Na podlagi prvega odstavka 25. člena zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 69/95), minister za zdravstvo predpisuje
P R O G R A M
imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 2001
I
SPLOŠNE DOLOČBE
Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 2001 opredeljuje naslednje programe:
Program imunoprofilakse za predšolske otroke;
Program imunoprofilakse za učence, dijake in študente;
Program imunoprofilakse za nabornike in vojake na služenju vojaškega roka;
Program imunoprofilakse za osebe, ki so pri opravljanju dela izpostavljene nalezljivim boleznim;
Program imunoprofilakse za druge skupine prebivalstva;
Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za potnike v mednarodnem prometu;
Program kemoprofilakse proti določenim nalezljivim boleznim.
II
1. V Republiki Sloveniji se izvajata imunoprofilaksa in kemoprofilaksa na osnovi predpisanih programov za posamezne skupine prebivalcev.
2. Cepljenje izvajajo zdravniki v zdravstvenih zavodih in zasebni zdravniki, delo vseh pa koordinirajo območni koordinatorji na zavodih za zdravstveno varstvo ter nacionalni koordinator na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IVZ). Koordinatorje in cepitelje imenuje minister pristojen za zdravstvo.
Seznam koordinatorjev cepljenja ter zdravnikov izvajalcev cepljenja za predšolske in šolske otroke sta Priloga I in II tega programa in sta njegov sestavni del.
3. Obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim se opravlja neprekinjeno čez vse leto (kontinuirano cepljenje), razen če obstajajo epidemiološke indikacije, zaradi katerih se začasno prekine cepljenje. Predlog za prekinitev ter ponoven začetek cepljenja poda IVZ.
4. Imunoprofilaksa posameznika se opravi po preverjanju cepilnega statusa.
To stanje se preveri v zdravstveni dokumentaciji ali tako, da kandidat za cepljenje odgovorni osebi kot dokaz predloži dokument o opravljenih prejšnjih cepljenjih.
Na podlagi ugotovljenega stanja o prejšnjih cepljenjih se po predhodnem preverjanju splošnih in posebnih kontraindikacij opravi cepljenje (bazično cepljenje) oziroma ponovno cepljenje (revakcinacija) v skladu s tem programom.
Obvezno je preveriti cepilni status in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s programom:
– pred vstopom v vse vrste kolektivov;
– ob poškodbi ali rani;
– ob sprejemu na zdravljenje v bolnišnici;
– ob vsakem obisku pri izbranem zdravniku;
– ob epidemiološki indikaciji, ki jo postavi IVZ.
5. Izvajanje imunoprofilakse se organizira tako, da ni možen prenos okužbe na ljudi in v okolje s tem, da se prepreči prenos med delom in pri ravnanju z infektivnimi odpadki.
6. Prostor in oprema, kjer se izvaja imunoprofilaksa, morata ustrezati sanitarno tehničnim in higienskim zahtevam, ki veljajo za javne zdravstvene zavode in zasebno zdravstveno dejavnost.
7. Imunoprofilaksa se izvaja izključno s preparati, ki jih za območje Republike Slovenije nabavlja, skrbi za kontrolo njihove kakovosti, centralno shranjuje in razdeljuje IVZ.
8. Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja imunoprofilakso proti nalezljivim boleznim, mora obvezno imeti hladilne naprave za hrambo in prevoz imunoprofilaktičnih preparatov za zagotovitev hladne verige, ustrezne merilne indikatorje temperature, potrebno opremo ter mora izpolnjevati predpisane sanitarno tehnične in druge pogoje ter pogoje dobre skladiščne prakse.
Oseba, ki v zdravstvenem zavodu oziroma pri zasebnem zdravniku skrbi za nabavo, transport in shranjevanje cepiva, mora biti usposobljena za rokovanje s preparati po načelih dobre skladiščne prakse. Usposabljanje izvaja IVZ.
9. Imunoprofilaksa se opravlja skladno z načeli dobre ambulantne prakse.
Za imunoprofilakso se obvezno uporabljajo brizgalke in igle za enkratno uporabo za vsako osebo posebej.
Pri imunoprofilaksi, ki se daje parenteralno, morajo biti na razpolago sredstva, ki jih uporabljamo v primeru anafilaktične reakcije.
10. S kužnim materialom, ki nastane ob imunoprofilaksi se ravna skladno z navodilom o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti.
Neuporabljene preparate se z zapisnikom vrne IVZ.
11. Vodenje evidenc:
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja imunoprofilakso ali pod čigar nadzorstvom se le-ta opravlja, vodi evidenco in izda potrdilo o cepljenju.
Podatki o cepljenju in podatki o trajni kontraindikaciji za cepljenje se evidentirajo v osnovni medicinski dokumentaciji in v osebni dokument cepljene osebe (Knjižica o cepljenju, Potrdilo o cepljenju, Mednarodna izkaznica).
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja cepljenje predšolskih otrok, mora o opravljenih cepljenjih oziroma izpolnjevanju tega programa voditi evidenco in poročati območnemu zavodu za zdravstveno varstvo, ta pa poroča IVZ.
