Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga (ZPFPPIP)
Razglašam Zakon o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga (ZPFPPIP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 12. decembra 2024.
Št. 003-02-1/2024-291
Ljubljana, dne 20. decembra 2024
O PREHODNEM FINANCIRANJU POSPEŠENEGA IN PRAVIČNEGA IZSTOPA IZ PREMOGA (ZPFPPIP)
S tem zakonom se z namenom pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga urejajo pogoji in prehodno financiranje za začasno zagotavljanje proizvodnje in dobave toplote na območju Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. »alternativni proizvodni viri« so objekti, naprave in oprema, namenjeni proizvodnji in shranjevanju toplote z uporabo dodatnih, prilagodljivih ali dopolnilnih tehnologij ter goriv, ki služijo kot dopolnitev ali nadomestilo bloka 5 in bloka 6 izvajalca gospodarske javne službe;
2. »blok 5« je 345 MW (bruto električna moč) blok na premog izvajalca gospodarske javne službe, z oznako velike kurilne naprave VKN3, zgrajen leta 1976 in obnovljen leta 2018, ki je priključen na sistem daljinskega ogrevanja prek toplotne postaje 2;
3. »blok 6« je 600 MW (bruto električna moč) blok na premog izvajalca gospodarske javne službe, z oznako velike kurilne naprave VKN6, zgrajen leta 2015, ki je priključen na sistem daljinskega ogrevanja prek toplotne postaje 3;
4. »distributer toplote« je družba Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. ali drug subjekt, ki na območju Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj izvaja distribucijo toplote kot gospodarsko javno službo;
5. »emisijski kupon« ima enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo okolja;
6. »finančni stroški« pomenijo stroške obresti po kreditu EIB ter stroške nadomestila za državno poroštvo za kredit EIB;
7. »kredit EIB« je kreditna pogodba Finance Contract (TEŠ – Thermal Power Plant Šoštanj / B) z dne 22. aprila 2010 med Evropsko investicijsko banko kot kreditodajalcem in družbo Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. kot kreditojemalcem;
8. »proizvodni viri« so objekti, naprave in oprema za proizvodnjo toplote, soproizvodnjo toplote in električne energije ter shranjevanje toplote ali električne energije;
9. »PT 51 in PT 52« sta plinski turbini izvajalca gospodarske javne službe z oznako SGT-800, proizvajalca Siemens, z oznakama velike kurilne naprave VKN4 in VKN5, ki sta bili nameščeni leta 2008 in delujeta predvsem na zemeljski plin s pomožnim kurilnim oljem, tako da v referenčnih pogojih dosežeta električno moč 42,5 MW, ter sta priključeni na sistem daljinskega ogrevanja prek toplotne postaje 2.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja oskrbo s toploto iz distribucijskih sistemov, in drugi zakoni s področja energije.
II. GOSPODARSKA JAVNA SLUŽBA
(gospodarska javna služba)
(1) Proizvodnja in dobava toplote distributerju toplote (v nadaljnjem besedilu: gospodarska javna služba) se opravlja kot gospodarska javna služba z namenom in ciljem nemotenega zagotavljanja toplote v Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj kot materialne javne dobrine v času trajanja gospodarske javne službe iz 5. člena tega zakona. Proizvodnja in dobava toplote distributerju toplote je v javnem interesu zaradi zadovoljevanja javnih potreb prebivalstva in poslovnih subjektov do zagotovitve alternativnih proizvodnih virov za proizvodnjo toplote.
(2) Gospodarsko javno službo po tem zakonu izvaja družba Termoelektrarna Šoštanj d. o. o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj (v nadaljnjem besedilu: izvajalec gospodarske javne službe).
(3) Gospodarska javna služba se zagotavlja in opravlja na način, kot določa ta zakon.
(4) Ob upoštevanju namena tega zakona izvajalec gospodarske javne službe s svojimi proizvodnimi viri, ki imajo uporabno dovoljenje na dan 31. decembra 2024, proizvaja in distributerju toplote dobavlja zadostne količine toplote za potrebe odjemalcev v obstoječi distribucijski sistem v Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj, in sicer na zanesljiv, varen, kontinuiran in stroškovno učinkovit način ob upoštevanju njihovih tehničnih lastnosti in omejitev.
(5) Optimalni način angažiranja proizvodnih virov mora izvajalec gospodarske javne službe določiti z letnim načrtom obratovanja, ki je pripravljen za vse možne letne temperaturne razmere na način, da je skladen s prejšnjim odstavkom.
(6) Letni načrt obratovanja pripravi izvajalec gospodarske javne službe v skladu s potrebami distributerja toplote za vsako koledarsko leto in ga po potrditvi s strani nadzornega sveta izvajalca gospodarske javne službe predloži ministrstvu, pristojnemu za energijo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v pregled najkasneje do 1. oktobra v tekočem letu za naslednje koledarsko leto, ob smiselnem upoštevanju izvajanja veljavnega trajnostnega načrta.
(pogodba o izvajanju gospodarske javne službe)
(1) Republika Slovenija in izvajalec gospodarske javne službe s pogodbo v skladu s tem zakonom uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe, zlasti pa:
1. predmet pogodbe;
2. obseg storitev;
3. način izplačila nadomestila za opravljanje obvezne gospodarske javne službe, ki je predmet tega zakona;
4. način in roke izpolnjevanja medsebojnih pogodbenih obveznosti;
5. dolžnost izvajalca obvezne gospodarske javne službe poročati ministrstvu o okoliščinah, ki utegnejo vplivati na izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet tega zakona;
6. način prilagajanja mesečne dinamike izplačil izhodiščnega letnega nadomestila;
7. razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah;
8. medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem gospodarske javne službe in pogodbene sankcije;
9. nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe;
10. način spreminjanja pogodbe.
