Na podlagi prvega odstavka 107. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije

Razglaša se zakon o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na seji Družbenopolitičnega zbora dne 17. junija 1992, na seji Zbora občin dne 12. junija 1992 in na seji Zbora združenega dela dne 11. junija 1992.

S tem zakonom se urejajo ustanovitev, poslovanje in organizacija Družbe za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije.
Družba za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije je finančna organizacija za zavarovanje in financiranje izvoznih poslov ter za opravljanje drugih poslov, s katerimi se spodbuja in pospešuje ekonomske odnose s tujino.
Za poslovanje družbe se uporabljajo določbe drugih predpisov, ki veljajo za podjetja, če s tem zakonom ni določeno drugače.

Družba za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije (v nadaljnjem besedilu: družba) se ustanovi kot delniška družba.
Poleg Republike Slovenije so ustanovitelji družbe lahko tudi banke, zavarovalnice ter druge pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki vplačajo z aktom o ustanovitvi družbe določen del njenega ustanovitvenega kapitala.
Za najmanjši znesek kapitala potrebnega za ustanovitev in delo družbe se uporabljajo predpisi, ki veljajo za banke.
Delež Republike Slovenije v ustanovitvenem kapitalu družbe je najmanj 51 odstotkov. Republika Slovenija vpiše 30 milijonov ameriških dolarjev v tolarski protivrednosti ustanovitvenega kapitala družbe. Od tega v letu 1992 vplača 492,9 milijonov tolarjev, ostalo pa se zagotovi iz republiškega proračuna v naslednjih dveh letih.

Družba se ustanovi na ustanovnem zboru, ki sprejme akt o ustanovitvi in statut družbe, izvoli upravni odbor in nadzorni odbor ter imenuje vršilca dolžnosti direktorja družbe.
Za akte iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona o bankah in hranilnicah.

Družba postane pravna oseba z vpisom v sodni register.
Priglasitvi za vpis v sodni register se priložijo:
1. akt o ustanovitvi družbe,
2. statut družbe,
3. dokaz o vplačanem delu ustanovitvenega kapitala družbe.

V skladu s cilji ekonomske politike, poslovno politiko, svojimi splošnimi akti ter v okviru razpoložljivih sredstev družba opravlja zlasti naslednje posle:
1. zavaruje posle izvoza in tujih vlaganj doma ter vlaganj domačih oseb v tujini pred nekomercialnimi riziki ter z zavarovalnicami sodeluje pri zavarovanju teh poslov pred komercialnimi riziki;
2. izdaja garancije, avale in druge oblike poroštva pri srednjeročnih in dolgoročnih poslih;
3. refinancira srednjeročne in dolgoročne izvozne kredite bank in drugih finančnih organizacij.
Družba refinancira kredite predvsem pri naslednjih poslih, ki jih predhodno zavaruje pred nekomercialnimi riziki:
– izvoz opreme in transportnih sredstev;
– gradnja kompletnih objektov, izvajanje investicijskih del ter montaža opreme v tujini;
– posojanje in dajanje v zakup opreme ter transportnih sredstev v tujino;
– nakup blaga in storitev v tujini, s katerimi se poravnavajo terjatve do tujine.
Poleg tega družba lahko refinancira kredite tudi pri naslednjih poslih, ki jih predhodno zavaruje pred nekomercialnimi riziki:
– izvoz trajnih potrošnih dobrin;
– dobava in prodaja blaga iz konsignacijskih skladišč v tujini;
– svetovanje, inženiring in nadzor v tujini;
– izvoz proizvodov za posebne namene.
Družba lahko daje tudi dolgoročne izvozne kredite za izvajanje investicijskih del, izvoz opreme in transportnih sredstev v tujino, pri teh poslih pa lahko financira tudi predpogodbene aktivnosti.
K poslom kreditiranja in refinanciranja, ki presegajo en milijon ter k poslom zavarovanja in izdajanja garancij, ki presegajo tri milijone ameriških dolarjev v tolarski protivrednosti daje soglasje ministrstvo, pristojno za finance.
V primeru povečanja jamstvenega kapitala družbe lahko ministrstvo, pristojno za finance določi višje zneske iz prejšnjega odstavka tega člena.

Za opravljanje poslov iz prejšnjega člena družba opravlja tudi druge posle kot so najemanje kreditov ter izdaja in trgovanje z vrednostnimi papirji. V okviru svoje dejavnosti lahko opravlja – tudi devizno-valutne posle in posle plačilnega prometa s tujino.