Obvezno je zbiranje in vzdrževanje podatkov ter vodenje evidenc in poročanje s pomočjo enotnega računalniškega programa.
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja cepljenje šolskih otrok in ostalih skupin prebivalcev, mora o opravljenih cepljenjih oziroma izpolnjevanju tega programa poročati območnemu zavodu za zdravstveno varstvo, ta pa poroča IVZ.
IVZ poroča o opravljenem cepljenju proti tuberkulozi Bolnišnici Golnik, Kliničnemu oddelku za pljučne bolezni in alergijo.
12. O stranskih učinkih pridruženih cepljenju je treba nemudoma obvestiti Register za stranske pojave pridružene cepljenju, ki ga vodi IVZ, Trubarjeva 2, Ljubljana.
13. Dopolnilno cepljenje predšolskih in šolskih obveznikov:
Dopolnilno cepljenje predšolskih in šolskih obveznikov je potrebno opraviti, če v posamezni občini in v katerem koli delu naselja ni cepljenih:
– 95% obveznikov proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, otroški paralizi, davici, tetanusu oslovskemu kašlju, haemophilusu influenzae (tip b) in hepatitisu B;
– 90% obveznikov proti drugim nalezljivim boleznim, za katere je cepljenje obvezno po imunizacijskem programu.
14. Finančna sredstva za izvajanje posameznih programov imunoprofilakse so sestavni del programov imunoprofilakse za posamezne skupine.
III
Ta program začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA LETO 2001 ZA PREDŠOLSKE OTROKE
1. CEPLJENJE PROTI:
tuberkulozi
davici
tetanusu
oslovskemu kašlju
otroški paralizi
haemophilusu influenzae (tip b)
ošpicam
mumpsu
rdečkam
CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:
tifusu
hepatitisu A
meningokoknemu meningitisu
pnevmokoku
noricam
klopnemu meningoencefalitisu
gripi
2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:
hepatitisu B
steklini
tetanusu
1. CEPLJENJE
1.1.Cepljenje proti tuberkulozi
Cepljenje se opravi z enim odmerkom BCG cepiva.
Cepljenje je obvezno za otroke v prvem letu starosti.
Cepljenje novorojenčkov se opravi v porodnišnici, cepljenje otrok, rojenih izven porodnišnic, mora biti opravljeno do dopolnjenih 2 mesecev starosti.
Otroci, ki niso bili cepljeni niti v porodnišnici niti do dopolnjenih 2 mesecev starosti, morajo biti cepljeni do dopolnjenega 1 leta starosti.
Cepljenje otrok v prvem letu starosti se opravi brez predhodnega tuberkulinskega testa.
1.2. Cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
Cepljenje se opravi s kombiniranim acelularnim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju.
1.2.1. Bazično cepljenje je obvezno:
– za otroke, rojene v letu 2000 od dopoljnjenih treh mesecev starosti dalje;
– za otroke, rojene v letu 2001, ko dopolnijo 3 mesece starosti.
V obeh primerih mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12 mesecev starosti.
– za zamudnike, če še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju.
Daje se tri odmerke cepiva v presledku 1 do 3 mesecev.
Otrokom, ki ne smejo biti cepljeni proti oslovskemu kašlju, se daje dva odmerka cepiva proti davici in tetanusu.
1.2.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju je obvezno za otroke, ki so že bili bazično cepljeni, in sicer 1 leto od dneva končanega popolnega cepljenja in za zamudnike, ki so bili popolno cepljeni, niso pa bili revakcinirani.
Otroke, ki ne smejo biti revakcinirani proti oslovskemu kašlju, se revakcinira s cepivom proti davici in tetanusu 1 leto od dneva popolnega cepljenja.
Revakcinira se z enim odmerkom cepiva.
Bazično cepljenje in revakcinacijo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju se lahko opravi sočasno s cepljenjem proti otroški paralizi in haemophilusu influenzae tip b.
1.3. Cepljenje proti otroški paralizi
Bazično cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali z mrtvim parenteralnim cepivom. Indikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom (otroci z imunodeficienco in v primeru imunodeficience pri družinskih članih ali drugo) postavi zdravnik specialist.
1.3.1. Bazično cepljenje je obvezno:
– za otroke, rojene v letu 2000 od dopolnjenih 3 mesecev starosti dalje;
– za otroke, rojene v letu 2001, ko dopolnijo 3 mesece starosti.
V obeh primerih mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12 mesecev starosti.
– za zamudnike, če še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju.
Izjemoma se cepi tudi otroke, mlajše od 3 mesecev. Indikacijo za morebitno predčasno cepljenje postavi IVZ.
Cepljenje z živim oralnim polio cepivom:
Daje se tri odmerke cepiva v presledku najmanj enega meseca.
Obvezniki, ki niso prejeli predpisanih odmerkov cepiva, prejmejo samo manjkajoče odmerke.
Cepljenje z mrtvim parenteralnim polio cepivom:
Daje se tri odmerke cepiva v presledku najmanj enega meseca.