(2) Pogodba se sklene za čas trajanja gospodarske javne službe. Za Republiko Slovenijo pogodbo sklene Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
(čas trajanja gospodarske javne službe)
Obveznost izvajanja gospodarske javne službe traja od 1. januarja 2025 do 30. aprila 2027.
(1) Izvajalec gospodarske javne službe mora računovodske evidence voditi transparentno in v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, ter veljavnimi računovodskimi standardi.
(2) Če izvajalec gospodarske javne službe poleg javne gospodarske službe izvaja tudi druge dejavnosti, mora v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi voditi ločene računovodske evidence in v pojasnilih k računovodskim izkazom razkriti ločene računovodske izkaze za izvajanje gospodarske javne službe in druge dejavnosti.
(3) Izvajalec gospodarske javne službe mora na način iz prejšnjega odstavka voditi ločene računovodske evidence in v pojasnilih k računovodskim izkazom razkriti ločene računovodske izkaze za druge dejavnosti, ki niso povezane z izvajanjem gospodarske javne službe.
(4) Za ločene računovodske izkaze iz drugega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka se štejeta bilanca stanja in izkaz poslovnega izida.
(5) Izvajalec gospodarske javne službe mora v skladu z računovodskimi standardi v svojih notranjih aktih opredeliti sodila za razporejanje sredstev in obveznosti, stroškov in odhodkov ter prihodkov, ki jih upošteva pri vodenju računovodskih evidenc in pripravi ločenih računovodskih izkazov iz prejšnjega odstavka.
(6) Sodila iz prejšnjega odstavka pregleda revizor in potrdi njihovo ustreznost.
(7) Izvajalec gospodarske javne službe mora v pojasnilih k računovodskim izkazom skupaj z ločenimi računovodskimi izkazi, za katere se zahteva ločeno razkrivanje, v celoti razkriti tudi sodila iz petega odstavka tega člena. Pravilnost uporabe sodil letno revidira revizor in o tem pripravi posebno poročilo.
III. FINANCIRANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
(viri financiranja gospodarske javne službe)
Gospodarska javna služba se financira iz naslednjih virov:
– iz prihodkov od proizvedene toplote,
– iz prodaje stranskih produktov, ki nastanejo pri proizvodnji toplote (kot so električna energija, elektrofiltrski pepel, sadra, sistemska voda, žlindra),
– iz državnega proračuna,
– iz drugih prihodkov.
(financiranje iz prihodkov od proizvedene toplote)
(1) Za proizvedeno in dobavljeno toploto za potrebe končnih odjemalcev distributer toplote izvajalcu gospodarske javne službe plačuje ceno toplote.
(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja oskrbo s toploto iz distribucijskih sistemov, ki se nanašajo na regulacijo cen toplote in obračun energije, je cena toplote, dobavljena s strani izvajalca gospodarske javne službe distributerju toplote v času trajanja gospodarske javne službe, enaka ceni za toploto, ki je veljala na dan 1. oktobra 2024 in se usklajuje z indeksom cen življenjskih potrebščin.
(financiranje iz prodaje stranskih produktov, ki nastanejo pri proizvodnji toplote)
(1) Stranske produkte, ki nastanejo pri proizvodnji toplote, kot so električna energija in odpadni produkti, kot so elektrofiltrski pepel, sadra, sistemska voda in žlindra, izvajalec gospodarske javne službe proda na trgu.
(2) Proizvedena električna energija, ki izvira iz obratovanja proizvodnih virov za potrebe izvajanja gospodarske javne službe, se v obsegu od 70 % do 90 % predvidene proizvodnje za leto vnaprej v obliki mesečnega diagrama proda v enem ali več poslih najkasneje do konca tekočega leta.
(3) Center za podpore iz 18. člena Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21, 121/22 – ZUOKPOE in 102/24) izvaja v okviru obvezne državne gospodarske javne službe tudi prodajo proizvedene električne energije iz prejšnjega odstavka v obliki javne dražbe ali pa jo v obliki javnih razpisov izvede neposredno izvajalec gospodarske javne službe. Višina nadomestila centra za podpore za izvedbo javne dražbe se določi v EUR/MWh v besedilu javne dražbe in jo poravna kupec električne energije v roku petih delovnih dni po izvedbi dražbe.
(4) Razlike med dolgoročno prodano električno energijo in dejansko napovedano proizvodnjo električne energije za dan vnaprej izvajalec gospodarske javne službe kupuje ali prodaja sam ali preko pogodbenega izvajalca na ustrezni borzi s točko dobave znotraj Republike Slovenije za dan vnaprej. V primeru, da izvajalec gospodarske javne službe sodeluje s pogodbenim izvajalcem, se ta izbere na javnem razpisu.
(5) Sprememba obratovanja znotraj posameznega dneva, ki ni posledica sprememb odjema toplote ali nepredvidenih tehničnih omejitev, je lahko samo posledica potreb sistemskega operaterja elektroenergetskega omrežja.
(6) Odstopanja realizirane proizvodnje električne energije od tržnih planov se poravnajo preko bilančnega obračuna v skladu s pravili za delovanje relevantnega trga.
