Na podlagi 53. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja ministrica za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(1) Ta pravilnik podrobneje določa postopek za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov, predpisuje dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev posamezne pravice in določa vsebino obrazcev, na katerih se vlagajo zahteve za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov.
(2) Obrazci iz prejšnjega odstavka so kot priloga sestavni del tega pravilnika.
2. člen
(1) Center za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: center) po uradni dolžnosti pridobi podatke o dejstvih, potrebnih za obravnavo vloge in za odločanje o pravicah iz lastne evidence, pa tudi iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, razen če stranka to izrecno prepove.
(2) Dokazil, s katerimi center že razpolaga, stranki ob uveljavljanju posamezne pravice ni treba prilagati.
II. PRAVICA DO STARŠEVSKEGA DODATKA
3. člen
Pravico do starševskega dodatka uveljavlja mati ali oče na obrazcu DP-1 – vloga za uveljavitev pravice do starševskega dodatka pri krajevno pristojnem centru, če imata vlagatelj in otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter sta tudi državljana Republike Slovenije.
4. člen
(1) Mati uveljavlja pravico do starševskega dodatka 30 dni pred predvidenim datumom poroda in najkasneje 30 dni po otrokovem rojstvu. Vlogi priloži pisni dogovor na obrazcu Priloga št. DP-5 – dogovor staršev o uveljavljanju pravice do starševskega dodatka.
(2) Kadar mati uveljavlja pravico do starševskega dodatka 30 dni pred predvidenim datumom poroda, informacijo o tem datumu dobi pri osebnem ginekologu.
5. člen
(1) Oče ima pravico do starševskega dodatka od otrokovega rojstva do njegovega dopolnjenega 77. dneva starosti, če je mati umrla, zapustila otroka ali če je trajno oziroma začasno nesposobna za samostojno življenje in delo.
(2) Če oče uveljavlja pravico do starševskega dodatka zaradi trajne oziroma začasne nesposobnosti matere za samostojno življenje in delo, mora vlogi za uveljavitev pravice priložiti mnenje pristojnega zdravnika o materini nesposobnosti med trajanjem starševskega dodatka.
(3) Če mati zapusti otroka, to ugotavlja center.
(4) Oče uveljavlja pravico do starševskega dodatka najpozneje 30 dni po nastanku dogodka, ki je razlog, da pridobi to pravico.
6. člen
(1) Oče uveljavlja pravico do starševskega dodatka od 78. dneva otrokove starosti v istih rokih, kakor veljajo za mater v skladu s pisnim dogovorom, ki ga vlogi priloži mati na obrazcu Priloga št. DP-1 – dogovor staršev o uveljavljanju pravice do starševskega dodatka.
(2) Če mati ne uveljavlja pravice do starševskega dodatka ali ji pravica ni priznana, oče v vlogi izjavi, da uveljavlja pravico do starševskega dodatka v dogovoru z drugim od staršev sam.
7. člen
Skupno trajanje pravice do starševskega dodatka za istega otroka ne sme presegati 365 dni od njegovega rojstva.
8. člen
(1) Dogovor staršev na obrazcu Priloga št. DP-1 – dogovor staršev o uveljavljanju pravice do starševskega dodatka preneha veljati, če eden od staršev:
1. umre,
2. zapusti otroka,
3. postane trajno oziroma začasno nesposoben za samostojno življenje in delo. V tem primeru je treba priložiti mnenje pristojnega zdravnika.
(2) Dogovor staršev na obrazcu Priloga št. DP-1 lahko starša spremenita, če:
1. pričakujeta rojstvo drugega otroka,
2. pri enem od njiju nastopi bolezen, ki traja daljše obdobje,
3. se eden od njiju zaposli.
(3) Spremenjenemu dogovoru je treba priložiti ustrezno dokazilo:
– obvestilo zdravnika o pričakovanem otrokovem rojstvu,
– mnenje zdravnika ob bolezni enega od staršev,
– pogodbo o zaposlitvi.