1.3.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje je obvezno za otroke, ki so že bili bazično cepljeni z živim ali mrtvim cepivom, in sicer 1 leto po končanem popolnem cepljenju in za zamudnike, ki so bili popolno cepljeni, niso pa bili revakcinirani.
Daje se en odmerek živega oralnega cepiva, otrokom z imunodeficienco ali v primeru imunodeficience pri družinskih članih pa en odmerek mrtvega cepiva.
Bazično cepljenje in revakcinacijo proti otroški paralizi se lahko opravi sočasno s cepljenjem proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju ter haemophilusu influenzae (tip b).
1.4. Cepljenje proti haemophilusu influenzae (tip b)
Cepljenje se opravi s cepivom proti hemophilusu influenzae tip b (v nadaljnjem besedilu: Hib).
1.4.1. Bazično cepljenje je obvezno:
– za otroke, rojene v letu 2000 od dopoljnjenih 3 mesecev starosti dalje;
– za otroke, rojene v letu 2001, ko dopolnijo 3 mesece starosti.
V obeh primerih mora biti cepljenje končano do dopolnjenih 12 mesecev starosti.
– za zamudnike, če še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali ni dokazov o opravljenem cepljenju.
Daje se tri odmerke cepiva v presledku 1 do 3 mesecev.
1.4.2. Revakcinacija – ponovno cepljenje proti Hib je obvezna za otroke, ki so že bili bazično cepljeni, in sicer 1 leto od dneva končanega popolnega cepljenja (z dvemi ali tremi odmerki cepiva) in za zamudnike, ki so bili popolno cepljeni, niso pa bili revakcinirani.
Revakcinira se z enim odmerkom cepiva.
Za otroke, ki so bili v letu 2000 ob cepljenju stari nad 12 mesecev in so prejeli le en odmerek cepiva, revakcinacija ni potrebna.
Bazično cepljenje in revakcinacija proti Hib se lahko opravi sočasno s cepljenjem proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju ter otroški paralizi.
1.5. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam
Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
1.5.1. Bazično cepljenje je obvezno za otroke, rojene leta 2000 od dopolnjenih 12 mesecev dalje in mora biti opravljeno najpozneje do dopolnjenih 18 mesecev starosti. Če bo otrok obiskoval vzgojno varstveno organizacijo pred dopolnitvijo 12 mesecev, mora opraviti cepljenje pred vstopom v kolektiv. Cepijo se otroci od dopolnjenih 10 mesecev starosti.
Daje se en odmerek cepiva.
1.5.2. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno tudi za otroke, četudi so bili cepljeni, če so za to epidemiološke indikacije, ki jih postavi IVZ.
Daje se en odmerek cepiva.
1.6. Cepljenje proti ošpicam
Cepljenje se opravi z monovalentnim, živim, atenuiranim cepivom proti ošpicam.
Če IVZ oceni, da obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje proti ošpicam, je obvezno cepljenje tudi za otroke od 6 do 10 mesecev starosti.
Ti otroci morajo biti ponovno cepljeni v obdobju od 15 do 24 mesecev starosti.
Daje se en odmerek cepiva.
1.7. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu.
Cepljenje je obvezno za otroke starejše od dveh let, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa ali če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ.
Bazično cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva.
Revakcinacija se opravi z enim odmerkom cepiva po treh letih.
1.8. Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A, ki je pripravljeno za otroke.
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ. Indikacijo za cepljenje hemofilikov postavi zdravnik specialist.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.
1.9. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za cepljenje.
Cepljenje otrok se opravi z enim odmerkom cepiva proti meningokoknemu meningitisu, katerega sestava ustreza značilnostim povzročiteljev, ki krožijo.
1.10. Cepljenje proti pnevmokoku
Cepljenje se opravi s polivalentnim cepivom proti pnevmokoku.
Indikacijo za cepljenje otrok proti pnevmokoku postavi zdravnik specialist. Cepljenje je priporočljivo za otroke s kroničnimi kardiovaskularnimi obolenji, s kroničnimi obolenji dihal, jeter in ledvic, za sladkorne bolnike, za otroke z anatomsko ali funkcionalno asplenijo, bolnike s pridobljeno ali prirojeno imunodeficienco, za otroke pred ali po presaditvi kostnega mozga.
Bazično cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva skladno z navodilom proizvajalca.
1.11. Cepljenje proti noricam
Cepljenje se opravi z živim, atenuiranim cepivom proti noricam.
Indikacijo za cepljenje otrok starejših od 12 mesecev, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi okužbe z noricami (otroci z akutno levkemijo, otroci med imunosupresivno terapijo zaradi malignih obolenj ali težjih kroničnih bolezni, otroci pred presaditvijo organov, otroci s težjimi kroničnimi boleznimi), postavi zdravnik specialist.
Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva.
1.12. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je priporočljivo za otroke za bivanje na endemskem območju.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva.
Revakcinacijo se opravi z enim odmerkom cepiva po 3 do 5 letih.