(financiranje iz državnega proračuna)
(1) Izvajalec gospodarske javne službe je upravičen do nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
(3) Obseg načrtovanih pravic porabe za izvajanje gospodarske javne službe se ugotovi z odločbo iz petega odstavka 17. člena tega zakona.
(1) Vsi drugi prihodki izvajalca gospodarske javne službe se uporabijo za financiranje gospodarske javne službe.
(2) Izvajalec gospodarske javne službe električno energijo, ki ni stranski produkt proizvodnje za potrebe izvajanja gospodarske javne službe po tem zakonu, proda na trgu smiselno na način, kot je določen v četrtem odstavku 9. člena tega zakona, pod pogojem, da ohranja učinkovito konkurenco na trgu in da prihodki iz njene prodaje na trgu presegajo stroške te dodatne proizvodnje.
IV. VIŠINA IN DOLOČITEV NADOMESTILA
Višina nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe se določi kot razlika med upravičenimi stroški iz 13. člena tega zakona in prihodki iz 16. člena tega zakona, povečana za znesek odplačila glavnice kredita EIB.
(1) Upravičeni stroški so stroški, ki jih ministrstvo določi in prizna v skladu z določbami tega zakona in vsebujejo stroške energentov, energije, obratovanja, investicijskega in tekočega vzdrževanja, razen amortizacije, finančne stroške, strošek obratnega kapitala ter druge upravičene stroške, ki so nujno potrebni za izvajanje gospodarske javne službe.
(2) Upravičeni stroški se za potrebe določitve nadomestila delijo na normirane in nenormirane stroške.
(1) Normirani stroški so stroški, ki jih izvajalec gospodarske javne službe lahko obvladuje in med drugim zajemajo:
– fiksne stroške poslovanja oziroma storitev za potrebe izvajanja gospodarske javne službe, ki niso oddane zunanjim izvajalcem;
– variabilne stroške poslovanja za potrebe izvajanja gospodarske javne službe, brez stroška energentov in emisij;
– investicijsko vzdrževanje za potrebe izvajanja gospodarske javne službe;
– strošek lignita.
(2) Normirani stroški se pri izračunu nadomestila upoštevajo na podlagi tehničnih normativov, ki jih na predlog izvajalca gospodarske javne službe določi ministrstvo v odločbi iz petega odstavka 17. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: upoštevni normirani stroški).
(3) V primeru, da je dejanska višina normiranih stroškov nižja od upoštevnih normiranih stroškov, se višina nadomestila v naslednjem koledarskem letu zniža za polovico razlike med dejansko višino normiranih stroškov in upoštevnimi dejanskimi stroški, pri čemer razlika med dejansko višino normiranih stroškov in upoštevnimi dejanskimi stroški, za katero se v naslednjem koledarskem letu višina nadomestila ne znižuje, ne sme presegati 10 % stroška dela izvajalca gospodarske javne službe v preteklem koledarskem letu.
(1) Nenormirani stroški so stroški, ki jih izvajalec gospodarske javne službe ne more obvladovati in med drugim vsebujejo:
– stroške poslovanja oziroma storitev za potrebe izvajanja gospodarske javne službe, ki so oddane zunanjim izvajalcem za ustrezno tržno nadomestilo;
– strošek materiala, drugih energentov, ki niso vključeni v normirane stroške, in emisij, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe;
– finančne stroške in strošek obratnega kapitala, ki je potreben za izvajanje gospodarske javne službe.
(2) Nenormirani stroški se pri izračunu nadomestila upoštevajo v dejanski višini in v skladu s podatki o stroških in odhodkih, ki izhajajo iz računovodskega poročanja, pri čemer ministrstvo izvaja nadzor nad upravičenostjo teh stroškov.
(3) Stroški iz prve alineje prvega odstavka tega člena, ki presegajo vrednost 40.000 eurov na leto na posamezni pravni posel, se štejejo za upravičene stroške iz 13. člena tega zakona zgolj v primeru, da je k sklenitvi pogodbe z zunanjim izvajalcem podal soglasje nadzorni svet izvajalca gospodarske javne službe.
Prihodki so vsi prihodki izvajalca gospodarske javne službe, ki zajemajo prihodke od proizvedene toplote, prihodke od prodaje stranskih produktov in druge prihodke, razen nadomestila po tem zakonu.
(postopek za določitev izhodiščne višine letnega nadomestila)
(1) Izvajalec gospodarske javne službe za vsako prihodnje koledarsko leto izvajanja gospodarske javne službe najkasneje do 1. oktobra tekočega leta na ministrstvo vloži zahtevo za določitev izhodiščne višine letnega nadomestila na podlagi načrtovanega obsega gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: izhodiščno letno nadomestilo), ki je skladen z načrtom obratovanja iz petega odstavka 3. člena tega zakona.
(2) Sestavni del zahteve za določitev izhodiščnega letnega nadomestila so najmanj naslednji podatki in dokumentacija:
1. načrtovani količinski obseg izvajanja gospodarske javne službe;
2. načrtovana struktura in višina upravičenih stroškov;
3. predlog tehničnih normativov za določitev upoštevnih normiranih stroškov, ki so bili uporabljeni v izračunu izhodiščnega letnega nadomestila;
4. dokumentacija, s katero se utemeljujejo cene upravičenih nenormiranih stroškov, ki so bile uporabljene v izračunu izhodiščne cene toplote;
5. načrtovani obseg prihodkov po vrsti in višini;
6. izračun izhodiščnega letnega nadomestila;
7. načrtovani finančni model s predvidenimi denarnimi tokovi, ki vsebuje projekcijo prihodkov in stroškov;
8. predvidena mesečna dinamika izplačila izhodiščnega letnega nadomestila;
9. morebitne odbitne postavke v skladu s tretjim odstavkom 14. člena tega zakona;
10. drugi elementi, ki so ob upoštevanju ciljev in namena tega zakona relevantni za izvajanje gospodarske javne službe na stroškovno učinkovit, zanesljiv in varen način.