9. člen
Pravico do starševskega dodatka uveljavlja druga oseba pod enakimi pogoji kakor otrokova mati ali oče na obrazcu DP-1 – vloga za uveljavitev pravice do starševskega dodatka, če izpolnjuje pogoje, določene v 3. točki 3. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: zakon).
10. člen
Center prijavi upravičence do starševskega dodatka v pokojninsko in invalidsko zavarovanje na predpisanih obrazcih M.
III. PRAVICA DO POMOČI OB ROJSTVU OTROKA
11. člen
(1) Pravico do pomoči ob rojstvu otroka uveljavlja mati ali oče 60 dni pred predvidenim datumom poroda, najpozneje pa 60 dni po njem na obrazcu DP-2 – vloga za uveljavitev pravice do pomoči ob rojstvu otroka. Informacijo o predvidenem datumu poroda dobi mati pri osebnem ginekologu.
(2) Pravico do pomoči ob rojstvu otroka lahko mati uveljavlja tudi z vlogo, s katero uveljavlja pravice ob rojstvu otroka, in sicer na obrazcu S-1/1 – vloga matere za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka ali z vlogo, s katero uveljavlja pravico do starševskega dodatka, na obrazcu DP-1 – vloga za uveljavitev pravice do starševskega dodatka.
12. člen
(1) V vlogi vlagatelj navede ali uveljavlja pomoč ob rojstvu otroka kot enkratni denarni prejemek ali kot eno od vrst zavitka.
(2) Če to zahtevajo otrokove koristi, lahko center odloči, da se pomoč ob rojstvu otroka dodeli kot zavitek.
13. člen
Izbrani izvajalec dostavi zavitek za novorojenca na naslov upravičenke oziroma upravičenca (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) v osmih delovnih dneh od vročitve odločbe za zavitek A oziroma B oziroma v osmih delovnih dneh od potrditve naročila s strani upravičenca na spletni strani www.novorojenček.com za e-zavitek.
IV. PRAVICA DO OTROŠKEGA DODATKA
1. Uveljavljanje pravice do otroškega dodatka
14. člen
(1) Pravico do otroškega dodatka uveljavlja eden od staršev ali otrok sam, če je starejši od 18 let, ali druga oseba na obrazcu DP-3 – vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka pri krajevno pristojnem centru. Center odloči o pravici na podlagi dohodkov vlagatelja in njegovih družinskih članov.
(2) Kadar vlagatelj uveljavlja pravico do otroškega dodatka za otroka, ki je že dopolnil 17 let starosti, v vlogi izjavi, da se otrok šola in navede ime ter naslov šole.
15. člen
(1) Pravico do izjemne višine otroškega dodatka za otroke, ki živijo v enostarševski družini, ima eden od staršev, kadar uresničuje roditeljsko pravico sam, kar je razvidno iz obrazca DP-3 – vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka. Šteje se, da eden od staršev uresničuje roditeljsko pravico sam, kadar v vlogi za uveljavitev otroškega dodatka ne navede podatkov o zakonskem oziroma zunajzakonskem partnerju in je to razvidno iz uradnih evidenc.
(2) Pravico do izjemne višine otroškega dodatka za predšolskega otroka, ki ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, ima vlagatelj za otroka, ki ni vključen v vrtec, kar vlagatelj označi na obrazcu DP-3 – vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka.
16. člen
(1) Status otroka za osebo, starejšo od 26 let, ki je upravičena do otroškega dodatka, se podaljša za 12 mesecev, če traja šolanje na visoki stopnji pet let ali za 24 mesecev, če traja šolanje na visoki stopnji šest let.
(2) Status otroka za osebo, starejšo od 26 let, ki je upravičena do otroškega dodatka, se podaljša sorazmerno s številom dni, za katere se je podaljšalo šolanje zaradi daljše bolezni ali poškodbe med študijem ali zaradi služenja vojaškega roka.
(3) Za osebo iz drugega odstavka vlagatelj priloži mnenje izbranega zdravnika o daljši bolezni ali poškodbi in njenem trajanju ali podatke iz vojaške knjižice, iz katerih je razvidno trajanje služenja vojaškega roka.
