovanja podatkov iz 20. člena tega zakona.

Pristojni organ mora vodenje registra stalnega prebivalstva in evidence gospodinjstev uskladiti in dopolniti z manjkajočimi podatki iz drugega in tretjega odstavka 19. člena tega zakona v roku treh let po njegovi uveljavitvi.
Stanodajalci morajo način vodenja podatkov v evidenci gostov in posredovanja podatkov iz nje uskladiti z določbami tega zakona v roku enega leta po njegovi uveljavitvi.
Do vzpostavitve evidence, ki bo vsebovala podatke o stavbah in stanovanjih, se podatki o prebivališču v Republiki Sloveniji spremljajo do ravni hišne številke z dodatkom k hišni številki oziroma do ravni drugačne prostorske identifikacije.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:
– Zakon o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Uradni list SRS, št. 6/83 in Uradni list RS, št. 26/90 in 11/91);
– določba tretje alinee prvega odstavka 76.c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97);
– določbe drugega in tretjega odstavka 83. člena, prvega odstavka 84. člena, 87. člena, 2. in 3. točke prvega odstavka 94. člena in 95. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 61/99) in besedilo 1. točke 94. člena istega zakona, ki se glasi: "ki ga sprejme na prenočevanje ali tujca".
Pravilnik o obrazcu za prijavo in odjavo začasnega prebivališča, način posredovanja in vodenja razvida začasno prijavljenih oseb, ter o obrazcu in načinu vodenja knjige gostov (Uradni list RS, št. 18/92), Pravilnik o obrazcu za prijavo oziroma odjavo stalnega prebivališča, o obrazcu osebnega kartona in kartona gospodinjstev ter o načinu vodenja in vzdrževanja registra stalnega prebivalstva (Uradni list RS, št. 27/92) in Odredba o enotni metodologiji računalniškega vodenja knjige gostov s kopijo ali brez nje (Uradni list RS, št. 52/94) ostanejo v veljavi in se uporabljajo še naprej, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom, dokler ne bodo izdani predpisi na podlagi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Inšpektorat Republike Slovenije, pristojen za notranje zadeve, prevzame z dnem uveljavitve tega zakona že začete postopke o prekrških, ki so bili uvedeni na podlagi Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 9/01), o katerih do uveljavitve tega zakona odločba o prekršku še ni bila izdana ali še ni pravnomočna.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.