(3) Zahtevo iz prvega odstavka tega člena predhodno pregleda in potrdi nadzorni svet izvajalca gospodarske javne službe.
(4) Izvajalec gospodarske javne službe na morebitno zahtevo ministrstva predloži dodatna zahtevana dokazila ali vlogo dopolniti v desetih delovnih dneh.
(5) Ministrstvo na podlagi popolne zahteve v 30 delovnih dneh izda odločbo, s katero odloči o višini izhodiščnega letnega nadomestila in o predvideni mesečni dinamiki izplačila izhodiščnega letnega nadomestila ter o tehničnih normativih za ugotavljanje upoštevnih normiranih stroškov, ki se uporabljajo pri izračunu izhodiščnega letnega nadomestila in pri izračunu končnega letnega nadomestila iz 20. člena tega zakona.
(6) Na podlagi odločbe ministrstva iz prejšnjega odstavka vlada in izvajalec gospodarske javne službe vsako poslovno leto skleneta aneks k pogodbi o izvajanju gospodarske javne službe, s katerim določita višino in predvideno mesečno dinamiko izplačila izhodiščnega letnega nadomestila.
(7) Ministrstvo sprotno preverja vse podatke, na katerih temelji izračun izhodiščnega letnega nadomestila in mesečna dinamika izplačil. Izvajalec gospodarske javne službe ministrstvu četrtletno, najkasneje v 60 dneh po izteku četrtletja, pošlje vse podatke, ki so pomembni za preveritev izračuna izhodiščnega letnega nadomestila in za določitev mesečne dinamike izplačil. Četrtletno poročanje po tem odstavku vključuje izkaz denarnih tokov za preteklo četrtletje in načrtovane denarne tokove do konca tekočega leta, ki ju pregleda revizor, in vsebuje tudi predlagano prilagoditev mesečne dinamike izplačil na podlagi likvidnostnih potreb izvajalca gospodarske javne službe.
(8) Pritožba zoper odločbo iz petega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.
(9) V zadnjem koledarskem letu izvajanja gospodarske javne službe se izplačilo zneska, ki je določen kot mesečni obrok za zadnji mesec izvajanja gospodarske javne službe, zadrži do dokončne odločitve o končni višini letnega nadomestila.
(redna prilagoditev predvidene mesečne dinamike izplačila izhodiščnega letnega nadomestila)
Ministrstvo na podlagi četrtletnega poročanja iz sedmega odstavka 17. člena tega zakona četrtletno prilagodi mesečno dinamiko izplačila izhodiščnega letnega nadomestila, če mesečna dinamika izplačil bistveno odstopa od likvidnostnih potreb izvajalca gospodarske javne službe. Prilagoditev po tem členu se izvede za obdobje, ki se prične z začetkom prvega naslednjega četrtletja, ki sledi datumu poročanja po sedmem odstavku 17. člena tega zakona, in se končna z 31. decembrom tekočega leta.
(izredna prilagoditev izhodiščnega letnega nadomestila in mesečne dinamike izplačila v primeru izrednih okoliščin)
Ministrstvo lahko na obrazložen predlog izvajalca gospodarske javne službe ali po uradni dolžnosti spremeni izhodiščno letno nadomestilo ali mesečno dinamiko izplačil v naslednjih primerih:
– če pride do nepredvidenega dogodka pri proizvodnji lignita,
– če pride do drugih okoliščin, ki vplivajo na nemoteno izvajanje gospodarske javne službe ali likvidnostni položaj izvajalca gospodarske javne službe,
– če se spremenijo cene električne energije, emisijskih kuponov ali plina navzgor ali navzdol za več kot 10 % v primerjavi z uporabljeno ceno pri določitvi izhodiščnega letnega nadomestila,
– zaradi nepredvidenega vzdrževanje proizvodnih virov.
(postopek za določitev končne višine letnega nadomestila)
(1) Izvajalec gospodarske javne službe vsako leto najkasneje do 1. marca za preteklo koledarsko leto izvajanja gospodarske javne službe na ministrstvo vloži zahtevo za določitev končne višine letnega nadomestila (v nadaljnjem besedilu: končno letno nadomestilo).
(2) Sestavni del zahteve za določitev končnega letnega nadomestila so najmanj naslednji podatki in dokumentacija:
1. dejanski količinski obseg gospodarske javne službe v koledarskem letu;
2. izkaz upoštevnih normiranih stroškov, ugotovljenih na podlagi tehničnih normativov, ki jih je v skladu s petim odstavkom 17. člena tega zakona za relevantno obdobje določilo ministrstvo;
3. dokumentacija, s katero se utemeljujejo cene upravičenih nenormiranih stroškov, ki so bili uporabljeni v izračunu izhodiščne cene toplote;
4. obseg prihodkov po vrsti in višini;
5. predlog izračuna končnega letnega nadomestila;
6. morebitne odbitne postavke v skladu s tretjim odstavkom 14. člena tega zakona;
7. drugi elementi, ki so ob upoštevanju ciljev in namena tega zakona relevantni za izvajanje gospodarske javne službe na stroškovno učinkovit, zanesljiv in varen način.