17. člen
(1) Starši se dogovorijo, kdo bo uveljavljal pravico do otroškega dodatka. Če se ne morejo dogovoriti, o tem odloči center, pri čemer upošteva otrokove koristi.
(2) Če živi otrok z enim od staršev, uveljavlja pravico do otroškega dodatka tisti od staršev, pri katerem otrok živi.
18. člen
(1) Za otroka, ki je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo več kakor 30 dni, center pri odločanju upošteva koliko dni je otrok preživel v družini v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo vloge za uveljavitev pravice do otroškega dodatka.
(2) Vlagatelj v vlogi navede ime in naslov zavoda, v katerega je vključen otrok. Podatek o številu dni, ki jih je otrok v zadnjih 12 mesecih preživel v zavodu, pa center pridobi po uradni dolžnosti.
(3) Za otroka, ki je v rejništvu, center pri odločanju upošteva, koliko dni je preživel v družini v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo vloge za uveljavitev pravice do otroškega dodatka.
(4) Vlagatelj je za otroka iz prejšnjih dveh odstavkov upravičen do otroškega dodatka, če je otrok v zadnjih 12 mesecih pred uveljavljanjem pravice do otroškega dodatka v družini preživel najmanj 91 dni. Višina otroškega dodatka se določi sorazmerno glede na število dni, ki jih je otrok preživel v družini, vendar otroški dodatek ni dodeljen za več kakor 183 dni.
19. člen
Ne glede na določbo prejšnjega člena je vlagatelj za otroka, ki je prvič nameščen v zavod, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali je oddan v rejništvo, upravičen do otroškega dodatka, če predloži/v vlogi izjavi, da bo otrok v prvem letu, ko je nameščen v zavod ali oddan v rejništvo, preživel v družini najmanj 91 dni. Vlagatelj je za takega otroka upravičen do sorazmernega dela otroškega dodatka za 91 dni.
20. člen
(1) Otrok, starejši od 18 let, ki ne živi s starši v skupnem gospodinjstvu, lahko uveljavlja pravico do otroškega dodatka sam, če živi v lastnem samskem gospodinjstvu.
(2) Center pri odločanju o pravici do otroškega dodatka upošteva podatke o prebivališču, dogovor o preživljanju oziroma s sodbo določeno preživnino in pogoje za življenje v samskem gospodinjstvu. Poleg dokazil iz 16. člena tega pravilnika mora biti vlogi priložena še overjena kupoprodajna ali darilna pogodba, sklep o dedovanju oziroma zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je razvidno lastništvo stanovanja ali overjena najemna pogodba, potrjena pri pristojnem davčnem organu.
(3) Otroku brez staršev ni treba izkazovati pogojev za življenje v samskem gospodinjstvu.
21. člen
(1) Če mati, ki ima status učenke, dijakinje, vajenke ali študentke, uveljavlja pravico do otroškega dodatka za svojega otroka in z njim živi pri svojih starših, se mati šteje za družinskega člana pri svojih starših in starši lahko uveljavljajo pravico do otroškega dodatka za otrokovo mater.
(2) Če mati, ki ima status učenke, dijakinje, vajenke ali študentke, uveljavlja pravico do otroškega dodatka za svojega otroka in živi skupaj z otrokom in otrokovim očetom pri svojih starših ali starših otrokovega očeta, se ne štejejo za družinske člane pri prvih ali drugih starših.
(3) Če uveljavlja pravico do otroškega dodatka otrokov oče in ima mati status učenke, dijakinje, vajenke ali študentke, se mati ne more hkrati šteti za družinskega člana pri svojih starših in pri svoji družini, čeprav s svojo družino živi pri svojih starših ali pri starših otrokovega očeta.
22. člen
Upravičenci, ki že prejemajo otroški dodatek, vložijo vlogo za ponovno uveljavitev pravice do otroškega dodatka v zadnjem mesecu veljavnosti odločbe.
2. Ugotavljanje skupnega dohodka družine
23. člen
Skupni dohodek družine je vsota vseh bruto dohodkov, ki so vir dohodnine, transfernih dohodkov in vseh drugih dohodkov vseh družinskih članov za isto koledarsko leto, razen dohodkov, ki so navedeni v 72. členu zakona.