Družba sklepa posle iz prejšnjih členov v svojem imenu in za svoj račun, v svojem imenu in za tuj račun ter v tujem imenu in za tuj račun.

Družba v imenu in za račun Republike Slovenije opravlja tehnična in strokovna opravila v zvezi z regresiranjem obresti na srednjeročne in dolgoročne izvozne kredite in druge posle, ki jih določajo posebni predpisi.
Splošne pogoje in merila za regresiranje obresti na izvozne kredite določa ministrstvo, pristojno za finance. Pri posameznih poslih se lahko določijo ugodnejši pogoji za regresiranje obresti.

Viri sredstev za poslovanje družbe so:
1. vplačani ustanovitveni kapital;
2. sredstva zbrana z izdajanjem vrednostnih papirjev;
3. najeti krediti; 4. drugi viri.

Jamstveni kapital družbe obsega:
1. vplačani ustanovitveni kapital;
2. rezerve;
3. druge oblike ustanovitvenega kapitala ter druge vire s katerimi družba neomejeno krije rizike in izgubo družbe za posle iz svoje dejavnosti, razen za posle zavarovanja pred nekomercialnimi riziki.

Sredstva rezerv se oblikujejo predvsem iz dela dobička iz poslovanja družbe, razen iz zavarovalnih poslov.
Sredstva rezerv se uporabljajo za odpis neizterljivih terjatev ter za kritje izgub iz poslovanja družbe.

Varnostne rezerve se oblikujejo iz zavarovalnih premij in iz dela dobička, ki ga družba ustvari s poslovanjem na področju zavarovanja.
Začetna sredstva za oblikovanje varnostnih rezerv zagotovi družbi Republika Slovenija.
Varnostne rezerve se uporabljajo za poravnavo obveznosti do zavarovancev in kritje izgub iz zavarovalnih poslov ter v skladu s poslovno politiko družbe tudi za druge namene.
Če nastalih škod ni mogoče povrniti iz varnostnih rezerv iz prejšnjega odstavka, zagotovi sredstva za izplačilo odškodnin iz naslova zavarovanja pred nekomercialnimi riziki Republika Slovenija.
Vlada določi pogoje o uporabi in vračanju sredstev iz prejšnjega odstavka.

Družba posluje po načelih likvidnosti, varnosti in rentabilnosti.
Družba v splošnih aktih določi pogoje in način ohranjanja realne vrednosti sredstev ter druge ukrepe za zaščito pred riziki njenega poslovanja.
Družba je nelikvidna, če ni poravnala dospelih obveznosti.

Družba mora obseg svojega poslovanja, razen zavarovalnih poslov, usklajevati tako, da znesek celotne aktive in aktivnih izvenbilančnih postavk, razporejenih in ponderiranih po stopnjah rizičnosti, ne presega 12,5 kratnika njenega jamstvenega kapitala.
Družba mora upoštevati določbe tega zakona o velikem in največjem možnem kreditu enemu posojilojemalcu, določbe o skupnem znesku vseh kreditov, drugih terjatev in jamstev enemu posojilojemalcu in določbe o skupnem znesku velikih in največjih možnih kreditov.
Za velik kredit po tem zakonu še šteje posamični kredit, druga posamična terjatev in jamstvo, dano enemu posojilojemalcu, ki presega 10% jamstvenega kapitala.
Za največji možni kredit enemu posojilojemalcu po tem zakonu se šteje kredit iz prejšnjega odstavka, ki znaša 15% jamstvenega kapitala družbe.
Skupni znesek vseh kreditov, drugih terjatev in jamstev enemu posojilojemalcu ne sme presegati 30% jamstvenega kapitala družbe.
Skupni znesek vseh velikih in največjih možnih kreditov ne sme presegati jamstvenega kapitala družbe.

Banka Slovenije podrobneje opredeli posamezne oblike jamstvenega kapitala družbe, merila za upoštevanje deležev teh oblik pri določanju obsega jamstvenega kapitala ter določi merila za izvajanje določb 14. člena tega zakona.

Celotni obseg plasmajev družbe, ki izhajajo iz njenih osnovnih dejavnosti, razen zavarovanja, ne sme v nobenem trenutku preseči 1/4 uradno ugotovljene vrednosti izvoza slovenskega gospodarstva v preteklem letu.
Znesek obveznosti iz prejšnjega odstavka se nanaša samo na znesek glavnic, brez upoštevanja obresti in drugih stroškov.
Ob določanju rezerv proračuna, ki se v skladu z 12. členom tega zakona uporabljajo v primeru izgub, ki presegajo varnostne rezerve družbe, se vsako leto določa tudi največji možni obseg obveznosti družbe iz zavarovalnih poslov.
Družba o svojem poslovanju enkrat letno poroča Skupščini Republike Slovenije.