(3) Izvajalec gospodarske javne službe na morebitno zahtevo ministrstva predloži dodatna dokazila v desetih delovnih dneh. Ministrstvo v 60 dneh od prejema popolne zahteve izračuna in z odločbo določi višino končnega letnega nadomestila.
(4) V primeru, da je končno letno nadomestilo nižje od izplačanega izhodiščnega letnega nadomestila, se izvajalcu gospodarske javne službe preveč izplačano nadomestilo odšteje od prvega oziroma prvih naslednjih izplačil izhodiščnega letnega nadomestila v skladu z mesečno dinamiko izplačila izhodiščnega letnega nadomestila po izdaji odločbe iz prejšnjega odstavka. V primeru, da je končno letno nadomestilo višje od izhodiščnega letnega nadomestila, se izvajalcu gospodarske javne službe v roku, ki ga določa zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, v enkratnem znesku izplača primanjkljaj. Izvajalec gospodarske javne službe za poračun iz tega odstavka izstavi ministrstvu ustrezen račun oziroma dobropis.
(5) Zahtevo za določitev končnega letnega nadomestila iz prvega odstavka tega člena za zadnje koledarsko leto izvajanja gospodarske javne službe izvajalec gospodarske javne službe vloži v 60 dneh po koncu izvajanja gospodarske javne službe. V primeru, da je končno letno nadomestilo za zadnje koledarsko leto izvajanja gospodarske javne službe nižje od izplačanega izhodiščnega letnega nadomestila, se izvajalcu gospodarske javne službe preveč izplačano nadomestilo ne odšteje od prvega oziroma prvih naslednjih izplačil izhodiščnega letnega nadomestila, temveč je izvajalec gospodarske javne službe dolžan preveč izplačano nadomestilo vrniti v proračun.
(6) Pritožba zoper odločbo iz tretjega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.
(nadzor Računskega sodišča)
Računsko sodišče vsako leto revidira pravilnost in smotrnost poslovanja izvajalca gospodarske javne službe po tem zakonu.
V. ZAGOTOVITEV ALTERNATIVNIH PROIZVODNIH VIROV, RAZPOREJANJE IN UMEŠČANJE V PROSTOR
(zagotovitev alternativnih proizvodnih virov)
(1) Distributer toplote najkasneje do 1. junija 2025 objavi razpis in do 1. januarja 2026 izbere novega ponudnika toplote, ki zagotovi dobavo vse potrebne toplote iz alternativnih proizvodnih virov, ki jih bo zgradil ali drugače zagotovil sam.
(2) Distributer toplote mora o izvedenih aktivnostih in časovnem načrtu zagotavljanja alternativnih proizvodnih virov polletno, do 30. junija in do 31. decembra vsako koledarsko leto v času trajanja gospodarske javne službe, obveščati ministrstvo.
(3) Na območju iz prvega odstavka 24. člena tega zakona izvajalec gospodarske javne službe ustanovi služnost ali stavbno pravico za postavitev, obratovanje in vzdrževanje alternativnih proizvodnih virov in povezane infrastrukture v korist investitorja v alternativne proizvodne vire.
(razporejanje proizvodnih virov)
(1) Distributer toplote je glede vsakokratnih potreb dolžan kupiti vse razpoložljive količine toplote iz alternativnih proizvodnih virov, če ti zadostujejo za celovito potrebo po toploti ali če ti zadostujejo za celovito potrebo po toploti skupaj s toploto, ki jo zagotavlja izvajalec gospodarske javne službe brez bloka 5 in bloka 6. Če toplota iz alternativnih virov in virov izvajalca gospodarske javne službe, brez bloka 5 in bloka 6, skupaj ne zadostuje za celotno potrebo po toploti, distributer toplote kupi vso potrebno toploto od izvajalca gospodarske javne službe.
(2) Izvajalec gospodarske javne službe in distributer toplote morata skleniti operativni protokol za postopek optimalnega razporejanja razpoložljivih virov toplote (v nadaljnjem besedilu: protokol) glede na vsakokratno napoved in dejanski odjem s strani distributerja toplote.
(3) Protokol je treba prilagajati glede na zagotavljanje alternativnih proizvodnih virov iz prejšnjega člena, pri čemer morajo k protokolu pristopiti tudi upravljavci alternativnih proizvodnih virov. Protokol mora določati prednostno razvrščanje virov toplote na način, da se zmanjšuje višina potrebnega nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe po tem zakonu, pri tem je treba zagotavljati obratovanje na zanesljivo, varno in kontinuirano dobavo toplote.
(umeščanje proizvodnih virov v prostor)
(1) Na območju z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj, št. 7/15, 8/23 in 4/24) opredeljeno enoto urejanja prostora ŠO25, s podrobnejšo namensko rabo prostora območje energetske infrastrukture, je ne glede na lokalni energetski koncept in prostorske izvedbene akte Občine Šoštanj, brez potrebe po sprejemu novega občinskega podrobnega prostorskega načrta, dopustna postavitev proizvodnih virov, vključno z alternativnimi proizvodnimi viri, vključno s pripadajočimi, funkcionalno povezanimi gradbenimi inženirskimi objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi) tudi zunaj tega območja.