3. Podatki o bruto dohodkih
24. člen
(1) Dohodki, obdavčenih po zakonu, ki ureja dohodnino, se v obrazcu DP-3 – vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka, upoštevajo na podlagi obrazca o informativnem izračunu dohodnine za posamezno koledarsko leto oziroma obvestila o prejetih osebnih prejemkih oziroma dohodkih, izplačanih od 1. januarja do 31. decembra posameznega koledarskega leta, ki jih mora skladno z vsakoletnim pravilnikom o dostavi podatkov za odmero dohodnine poslati prejemnikom prejemkov in dohodkov njihov izplačevalec za napoved za odmero dohodnine, iz odmernih odločb za posamezne vrste dohodnine oziroma iz napovedi za odmero posameznih vrst dohodnine, razen če ta pravilnik določa drugače.
(2) V obrazcu DP-3 se navede leto, za katero se upoštevajo podatki ter seštevek bruto zneskov posameznih vrst prejemkov oziroma dohodkov.
(3) Istovrstni dohodki oziroma prejemki vlagatelja ali družinskega člana, prejetih pri različnih izplačevalcih v istem koledarskem letu, se upoštevajo kot je določeno v prejšnjem odstavku.
(4) Dohodki in prejemki, ki izvirajo iz več let, se vštevajo v skupni dohodek družine v celotnem znesku v letu, v katerem jih je vlagatelj oziroma družinski član prejel.
25. člen
Podatki o prejemkih dijakov in študentov oziroma študentk, prejeti prek pooblaščenih organizacij in delodajalcev za posredovanje dela dijakom in študentom, se upoštevajo v skupnem dohodku družine v celotnem znesku, zmanjšanem za normirane stroške. Upošteva se tudi tisti del prejemkov, ki ni zajet v informativnem izračunu dohodnine oziroma ga v napovedi za odmero dohodnine ni treba navajati.
26. člen
(1) Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti je dohodek, ki je bil ugotovljen za posamezno koledarsko leto, zmanjšan za katastrski dohodek zemljišč, za katera so bila za to isto leto priznane oprostitve, razviden pa je iz odmerne odločbe ali obvestila davčnega organa.
(2) Katastrski dohodek se všteva v skupni dohodek družine na način kakršnega določa pravilnik, ki ureja metodologijo za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči in denarne pomoči.
(3) Če dohodek iz kmetijstva ustvarja več oseb, solastnikov, uporabnikov in uživalcev zemljišča, ki sestavljajo eno ali več skupnih gospodinjstev, se v dohodke vlagateljeve družine všteva sorazmerni del dohodka glede na število gospodinjstev.
27. člen
Kot dohodek iz dejavnosti se šteje dobiček, ugotovljen na podlagi davčnega obračuna, povečan za plačane prispevke za socialno varnost.
28. člen
Za vlagatelja oziroma družinskega člana, ki opravlja dejavnost in je vpisan v ustrezni register ter se mu dohodek ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se dohodek ugotavlja tako, da se od prihodkov odštejejo normirani odhodki.
29. člen
(1) Dobiček iz kapitala se všteva v skupni dohodek družine, v višini, ugotovljeni, na podlagi napovedi za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov.
(2) Obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji in v drugih državah članicah Evropske unije, se upoštevajo v celotnem znesku.
30. člen
Dohodki iz premoženja in dohodki iz premoženjskih pravic se vštevajo v skupni dohodek družine tako, da se zmanjšajo za priznane normirane stroške.
31. člen
Štipendije se vštevajo v skupni dohodek družine v višini, kakršno je posamezni družinski član prejel v posameznem koledarskem letu, brez upoštevanja dodatka za uspeh, za prevoz in prebivanje v drugem kraju.
32. člen
V skupni dohodek družine se kot transferni dohodki vštevajo obračunani prispevki za socialno varnost, ki jih za posamezne zavarovance plačuje Republika Slovenija v višini, v kakršni so bili obračunani za nakazilo v sklade socialnega zavarovanja oziroma proračun v posameznem koledarskem letu za vlagatelja oziroma družinskega člana.