Za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti družbe iz izdajanja garancij in zavarovanj, ki presegajo jamstveni kapital družbe, jamči Republika Slovenija.
Republika Slovenija s posebnimi zakoni jamči za obveznosti družbe, ki presegajo jamstveni kapital družbe, iz najemanja kreditov, izdanih garancij v tujino in izdanih vrednostnih papirjev.

Za periodične in letne obračune ter revizijo računovodskih izkazov družbe se smiselno uporabljajo določbe zakona o bankah in hranilnicah.

Nadzor nad izvajanjem tega zakona v okviru svojih pristojnosti opravlja ministrstvo, pristojno za finance.
Kontrolo nad izvajanjem 14. člena tega zakona opravlja Banka Slovenije.
Pri opravljanju kontrole iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe o kontroli bank in hranilnic iz zakona o Banki Slovenije.

Če je družba nelikvidna, ne sme izvrševati plačil, dajati in refinancirati kreditov, sklepati zavarovalnih poslov in izdajati jamstev.
Ne glede na prejšnji odstavek, lahko nelikvidna družba opravlja plačila, za katera je realizirala jamstva.

Ministrstvo, pristojno za finance, lahko zahteva:
1. da družba predloži potrebna poročila in dodatne informacije o poslovanju družbe;
2. poročilo o reviziji in dodatne informacije o opravljeni reviziji družbe;
3. izredne preglede družbe.

Če se pri opravljanju nadzora iz prejšnjega člena ugotovi, da družba krši predpise, lahko ministrstvo, pristojno za finance sprejme naslednje ukrepe:
1. popolnoma ali delno prepove delavcem s posebnimi pooblastili opravljanje poslov;
2. imenuje nadzorno osebo, ki lahko odredi ukrepe iz prejšnjega člena tega zakona;
3. zadrži delitev ali izplačilo dobička ter zmanjšanje ustanovitvenega kapitala družbe.
Stroški nadzora, kadar se ugotovijo nepravilnosti pri poslovanju, bremenijo družbo.

Družbo v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom upravljajo delničarji.
Poleg ustanoviteljev so delničarji družbe lahko tudi domače pravne in fizične osebe ter tuje finančne organizacije.
Skupni delež domačih pravnih in fizičnih oseb iz prejšnjega odstavka ne sme presegati 20% ustanovitvenega kapitala družbe. Skupni delež tujih finančnih organizacij iz prejšnjega odstavka ne sme presegati 15% ustanovitvenega kapitala družbe.

Organi družbe so: zbor družbe, upravni odbor in nadzorni odbor.
Za pristojnosti organov iz prejšnjega odstavka veljajo določbe zakona o bankah in hranilnicah.

Poslovodni organ družbe je direktor.
Pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat za direktorja družbe, določa statut družbe.
Direktor in drugi zaposleni v družbi ne smejo biti člani upravnega in nadzornega odbora.

Pristojnosti in odgovornosti organov družbe se podrobneje opredelijo v statutu družbe.

Vlada Republike Slovenije imenuje Komisijo za pospeševanje izvoza (v nadaljevanju: komisija), ki jo sestavljajo predstavniki pristojnih ministrstev, Banke Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije.
Komisija daje ministru, pristojnemu za finance predloge za:
1. dajanje soglasij k poslom kreditiranja, refinanciranja, zavarovanja in izdajanja garancij po petem odstavku 5. člena tega zakona;
2. določanje pogojev in meril za regresiranje obresti za izvozne kredite po drugem odstavku 8. člena tega zakona;
3. pripravo zakonov o prevzemu jamstev države za zadolževanje družbe, izdanih garancij v tujino in izdanih vrednostnih papirjev.

Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje družba za prekršek:
1. če obsega svojega poslovanja ne opravlja v odvisnosti od višine jamstvenega kapitala družbe in če svojega poslovanja ne opravlja v skladu s pogoji iz 13., 14., 16. in 20. člena tega zakona;
2. če so za člane upravnega in nadzornega odbora imenovane osebe v nasprotju z določbami 25. člena tega zakona;
3. če sklepa posle v nasprotju s 1. točko drugega odstavka 27. člena tega zakona brez soglasja ministrstva, pristojnega za finance.
Z denarno kaznijo najmanj 45.000 tolarjev se kaznuje tudi direktor družbe in drug delavec s posebnimi pooblastili v družbi, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.