(2) Pri umeščanju in postavitvi proizvodnih virov na območju iz prejšnjega odstavka investitor zagotovi, da se na spletni strani državne uprave in spletni strani Občine Šoštanj objavi osnutek elaborata prostorske ureditve za umestitev teh proizvodnih virov oziroma alternativnih proizvodnih virov, ki ga pripravi pooblaščeni prostorski načrtovalec, kot ga določajo predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: elaborat EPU). Skupaj z objavo iz prejšnjega stavka se objavi tudi poziv javnosti in Občini Šoštanj, da v 30 dneh od objave na portalu državne uprave na ministrstvo in na elektronski naslov investitorja, podajo pripombe in predloge, ki jih imajo v zvezi z osnutkom elaborata EPU.
(3) Elaborat EPU obsega najmanj:
– opis in grafični prikaz celotne ureditve;
– prikaz območja posega;
– prikaz urbanistične, krajinske oziroma arhitekturne rešitve;
– gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo je treba zagotoviti v času postavitve in obratovanja, ter način priključevanja na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo;
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja, upravljanje voda, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter varstvo pred požarom in naravnimi nesrečami.
(4) Investitor zagotovi, da obrazloženo stališče do pripomb javnosti in Občine Šoštanj, ki jih pridobi na podlagi drugega odstavka tega člena, pripravi pooblaščeni prostorski načrtovalec. Občinski svet Občine Šoštanj obravnava končni elaborat EPU in odloča o njegovi potrditvi. Stališče do pripomb javnosti in Občine Šoštanj se skupaj s končnim elaboratom EPU in sklepom o njegovi potrditvi s strani Občinskega sveta Občine Šoštanj na zahtevo investitorja objavi na portalu državne uprave in Občine Šoštanj, na mestu objave osnutka elaborata EPU. Dokazilo o objavi iz prejšnjega stavka se priloži zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja ali zahtevi za drugo upravno odločbo, ki jo za umestitev proizvodnega vira iz prvega odstavka tega člena zahtevajo področni predpisi. Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja ali druge upravne odločbe, ki omogoča umestitev v prostor, ki ji ni priloženo dokazilo iz prejšnjega stavka, se zavrže.
(5) Pri izdelavi projektne dokumentacije ali druge dokumentacije za postavitev proizvodnih virov se upoštevajo strokovne rešitve iz elaborata EPU.
(6) Določbe tega člena se ne uporabljajo za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov.
(7) Družmirsko jezero je opredeljeno kot umetno vodno telo.
VI. DRUGE AKTIVNOSTI, POTREBNE ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
(1) Izvajalec gospodarske javne službe vzdržuje blok 5 v mirovanju na način, da je kadarkoli možen ponovni zagon v 20 dneh od identificirane potrebe. Takšno stanje mora izvajalec gospodarske javne službe vzdrževati vse do zaključka remonta (C-inšpekcija) PT 51 in PT 52, ki je načrtovan za leto 2026.
(2) Po izvedenem remontu (C-inšpekcija) PT 51 in PT 52, ki je načrtovan za leto 2026, se blok 5 trajno zaustavi.
(premog za proizvodnjo toplote)
(1) Družba Premogovnik Velenje, d. o. o. izvajalcu gospodarske javne službe zagotavlja količine premoga, ki so potrebne za namen izvajanja gospodarske javne službe po tem zakonu.
(2) Cena premoga družbe Premogovnik Velenje, d. o. o. se določi s pogodbo med izvajalcem gospodarske javne službe in družbo Premogovnik Velenje, d. o. o. Cena se oblikuje po metodi dodatka na upravičene stroške, pri čemer ne sme presegati tržne cene ustreznega premoga na uvoznem trgu, skupaj s stroški in dajatvami, povezanimi z uvozom in dostavo na deponijo izvajalca gospodarske javne službe.
(3) K vsakokratni ceni premoga po pogodbi iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti predhodno soglasje nadzornega sveta izvajalca gospodarske javne službe in družbe Premogovnik Velenje, d. o. o. in soglasje vlade.
(nakup emisijskih kuponov in plina)
(1) Izvajalec gospodarske javne službe zagotovi količino plina in emisijskih kuponov, ki so potrebni glede na obseg proizvedene toplote in električne energije za potrebe tega zakona.
(2) Izvajalec gospodarske javne službe mora pri zagotavljanju plina in emisijskih kuponov zagotavljati upravljanje tveganj v skladu s pravili poslovno-finančne stroke.
(3) Izvajalec gospodarske javne službe mora izpolnjevati obveznosti po tem členu na pregleden in tržni način na relevantnih trgih, ali sam ali preko pogodbenega izvajalca. V primeru, da izvajalec gospodarske javne službe sodeluje s pogodbenim izvajalcem, se ta izbere na javnem razpisu.
(zagotavljanje produktov za sanacijo depresij)
(1) Izvajalec gospodarske javne službe Premogovniku Velenje, d. o. o. do zaključka sanacije depresij ter vzdrževanja pregrad in nivojev jamskih objektov v času izvajanja gospodarske javne službe prednostno zagotavlja količino pepela, drugih odpadnih proizvodov in proizvoda »Stabilizat TEŠ« za potrebe vzdrževanja stabilnosti jamskih objektov.