33. člen
V skupni dohodek družine se kot transferni dohodki vštevajo tudi nadomestila preživnin, do katerih so upravičeni družinski člani.
34. člen
(1) V skupni dohodek družine se vštevajo prejete preživnine v višini izvršilnega naslova, do katerih so upravičeni vlagatelj oziroma družinski člani, od dohodka pa se odštejejo izplačane preživnine v višini izvršilnega naslova, ki jih plačuje vlagatelj oziroma družinski član.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se preživnina ne všteva v skupni dohodek družine oziroma se od skupnega dohodka družine ne odšteje, če preživninski zavezanec preživnine ne plačuje oziroma je ne plačuje redno in je preživninski upravičenec predlagal uvedbo izvršilnega postopka pri pristojnem sodišču ali drugem organu.
(3) Izjemoma lahko center v otrokovo korist odloči o pravici do otroškega dodatka na podlagi mnenja strokovnega kolegija centra, iz katerega je razvidno, da se preživnina ne da urediti ali plačilo preživnine ne izterjati.
(4) Če preživnina v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka ni bila določena oziroma dogovorjena, se kot skupni dohodek družine upošteva preživnina iz tekočega leta, preračunana na raven dohodkov preteklega oziroma predpreteklega koledarskega leta. Pri tem se mesečni znesek preživnine pomnoži s številom mesecev, za katere bi bil otrok v preteklem oziroma predpreteklem letu upravičen do preživnine.
4. Vštevanje tekočih dohodkov v skupni dohodek družine
35. člen
(1) Če družina v koledarskem letu pred vložitvijo vloge za uveljavitev pravice do otroškega dodatka ni imela nobenih dohodkov oziroma nihče od družinskih članov ni prejel nobenih dohodkov, ki so vir dohodnine, transfernih dohodkov ali katerih drugih dohodkov in prejemkov, in se je eden od vzdrževalcev družine v letu, v katerem uveljavlja pravico do otroškega dodatka, zaposlil, se pri določitvi skupnega dohodka družine upoštevajo njegovi tekoči dohodki iz zaposlitve in preračunajo na raven preteklega oziroma predpreteklega leta.
(2) Višina bruto plače oziroma prejemka iz zaposlitve, ki ga je prejel v prvem mesecu zaposlitve, se pomnoži s številom mesecev predvidene zaposlitve v tekočem letu in tako dobljeni znesek preračuna s količnikom na dohodke preteklega oziroma predpreteklega leta.
5. Določitev dohodkovnega razreda
36. člen
(1) Dohodkovni razred je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve. Za uvrstitev družine v posamezni dohodkovni razred se iz njenega skupnega dohodka izračuna povprečni mesečni dohodek na družinskega člana tako, da se skupni dohodek za preteklo koledarsko leto deli s številom vseh družinskih članov in dvanajstimi meseci.
(2) Če se otroški dodatek uveljavlja na podlagi povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana v predpreteklem koledarskem letu, se dohodkovni razred določi v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za predpreteklo koledarsko leto.
(3) Če se otroški dodatek uveljavlja na podlagi povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana v tekočem koledarskem letu, se dohodkovni razred določi tako, da se povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v tekočem koledarskem letu deli z razmerjem med zadnjim znanim uradnim podatkom o povprečni mesečni bruto plači za tekoče leto in povprečni mesečni bruto plači preteklega leta.
(4) Minister vsako leto v marcu določi nominalne meje dohodkovnih razredov za preteklo koledarsko leto.
6. Določitev skupne višine otroškega dodatka
37. člen
Skupna višina otroškega dodatka se določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka, tako da se v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred seštejejo posamezni zneski otroškega dodatka za vsakega otroka.
38. člen
Za otroke, ki živijo v enostarševski družini, se upošteva deset odstotno povečanje posameznih zneskov otroškega dodatka za vsakega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred.
39. člen
(1) Za predšolskega otroka, ki ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se upošteva 20-odstotno povečanje najvišjega zneska otroškega dodatka za posameznega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred.