1.13. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo za otroke, ki imajo določene kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, mišično skeletnega in vezivnega sistema, nekatere maligne neoplazme, sladkorno bolezen, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov ter bolezni, pri katerih je udeležen imunski odziv.
Cepljenje se opravi vsako jesen s številom odmerkov glede na starost otroka in predhodna cepljenja.
2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA
2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B
2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje otrok se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 10 mikrogramov proteina površinskega antigena v 0,5 ml cepiva.
Cepljenje je obvezno za:
– za novorojenčke HBsAg pozitivnih mater;
– otroke, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B;
– otroke na hemodializnih oddelkih;
– varovance zavodov za duševno in telesno prizadete;
– hemofilike.
Otroci so praviloma cepljeni s tremi odmerki cepiva.
Novorojenčki HBsAg pozitivnih mater morajo biti cepljeni takoj po rojstvu oziroma v prvih 12 urah po rojstvu po shemi 0,1,2,12.
Novorojenčki HBsAg pozitivnih mater prejmejo hkrati s prvim odmerkom cepiva na dve različni mesti tudi ustrezno količino humanega imunoglobulina proti hepatitisu B.
Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za otroke, ki še niso bili cepljeni proti hepatitisu B ali so bili cepljeni nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bili pa so izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B, in sicer preko kože ali sluznice.
Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunski status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme poleg štirih odmerkov cepiva po shemi 0,1,2,12 tudi humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s prvim odmerkom cepiva.
Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunski status izvornega vzorca negativen, prejme štiri odmerke cepiva po shemi 0,1,2,12, brez seroprofilakse.
Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles <10 I.E. ter je bil imunski status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme en poživitveni odmerek cepiva ter humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s cepivom.
Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles <10 I.E. ter je bil imunski status izvornega vzorca negativen, prejme en poživitveni odmerek cepiva proti hepatitisu B, brez seroprofilakse.
Za izpostavljenega, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles >10 I.E., ne glede na imunski status izvornega vzorca, cepljenje ni potrebno.
2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B
Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B za novorojenčke takoj po rojstvu oziroma v prvih 12 urah po rojstvu, za poškodovane otroke pa čimprej po poškodbi, če obstaja indikacija za seroprofilakso, in sicer na način ter v odmerku, ki ga predpiše proizvajalec.
2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini v primeru nevarnosti za okužbo
2.2.1. Cepljenje proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.
Cepljenje je obvezno:
– za otroka, ki ga je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival, za katero se sumi, da je stekla;
– za otroka, ki ga je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo;
– za otroka, ki ga je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubit ali se izgubi.
Cepljenje se opravi glede na težo poškodbe skladno z navodili proizvajalca.
Za postekspozicijsko cepljenje se daje štiri odmerke cepiva, in sicer prva dva odmerka na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretji odmerek in enaindvajseti dan četrti odmerek cepiva (0,0,7,21).
V primeru indikacije, ki jo postavi zdravnik specialist na zavodu za zdravstveno varstvo, prejmejo poškodovani otroci hkrati s prvima odmerkoma cepiva tudi humani imunoglobulin proti steklini.
V primeru ponovne poškodbe se glede na eventualno predhodno cepljenje proti steklini opravi cepljenje z enim, dvema ali tremi odmerki, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno doktrino.
Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom.
Cepljenje proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo.
2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini
Seroprofilakso proti steklini se opravi z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže.
Indikacijo za seroprofilakso postavi zdravnik specialist na zavodu za zdravstveno varstvo skladno z navodilom proizvajalca.
Otrok prejme predpisani odmerek humanega antirabičnega imunoglobulina takoj po ugotovitvi indikacije istočasno s prvima dvema odmerkoma cepiva.
Seroprofilakso proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo.
2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu v primeru nevarnosti za okužbo
Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovanega otroka je obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih, nato prejme otrok le manjkajoče doze.
2.3.1. Cepljenje proti tetanusu
Popolno postekspozicijsko cepljenje je obvezno v primeru poškodbe za otroke, ki še niso bili cepljeni proti tetanusu ali če ni dokazov o cepljenju. Daje se tri odmerke cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju ali dva odmerka cepiva proti davici in tetanusu ter v obeh primerih še en odmerek po 1 letu.
Poškodovani otroci, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo istočasno s prvim odmerkom cepiva – na dve različni mesti – tudi ustrezni odmerek humanega antitetanusnega imunoglobulina.
Poškodovani otroci, ki so bili v preteklosti cepljeni z enim ali dvema odmerkoma cepiva ali so bili popolno cepljeni pred več kot petimi leti, prejmejo ustrezno število odmerkov cepiva, ob indikaciji pa tudi humani imunoglobulin proti tetanusu.
2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu
Seroprofilaksa proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetaničnega imunoglobulina takoj po ugotovitvi indikacije za postekspozicijsko cepljenje.