(2) Ne glede na določbo drugega odstavka 280. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 23/24) izvajalec gospodarsko javno službo v času njenega trajanja izvaja v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem št. 35407-95/2006-30 z dne 16. 4. 2010, spremenjenim z odločbami št. 35407-95/2006-66 z dne 16. 2. 2011, št. 35406-1/2016-2 z dne 24. 2. 2016, št. 35406-73/2015-4 z dne 18. 11. 2016, št. 35407-12/2016-38 z dne 27. 8. 2018, št. 35407-12/2016-49 z dne 18. 12. 2019, št. 35432-8/2022-2550-5 z dne 26. 7. 2022, št. 35432-112/2022-2550-3 z dne 9. 9. 2022, št. 35432-129/2022-2550-3 z dne 9. 11. 2022, št. 35432-124/2022-2550-9 z dne 24. 11. 2022, št. 35432-9/2023-2570-5 z dne 20. 12. 2023 in delno odločbo 35406-61/2019-ARSO-36 z dne 9. 10. 2024, pri čemer se šteje, da je predelovanje »Stabilizata TEŠ« dovoljeno v skladu s Slovenskim tehničnim soglasjem za proizvod »Stabilizat TEŠ« STS-07/031 z dne 22. 10. 2018. Upravni postopek v zvezi s spremembo okoljevarstvenega dovoljenja iz prejšnjega stavka zaradi določitve meril za prenehanje statusa odpadka, začet po uradni dolžnosti, ki je na dan uveljavitve tega zakona v teku, se ustavi.
(1) Holding Slovenske elektrarne d. o. o. v času izvajanja gospodarske javne službe izvajalcu gospodarske javne službe zagotavlja podporne službe (finance, računovodstvo, pravne storitve, kadrovske storitve, notranje revizije, informacijske storitve, upravljanje korporativne varnosti, varnost in zdravje pri delu), ki so potrebne za izvajanje gospodarske javne službe.
(2) Plačilo družbi Holding Slovenske elektrarne d. o. o. ne sme presegati povprečnega letnega plačila za iste storitve, upoštevajoč leto 2024.
Ne glede na spremenjene vire financiranja izvajalca gospodarske javne službe pretežna dejavnost izvajalca gospodarske javne službe za čas trajanja gospodarske javne službe iz 5. člena tega zakona ostane dejavnost elektroenergetike.
(zaposlitve pri izvajalcu gospodarske javne službe)
Naložitev izvajanja gospodarske javne službe izvajalcu gospodarske javne službe po tem zakonu ne predstavlja poslovnega razloga in izvajalcu gospodarske javne službe ne daje podlage za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
(objava prostih delovnih mest pri upravljavcu alternativnih proizvodnih virov)
(1) Upravljavci alternativnih proizvodnih virov morajo prosto delovno mesto v zvezi z alternativnim proizvodnim virom oziroma vrsto dela zaradi varstva zaposlitve in zmanjševanja socialnih posledic izstopa iz premoga najprej poslati v objavo izvajalcu gospodarske javne službe. Izvajalec gospodarske javne službe o objavi prostega delovnega mesta pisno obvesti svoje delavce na pri njem običajen način.
(2) Če se na prosto delovno mesto v roku za prijavo ne prijavi nihče izmed delavcev izvajalca gospodarske javne službe ali če upravljavec alternativnih proizvodnih virov po izvedenem postopku izbora kandidatov v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, oceni, da noben izmed prijavljenih kandidatov izvajalca gospodarske javne službe ni ustrezen, upravljavec alternativnih proizvodnih virov prosto delovno mesto javno objavi oziroma ga objavi v skladu z določbami kolektivne pogodbe, ki ga zavezuje.
Ne glede na določbo 50. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14 in 140/22) ima za čas trajanja gospodarske javne službe iz 5. člena tega zakona Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SDE) pravico imenovati enega člana Ekonomsko socialnega strokovnega odbora (v nadaljnjem besedilu: ESSO). Član, ki ga imenuje SDE, lahko deluje v okviru ESSO in daje mnenja in pobude upravi Slovenskega državnega holdinga, d. d. s področja ekonomsko-socialnih zadev, ki se nanašajo na izvajalca gospodarske javne službe.
VII. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
Izvajalec gospodarske javne službe pripravi prvi načrt obratovanja iz petega odstavka 3. člena tega zakona v 14 dneh od uveljavitve tega zakona.
(določitev izhodiščnega letnega nadomestila in mesečne dinamike izplačil v prvem letu izvajanja gospodarske javne službe)
(1) Zahtevo za določitev izhodiščne višine letnega nadomestila iz prvega odstavka 17. člena tega zakona za prvo leto izvajanja gospodarske javne službe pošlje izvajalec gospodarske javne službe ministrstvu do 15. januarja 2025.
(2) Ministrstvo odločbo iz petega odstavka 17. člena tega zakona za prvo leto izvajanja gospodarske javne službe izda najkasneje do 31. marca 2025.
(3) Za zagotovitev ustrezne likvidnosti izvajalca gospodarske javne službe za potrebe izvajanja gospodarske javne službe do odločbe ministrstva iz prejšnjega odstavka ministrstvo izvajalcu gospodarske javne službe iz proračuna izplača 11.994.476 eurov do 31. januarja 2025, 21.578.820 eurov do 28. februarja 2025 in 16.398.933 eurov do 31. marca 2025. Izplačana sredstva se upoštevajo kot odbitna postavka pri izračunu izhodiščnega letnega nadomestila in mesečne dinamike izplačila izhodiščnega letnega nadomestila v zahtevi iz prvega odstavka tega člena in v odločbi iz prejšnjega odstavka.
(4) Prvo prilagoditev mesečne dinamike izplačil iz 18. člena tega zakona ministrstvo izvede za obdobje od 1. julija 2025 naprej.