(2) Za čas, ko mati, oče ali druga oseba prejema za istega otroka nadomestilo za nego in varstvo otroka, za čas koriščenja prenesenega dopusta ali prejemanja starševskega dodatka vlagatelj nima pravice do izjemne višine otroškega dodatka za predšolskega otroka, ki ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce.
40. člen
Za otroka, ki ima v zavodu celodnevno brezplačno oskrbo ali je v rejništvu, se ob določitvi skupne višine otroškega dodatka upošteva sorazmerni delež najnižjega zneska otroškega dodatka za posameznega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred.
41. člen
Kadar mati, ki ima status učenke, dijakinje, vajenke ali študentke, uveljavlja pravico do otroškega dodatka za svojega otroka in z otrokovim očetom nista ustanovila življenjske skupnosti, center pri odločanju o pravici do otroškega dodatka za tega otroka upošteva materine in otrokove dohodke.
7. Obveznost sporočanja sprememb
42. člen
(1) Vsakdo mora centru sporočiti dejstva in okoliščine oziroma vse spremembe, ki vplivajo na priznane pravice, njihovo višino in obdobje prejemanja, v osmih dneh od dne, ko je taka sprememba nastala oziroma je zanjo zvedel.
(2) Spremembe, sporočene po priznanju pravice do otroškega dodatka, se upoštevajo s prvim dnem naslednjega meseca po njihovem nastanku.
43. člen
Če eden od otrok, za katerega je bil vlagatelj upravičen do otroškega dodatka, ne izpolnjuje več pogojev iz 70. člena zakona, center odvzame pravico do otroškega dodatka zanj. Če je vlagatelj uveljavljal otroški dodatek še za druge otroke, pa center odloči o upravičenosti do tega dodatka, pri čemer upošteva spremenjeno število družinskih članov.
44. člen
Ob razvezi zakonske zveze ali razpadu zunajzakonske skupnosti center pri določitvi dohodkovnega razreda ne upošteva dohodkov roditelja, ki mu otrok s sodbo o razvezi ni bil dodeljen, upošteva pa preživnino, določeno s sodbo sodišča oziroma dogovorjeno pri pristojnem centru, pa tudi dohodke vseh drugih družinskih članov. Pri tem preživnino, ki je določena za otroka, pomnoži s številom mesecev, za katere je bila priznana za tekoče leto, in tako dobljeni znesek s količnikom preračuna na raven dohodkov preteklega leta.
45. člen
Pri sostarševstvu se v skupni dohodek družine všteva dohodek roditelja, pri katerem otrok živi in ki uveljavlja pravico do otroškega dodatka, in znesek preživnine, določene za posameznega otroka. Od dohodka družine se nato odštejejo izplačane preživnine v višini izvršilnega naslova, ki jih plačuje vlagatelj.
46. člen
Če se je eden od vzdrževalcev družine zaposlil, se ob določitvi dohodkovnega razreda, poleg drugih dohodkov vseh družinskih članov, upošteva tudi plača vzdrževalca družine, ki se je zaposlil, tako da se višina bruto plače oziroma prejemka iz zaposlitve, ki ga je prejel v prvem mesecu zaposlitve, pomnoži s številom mesecev predvidene zaposlitve v tekočem letu in tako dobljeni znesek preračuna s količnikom na dohodke preteklega oziroma predpreteklega leta.
47. člen
Če eden od vzdrževalcev družine izgubi zaposlitev in ne prejema nadomestila, a je prijavljen v evidenci Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje kot brezposeln ali ne prejema pokojnine ali delnega plačila za izgubljeni dohodek, se njegovi dohodki iz bruto plač v preteklem letu ne vštevajo v skupni dohodek družine.
V. PRAVICA DO DODATKA ZA VELIKO DRUŽINO
48. člen
(1) Pravico do dodatka za veliko družino uveljavlja eden od staršev, če ni uveljavil pravice do otroškega dodatka ali mu ta ne pripada. V tekočem letu mora vložiti vlogo za uveljavitev pravice do dodatka za veliko družino za tekoče leto pri krajevno pristojnem centru na obrazcu DP-4 – vloga za uveljavitev pravice do dodatka za veliko družino.