3. POSEBNE DOLOČBE
3.1. Podatki o obveznikih
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno cepljenje, prejema od Ministrstva za notranje zadeve, Oddelek za registracijo prebivalstva, preko območnega zavoda za zdravstveno varstvo mesečno podatke o novorojencih ter o doseljenih, odseljenih in umrlih otrocih do dopolnjenih 5 let starosti. Podatke prejema, zbira in o njih poroča s pomočjo enotnega računalniškega programa.
3.2. Preverjanje cepilnega stanja
Cepilno stanje predšolskih otrok je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko splošnih določb tega programa.
4. FINANCIRANJE
Obvezna cepljenja so sestavni del delovnega programa in finančnega načrta zdravstvenih zavodov oziroma zasebnih zdravnikov. Za zavarovane osebe se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravičence iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96, 29/98, 77/98, 6/99 in 56/99) pa iz državnega proračuna.
Stroške za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodijo v obvezno zdravstveno zavarovanje, poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno IVZ.
Cepljenje proti gripi, pnevmokoknim infekcijam, hepatitisu A, meningokoknemu meningitisu in noricam se v utemeljenih in dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z navodilom, ki ga izda minister, pristojen za zdravstvo.
Neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu plača uporabnik oziroma organizator bivanja na endemskem območju.
PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA ŠOLSKO LETO 2001/2002 ZA UČENCE, DIJAKE IN ŠTUDENTE
1. CEPLJENJE PROTI:
ošpicam
mumpsu
rdečkam
davici
tetanusu
otroški paralizi
hepatitisu B
CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:
tifusu
klopnemu meningoencefalitisu
hepatitisu A
pnevmokoku
meningokoknemu meningitisu
noricam
gripi
2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:
hepatitisu B
steklini
tetanusu
1. CEPLJENJE
1.1. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam
Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
1.1.1. Revakcinacija – ponovno cepljenje (drugi odmerek cepiva) proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno za učence, ki v šolskem letu 2001/2002 obiskujejo 1. razred osnovne šole in za zamudnike.
Cepljenje se opravi pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred osnovne šole. Če učenci niso bili cepljeni pri sistematskem pregledu za vstop v šolo, se jih cepi v 1. razredu, lahko sočasno z revakcinacijo proti otroški paralizi ali s cepljenjem proti hepatitisu B.
Če je učenec ob vstopu v šolo ali v 1. razredu prvič cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezna revakcinacija (drugi odmerek cepiva) čez 1 mesec.
1.1.2. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno tudi za dijake in študente pred vstopom na šolanje, če še niso bili cepljeni.
Če je dijak ali študent ob vstopu na šolanje prvič cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezna revakcinacija čez 1 mesec.
1.1.3. Ponovno cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno tudi za učence, dijake in študente, ki so bili cepljeni, če so za to epidemiološke indikacije, ki jih postavi IVZ.
Daje se en odmerek ustreznega cepiva.
1.2. Cepljenje proti davici in tetanusu
Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.
Revakcinacija – ponovno cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 2001/2002 obiskujejo 3. (če niso bili cepljeni v 1. razredu) oziroma 7. razred osnovne šole in za zamudnike.
Daje se en odmerek cepiva.
Revakcinacijo proti davici in tetanusu se v 7. razredu lahko opravi sočasno z revakcinacijo proti otroški paralizi.
Učenci v 3. in 7. razredu, ki še niso bili cepljeni ali nimajo dokumentacije o cepljenju, morajo biti bazično cepljeni.
Daje se tri odmerke cepiva.
1.3. Cepljenje proti otroški paralizi
Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim ali z mrtvim parenteralnim cepivom. Indikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom (učenci, dijaki in študenti z imunodeficienco in v primeru imunodeficience pri družinskih članih ali drugo) postavi zdravnik specialist.
Revakcinacija-ponovno cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 2001/2002 obiskujejo 1. oziroma 7. razred osnovne šole in za zamudnike.
Učence 1. razreda osnovne šole se lahko cepi tudi pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred.
Daje se en odmerek cepiva.
Revakcinacijo proti otroški paralizi se lahko opravi v 1. razredu sočasno s cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ali s cepljenjem proti hepatitisu B, v 7. razredu pa sočasno s cepljenjem proti davici in tetanusu.
Učenci v 1. oziroma 7. razredu, ki še niso bili cepljeni v predšolski dobi ali nimajo dokumentacije o cepljenju, morajo biti bazično cepljeni.
Za bazično cepljenje se daje tri odmerke živega cepiva v presledku najmanj enega meseca ali tri odmerke mrtvega cepiva v presledku najmanj enega meseca.
Učenci, ki niso bili popolno cepljeni v predšolski dobi, prejmejo manjkajoče odmerke.
1.4. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 10 mikrogramov proteina površinskega antigena v 0,5 ml cepiva.
Bazično cepljenje je obvezno za učence, ki v šolskem letu 2001/2002 obiskujejo 1. razred osnovne šole in za zamudnike.
Daje se tri odmerke cepiva.
Obveznik za šolo prejme prvi odmerek cepiva pri sistematskem pregledu za vstop v 1. razred. Drugi odmerek cepiva prejme čez 4 do 12 tednov, tretjega pa pri sistematskem pregledu v 1. razredu čez 6 do 14 mesecev po prvem odmerku.