(začasen režim dostopa do trgov)
(1) Izvajalec gospodarske javne službe v šestih mesecih od začetka izvajanja gospodarske javne službe izpolni pogoje, ki so zahtevani za izvajanje načina prodaje električne energije, nakupa plina in emisijskih kuponov v skladu s tem zakonom, ali sklene pogodbo z izvajalcem storitev na podlagi javnega razpisa, ki izpolnjuje te pogoje, do tega časa tržno infrastrukturo za prodajo električne energije, nakupa plina in emisijskih kuponov zagotavlja Holding Slovenske elektrarne d. o. o. na podlagi pogodbe. Proizvedena električna energija se v prehodnem obdobju po tem odstavku proda na transparenten način. Holding Slovenske elektrarne d. o. o. in izvajalec gospodarske javne službe najkasneje do 30. decembra 2024 skleneta pogodbo ali aneks k obstoječi pogodbi tako, da se njuno razmerje prilagodi določbam tega zakona.
(2) Za prvo leto izvajanja gospodarske javne službe se javni razpis ali javna dražba iz tretjega odstavka 9. člena tega zakona za prodajo proizvedene električne energije iz drugega odstavka 9. člena tega zakona objavi najkasneje v 3 delovnih dneh od uveljavitve tega zakona. Na javnem razpisu ali javni dražbi se proda električna energija z začetkom dobave prvega dne v prvem mesecu, ki se prične vsaj 20 delovnih dni po objavi javnega razpisa ali javne dražbe, in koncem dobave 31. decembra 2025. Proizvedena električna energija v obdobju od 1. januarja 2025 do zadnjega dne v mesecu, ki ga ne zajema zgoraj navedeni javni razpis, se proda na ustrezni borzi s točko dobave znotraj Republike Slovenije za dan vnaprej.
(uskladitev pogodbe o dobavi toplote distributerju toplote in prva uskladitev cene toplote)
(1) Izvajalec gospodarske javne službe in distributer toplote v treh mesecih od uveljavitve tega zakona skleneta pogodbo ali aneks k obstoječi pogodbi o dobavi toplote tako, da se njuno razmerje prilagodi določbam tega zakona.
(2) Izvajalec gospodarske javne službe izvede prvo uskladitev iz drugega odstavka 8. člena tega zakona 15. januarja 2026.
(prenos poslovnih deležev in upravljanja)
(1) Celoten poslovni delež v izvajalcu gospodarske javne službe in celoten poslovni delež v družbi Premogovnik Velenje, d. o. o., katerih imetnik je družba Holding Slovenske elektrarne d. o. o., se z 31. decembrom 2024 neodplačno preneseta na Republiko Slovenijo.
(2) Predlog za vpis spremembe družbenika v sodnem registru vloži družba Holding Slovenske elektrarne d. o. o.
(3) Družba Holding Slovenske elektrarne d. o. o., izvajalec gospodarske javne službe in družba Premogovnik Velenje, d. o. o. morajo zagotoviti, da se zaključijo vsa medsebojna trajajoča tripartitna razmerja in se poravnajo vse poslovne obveznosti iz naslova medsebojnih trajajočih tripartitnih razmerij, ki so nastale oziroma se nanašajo na obdobje do 31. decembra 2024.
(4) Naložbi iz prvega odstavka tega člena upravlja Slovenski državni holding, d. d. v skladu z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14 in 140/22; v nadaljnjem besedilu: ZSDH-1). Ne glede na 4. člen ZSDH-1 cilj upravljanja naložb iz prvega odstavka tega člena ni zagotavljanje čim višjega donosa za lastnika, ampak uresničevanje ciljev iz tega zakona, kar ne vpliva na uresničevanje drugih ciljev iz 4. člena ZSDH-1.
(5) Organi Slovenskega državnega holdinga, d. d. morajo v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona pripraviti spremembe aktov o ustanovitvi izvajalca gospodarske javne službe in družbe Premogovnik Velenje, d. o. o., potrebne za uskladitev s tem zakonom ter nemoteno izvrševanje pristojnosti in opravljanje dejavnosti v skladu s tem zakonom.
(6) Slovenski državni holding, d. d. v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona pripravi spremembe letnega načrta upravljanja naložb v skladu s 30. členom ZSDH-1, pri čemer pri določitvi podrobnih ciljev, ukrepov in usmeritev za doseganje ciljev ter pričakovanih denarnih tokov pri upravljanju naložb iz prvega odstavka tega člena upošteva tudi ta zakon.
(7) Slovenski državni holding, d. d. v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona pripravi Merila za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložbo države v skladu s 17. členom ZSDH-1, ki upoštevajo tudi cilje tega zakona.
(8) Pri izvajanju nadzora nad poslovanjem izvajalca gospodarske javne službe in družbe Premogovnik Velenje, d. o. o. Slovenski državni holding, d. d. poleg določb 17. člena ZSDH-1 upošteva tudi ta zakon. Ne glede na določbo drugega odstavka 67. člena ZSDH-1 pri bistvenih odmikih od uresničevanja ciljev iz tega zakona in meril iz prejšnjega odstavka Slovenski državni holding, d. d. poroča nemudoma.
(9) Ne glede na zakon, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence, prenosi poslovnih deležev in upravljanja po tem členu ne predstavljajo koncentracije.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 320-01/24-29/29
Ljubljana, dne 12. decembra 2024
EPA 1823-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