(2) Za otroke iz drugega odstavka 77. člena zakona lahko uveljavlja pravico do dodatka za veliko družino eden od polnoletnih otrok ali druga oseba na način, kot je opredeljen v prejšnjem odstavku.
(3) O pravici do dodatka za veliko družino odloči center po uradni dolžnosti za prejemnika otroškega dodatka hkrati z uveljavljanjem pravice do otroškega dodatka, če je le-ta upravičen do otroškega dodatka v tekočem letu za najmanj tri otroke.
49. člen
(1) Če je bila upravičencu v tekočem letu že priznana pravica do dodatka za veliko družino s tremi otroki in se mu je pozneje v tem letu število otrok povečalo, je upravičen do razlike do dodatka za veliko družino s štirimi ali več otroki.
(2) O razliki do dodatka za veliko družino s štirimi ali več otroki odloči center po uradni dolžnosti hkrati z uveljavljanjem pravice do otroškega dodatka za štiri ali več otrok.
(3) Kdor ni uveljavil pravice do otroškega dodatka ali mu ta ne pripada, v tekočem letu vloži vlogo za uveljavitev izplačila razlike do dodatka za družine s štirimi ali več otroki najpozneje v treh mesecih od dneva povečanja števila otrok na obrazcu DP-4 – vloga za uveljavitev pravice do dodatka za veliko družino.
50. člen
(1) Kadar vlagatelj uveljavlja pravico do dodatka za veliko družino za otroka, ki je že dopolnil sedemnajst let, v vlogi izjavi, da se otrok šola, ter navede ime in naslov šole.
(2) Status otroka za osebo starejšo od 26 let, ki je upravičena do dodatka za veliko družino, se podaljša za 12 mesecev, če traja šolanje na visoki stopnji pet let, ali za 24 mesecev, če traja šolanje na visoki stopnji šest let.
(3) Status otroka za osebo, starejšo od 26 let, ki je upravičena do dodatka za veliko družino se podaljša sorazmerno s številom dni, za katere se je šolanje podaljšalo zaradi daljše bolezni ali poškodbe med študijem ali zaradi služenja vojaškega roka.
(4) Za osebo iz tretjega odstavka vlagatelj priloži tudi mnenje izbranega zdravnika o daljši bolezni ali poškodbi in njenem trajanju.
VI. PRAVICA DO DODATKA ZA NEGO OTROKA
51. člen
(1) Pravico do dodatka za nego otroka uveljavlja eden od staršev ali druga oseba pri krajevno pristojnem centru na obrazcu N-1 – vloga za uveljavitev pravice do dodatka za nego otroka.
(2) Vlagatelj vlogi priloži fotokopijo zdravstvene dokumentacije, pri čemer zadnji izvid ne sme biti starejši od enega leta, za otroka, za katerega je že bilo izdano strokovno mnenje na podlagi predpisa o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, pa priloži tudi to mnenje.
52. člen
Center predloži fotokopijo zdravstvene in morebitne druge dokumentacije zdravniški komisiji, da izda svoje mnenje, na podlagi katerega center odloči o pravici do dodatka za nego otroka.
53. člen
(1) Za otroka, ki je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, center enkrat na leto ugotavlja upravičenost do dodatka za nego otroka. Pri tem upošteva, koliko dni je otrok preživel v družini v zadnjih dvanajstih mesecih pred vložitvijo vloge za uveljavitev pravice do tega dodatka.
(2) Vlagatelj v vlogi navede ime in naslov zavoda, v katerega je otrok vključen. Podatek o številu dni, ki jih je otrok v zadnjih 12 mesecih preživel v zavodu, pa center pridobi po uradni dolžnosti.
(3) Za otroka, ki je oddan v rejništvo, center enkrat na leto po uradni dolžnosti ugotavlja upravičenost do dodatka za nego otroka. Pri tem upošteva, koliko dni je otrok preživel v družini v zadnjih dvanajstih mesecih.