Bazično cepljenje proti hepatitisu B se lahko opravi sočasno z revakcinacijo proti otroški paralizi ali z revakcinacijo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
Cepljenje zamudnikov se opravi s cepivom proti hepatitisu B s koncentracijo in v odmerku, ki ga glede na starost predpiše proizvajalec.
1.5. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti tetanusu.
Revakcinacija – ponovno cepljenje je obvezno za dijake, ki v šolskem letu 2001/2002 obiskujejo predzadnji ali zadnji letnik srednješolskega izobraževanja ter mladino do dopolnjenih 18 let starosti, ki ne obiskuje šole.
Daje se en odmerek cepiva.
Cepljenje je obvezno tudi za dijake, ki dotlej niso bili cepljeni ali če ni dokazov o cepljenju.
Daje se tri odmerke cepiva.
1.6. Cepljenje proti davici
Cepljenje proti davici se opravi s cepivom, ki je pripravljeno za otroke nad 6 let in za odrasle.
Če se pojavi davica v epidemični obliki, je cepljenje proti davici obvezno tudi za osebe, stare več kot 14 let, ki utegnejo biti izpostavljene nevarnosti okužbe.
Daje se en odmerek cepiva.
1.7. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu.
Cepljenje proti tifusu je obvezno za učence, dijake in študente, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa ali, če obstajajo epidemiološke indikacije, ki jih postavi IVZ.
Bazično cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom vsaka 3 leta, dokler traja nevarnost okužbe.
1.8. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je obvezno za dijake in študente, ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni nevarnosti okužbe.
Cepljenje je priporočljivo za učence, dijake in študente za bivanje na endemskem območju.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s tremi odmerki.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsakih 3 do 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.9. Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A.
Učence in dijake do vključno 18 leta starosti se cepi s cepivom s koncentracijo 720 I.E.v 0,5 ml cepiva, starejše pa s cepivom s koncentracijo 1440 I.E.v 1,0 ml cepiva.
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ. Indikacijo za cepljenje hemofilikov postavi zdravnik specialist.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.
1.10. Cepljenje proti pnevmokoku
Cepljenje se opravi s polivalentnim cepivom proti pnevmokoku.
Indikacijo za cepljenje učencev, dijakov in študentov proti pnevmokoku postavi zdravnik specialist. Cepljenje je priporočljivo za učence, dijake in študente s kroničnimi kardiovaskularnimi obolenji, s kroničnimi obolenji dihal, jeter in ledvic, za sladkorne bolnike, za osebe z anatomsko ali funkcionalno asplenijo, bolnike s pridobljeno ali prirojeno imunodeficienco, za osebe pred ali po presaditvi kostnega mozga.
Bazično cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva skladno z navodilom proizvajalca.
1.11. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za cepljenje.
Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti meningokoknemu meningitisu, katerega sestava ustreza značilnostim povzročiteljev, ki krožijo.
1.12. Cepljenje proti noricam
Cepljenje se opravi z živim, atenuiranim cepivom proti noricam.
Indikacijo za cepljenje učencev, dijakov in študentov, pri katerih obstaja akutna nevarnost za okvaro zdravja zaradi okužbe z noricami (osebe z akutno levkemijo, osebe med jemanjem imunosupresivne terapije zaradi malignih obolenj ali težjih kroničnih bolezni, osebe pred presaditvijo organov, osebe s težjimi kroničnimi boleznimi), postavi zdravnik specialist.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov, ki jih glede na starost predpiše proizvajalec.
1.13. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo za učence, dijake in študente, ki imajo določene kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, mišično skeletnega in vezivnega sistema, nekatere maligne neoplazme, sladkorno bolezen, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov ter bolezni, pri katerih je udeležen imunski odziv.
Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva vsako jesen.
2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA
2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B
2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom, in sicer s koncentracijo in v odmerku, ki ga glede na starost predpiše proizvajalec.
a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno (poleg obveznikov iz točke 1.4.) za:
– učence, dijake in študente, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B;
– dijake in študente zdravstvenih šol, ki so pri praktičnem pouku izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B pred pričetkom praktičnega pouka;
– študente medicine in stomatologije pred pričetkom praktičnih vaj;
– bolnike na hemodializnih oddelkih;
– varovance zavodov za duševno in telesno prizadete;
– hemofilike;
– uživalce drog z injiciranjem;
– bolnike s spolnimi boleznimi.
Cepljenje se opravi praviloma s tremi odmerki cepiva.
b) Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za učence, dijake in študente, ki še niso bili cepljeni proti hepatitisu B ali so bili cepljeni nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bili pa so pri praktičnih vajah izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B, in sicer preko kože ali sluznice.
Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunski status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme poleg štirih odmerkov cepiva po shemi 0,1,2,12 tudi humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s prvim odmerkom cepiva.
Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunski status izvornega vzorca negativen, prejme štiri odmerke cepiva po shemi 0,1,2,12, brez seroprofilakse.
Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles <10 I.E. ter je bil imunski status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme en poživitveni odmerek cepiva ter humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s cepivom.
Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles <10 I.E. ter je bil imunski status izvornega vzorca negativen, prejme en poživitveni odmerek cepiva proti hepatitisu B, brez seroprofilakse.
Za izpostavljenega, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles >10 I.E., ne glede na imunski status izvornega vzorca, cepljenje ni potrebno.
2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B
Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B osebam, za katere je obvezno postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B in obstaja indikacija za seroprofilakso.
Humani imunoglobulin proti hepatitisu B se daje čimprej po poškodbi na način in v odmerku, ki ga določi proizvajalec.
2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.
2.2.1. Cepljenje proti steklini
a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za dijake in študente, ki se pri praktičnem pouku lahko okužijo z virusom stekline.
Daje se tri odmerke cepiva ter en odmerek po 1 letu skladno s shemo za preekspozicijsko cepljenje.
b) Postekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno za učence, dijake in študente, ki so izpostavljeni okužbi z virusom stekline, in sicer:
– za osebo, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival, za katero se sumi, da je stekla;
– za osebo, ki jo je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo;
– za osebo, ki jo je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi;
– za osebo, ki se je utegnila okužiti z virusom stekline preko sluznice ali poškodovane kože.
Cepljenje se opravi glede na težo poškodbe skladno z navodili proizvajalca.
Za postekspozicijsko cepljenje se daje štiri odmerke cepiva, in sicer prva dva odmerka na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretji odmerek in enaindvajseti dan četrti odmerek cepiva (0,0,7,21).
V primeru indikacije, ki jo postavi zdravnik specialist na zavodu za zdravstveno varstvo, prejmejo poškodovane osebe hkrati s prvima odmerkoma cepiva tudi humani imunoglobulin proti steklini.
V primeru ponovne poškodbe se glede na eventualno predhodno cepljenje proti steklini opravi cepljenje z enim, dvema ali tremi odmerki, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno doktrino.
Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom.
Cepljenje proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo.
2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini
Seroprofilakso proti steklini se opravi s humanim antirabičnim imunoglobulinom.
Indikacijo za seroprofilakso postavi zdravnik specialist na zavodu za zdravstveno varstvo skladno z navodilom proizvajalca.
Opravi se z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže, takoj po ugotovitvi indikacije istočasno s prvima dvema odmerkoma cepiva.
Seroprofilakso proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo.
2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu v primeru nevarnosti za okužbo zaradi poškodbe.
Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovanega učenca, dijaka ali študenta je potrebno obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih in nato opraviti samo manjkajoča cepljenja.
2.3.1. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti tetanusu ali s cepivom proti davici in tetanusu.
Popolno postekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno v primeru poškodbe za učence, dijake in študente, ki še niso bili cepljeni ali če ni dokazov o cepljenju.
Daje se tri odmerke kombiniranega cepiva proti davici in tetanusu ali monovalentnega cepiva proti tetanusu.
Poškodovani učenci, dijaki in študenti, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo na dve različni mesti s prvim odmerkom cepiva tudi odmerek humanega antitetaničnega imunoglobulina.
Poškodovani učenci, dijaki in študenti, ki so bili v preteklosti cepljeni z enim ali dvema odmerkoma cepiva ali so bili popolno cepljeni ali revakcinirani pred več kot 5 leti, prejmejo ustrezno število odmerkov cepiva, ob indikaciji pa tudi humani imunoglobulin proti tetanusu.
2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu
Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetaničnega imunoglobulina.
Seroprofilaksa proti tetanusu je obvezna in se opravi glede na cepilni status.
Seroprofilakso proti tetanusu se opravi takoj po ugotovitvi indikacije, hkrati pa se da prvi odmerek cepiva proti tetanusu.
3. POSEBNE DOLOČBE
3.1. Preverjanje cepilnega stanja
Cepilno stanje učencev, dijakov in študentov je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko splošnih določb in tudi:
– dijakom in študentom pred pričetkom opravljanja praktičnih vaj oziroma dela, kjer so izpostavljeni nalezljivim boleznim.
3.2. Izvajanje cepljenja
Cepljenje učencev, dijakov in študentov opravljajo šolski zdravniki v javnih zavodih,
Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani, študentska ambulanta v okviru medicine dela Zdravstvenega doma Maribor ter zasebni zdravniki.
Cepljenje dijakov in študentov opravljajo tudi ambulante območnih zavodov za zdravstveno varstvo in IVZ.
Po pridobitvi seznamov dijakov in študentov od šol in univerz ambulante določijo prioriteto vrste cepljenj in oseb za cepljenje glede na tveganje za okužbo s povzročitelji nalezljivih bolezni. Prioriteto cepljenj potrdi nacionalni koordinator.
4. FINANCIRANJE
Obvezna cepljenja so sestavni del delovnega programa in finančnega načrta zdravstvenih zavodov oziroma zasebnih zdravnikov. Za zavarovane osebe se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za upravičence iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa iz državnega proračuna.