(4) Višina dodatka za nego otroka se določi sorazmerno glede na število dni, ki jih je otrok preživel v družini, vendar ta dodatek ni dodeljen za več kot 183 dni.
54. člen
Ne glede na določbo prejšnjega člena je vlagatelj za otroka, ki je prvič nameščen v zavod, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali je oddan v rejništvo, upravičen do dodatka za nego otroka, če centru predloži izjavo, bo otrok v prvem letu preživel v družini najmanj 91 dni. Vlagatelj je v tem primeru upravičen do sorazmernega dela dodatka za nego otroka za 91 dni.
55. člen
Za otroka, ki je že dopolnil 17 let, vlagatelj v vlogi izjavi, da se šola ter navede ime in naziv šole. Za otroke, starejše od 26 let, priloži tudi mnenje izbranega zdravnika o daljši bolezni ali poškodbi in njenem trajanju ali podatke iz vojaške knjižice, iz katerih je razvidno trajanje služenja vojaškega roka.
VII. DELNO PLAČILO ZA IZGUBLJENI DOHODEK
56. člen
(1) Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek uveljavlja eden od staršev, če imata vlagatelj in otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter sta tudi državljana Republike Slovenije, pri krajevno pristojnem centru na obrazcu N-2 – vloga za uveljavitev pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek. Vlagatelj priloži vlogi fotokopijo zdravstvene dokumentacije, pri čemer zadnji izvid ne sme biti starejši od šestih mesecev.
(2) Vlagatelj, ki je ob uveljavljanju pravice že prekinil delovno razmerje ali dela s krajšim delovnim časom od polnega, mora vlogi priložiti odpoved pogodbe o zaposlitvi ali pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega. Potrdilo o tem, da je vlagatelj izbrisan iz evidence brezposelnih oseb Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, center pridobi po uradni dolžnosti.
57. člen
Center predloži zdravniški komisiji dokumentacijo v skladu s pravilnikom, ki določa kriterije za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.
58. člen
(1) Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek lahko uveljavlja tudi vlagatelj, ki še ni prekinil delovnega razmerja ali začel delati krajši delovni čas od polnega ali zahteval izbris iz registra brezposelnih oseb.
(2) Pred odločitvijo o pravici do delnega plačila za izgubljeni dohodek center pozove vlagatelja, da predloži še odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega. Potrdilo o tem, da je vlagatelj izbrisan iz evidence brezposelnih oseb Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, center pridobi po uradni dolžnosti.
59. člen
(1) Mesečna višina delnega plačila za izgubljeni dohodek je minimalna plača oziroma njen sorazmerni del po plačilu davkov in prispevkov.
(2) Če vlagatelj uveljavlja davčno olajšavo za družinske člane, na vlogi navede ime in priimek posameznega člana, EMŠO in sorodstveno razmerje.
60. člen
Center upravičence do delnega plačila za izgubljeni dohodek prijavi v zavarovanje na predpisanih obrazcih M.
61. člen
(1) Center spremlja zagotavljanje ustrezne nege in varstva otroka ter najmanj enkrat na leto pripravi socialno poročilo, iz katerega je razvidno, ali je za otroka ustrezno poskrbljeno.
(2) Če center dvomi, da je za otroka ustrezno poskrbljeno, predloži zdravstveno dokumentacijo, skupaj z zadnjim socialnim poročilom, pristojni zdravniški komisiji in prosi za izdajo novega mnenja.
(3) Zdravniška komisija po presoji vseh predloženih dokazil izda mnenje, iz katerega mora biti razvidno, ali sta otroku še zagotovljena ustrezna nega in varstvo.
(4) Če je iz mnenja zdravniške komisije razvidno, da otroku nista več zagotovljena ustrezna nega in varstvo na domu, center ukine pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek.
VIII. KONČNI DOLOČBI
62. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov (Uradni list RS, št. 116/03 in 15/07).
63. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01701-37/2007
Ljubljana, dne 26. marca 2008
EVA 2007-2611-0098
Marjeta Cotman l.r.
Ministrica
za delo, družino
in socialne zadeve