Stroške za nabavo in distribucijo cepiva, ki sodijo v obvezno zdravstveno zavarovanje poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije neposredno IVZ.
Cepljenje proti gripi, pnevmokoknim infekcijam, hepatitisu A, meningokoknemu meningitisu in noricam se v utemeljenih in dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z navodilom, ki ga izda minister za zdravstvo.
Neobvezno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu plača uporabnik oziroma organizator bivanja na endemskem področju.
PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA NABORNIKE IN VOJAKE NA SLUŽENJU VOJAŠKEGA ROKA ZA LETO 2001
1. CEPLJENJE PROTI:
klopnemu meningoencefalitisu
hepatitisu B
CEPLJENJE V PRIMERU INDIKACIJE PROTI:
davici
tetanusu
otroški paralizi
ošpicam
mumpsu
rdečkam
tifusu
hepatitisu A
meningokoknemu meningitisu
gripi
1. CEPLJENJE
1.1. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je obvezno za nabornike, ki bodo v času služenja vojaškega roka izpostavljeni nevarnosti okužbe.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva.
Naborniki morajo pričeti s cepljenjem ob napotitvi na služenje vojaškega roka. Prvi odmerek cepiva prejme nabornik na območnem zavodu za zdravstveno varstvo en mesec pred napotitvijo na služenje vojaškega roka, drugi in tretji odmerek pa v ambulantah vojašnic Slovenske vojske oziroma na območnem zavodu za zdravstveno varstvo.
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko opravi sočasno s cepljenjem proti hepatitisu B.
1.2. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje je obvezno za nabornike in se opravi s 3 odmerki cepiva proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1 ml cepiva.
Naborniki morajo pričeti s cepljenjem ob napotitvi na služenje vojaškega roka. Prvi odmerek cepiva prejme nabornik na območnem zavodu za zdravstveno varstvo en mesec pred napotitvijo na služenje vojaškega roka, drugi in tretji odmerek pa v ambulantah vojašnic Slovenske vojske oziroma na območnem zavodu za zdravstveno varstvo.
Cepljenje proti hepatitisu B se lahko opravi sočasno s cepljenjem proti klopnemu meningoencefalitisu.
1.3. Cepljenje proti davici
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.
Ob pojavu epidemije davice je cepljenje proti davici obvezno za vojake, ki utegnejo biti na služenju vojaškega roka izpostavljeni nevarnosti okužbe.
Daje se število odmerkov, odvisno od predhodnega cepilnega statusa.
1.4. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti tetanusu ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.
Cepljenje je obvezno za nabornike, ki dotlej niso bili cepljeni ali če ni dokazov o cepljenju. Daje se tri odmerke cepiva.
Naborniki morajo začeti s cepljenjem ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka.
1.5. Cepljenje proti otroški paralizi
Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali z mrtvim parenteralnim cepivom. Indikacijo za cepljenje z mrtvim cepivom postavi zdravnik specialist.
Cepljenje proti otroški paralizi je obvezno za nabornike, ki še niso bili cepljeni ali niso bili popolno cepljeni ali nimajo dokumentacije o cepljenju.
Cepljenje se opravi ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka.
Za bazično cepljenje se daje tri odmerke živega cepiva v presledku enega meseca, ali tri odmerke mrtvega cepiva v presledku najmanj enega meseca.
Za revakcinacijo se daje ustrezno število manjkajočih odmerkov.
1.6. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam
Cepljenje se opravi s kombiniranim živim atenuiranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ali odgovarjajočimi monovalentnimi cepivi.
1.6.1. Cepljenje proti ošpicam in mumpsu je obvezno za nabornike, če do tedaj še niso bili cepljeni.
Cepljenje se opravi ob zdravstvenem pregledu in oceni sposobnosti za služenje vojaškega roka.
Daje se en odmerek ustreznega cepiva.
1.6.2. Cepljenje ali revakcinacija-ponovno cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je obvezno za vojake na služenju vojaškega roka, četudi so bili cepljeni, če so za to epidemiološke indikacije, ki jih je ugotovil IVZ.
Daje se en odmerek ustreznega cepiva.
1.7. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu.
Cepljenje proti tifusu je obvezno za vojake na služenju vojaškega roka, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ.
Daje se en odmerek cepiva.
1.8. Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A.
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.
1.9. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za cepljenje.
Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti meningokoknemu meningitisu, katerega sestava ustreza značilnostim povzročiteljev, ki krožijo.
1.10. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo za vojake na služenju vojaškega roka.
Daje se en odmerek cepiva vsako jesen.
2. POSEBNE DOLOČBE
Cepilno stanje nabornikov je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko splošnih določb in tudi:
– ob naboru, ob napotitvi na služenje vojaškega roka, ob vstopu in izstopu iz vojašnice.
3. FINANCIRANJE
Program obveznega cepljenja za nabornike in vojake na služenju vojaškega roka za leto
2001 se financira iz državnega proračuna.
PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA OSEBE, KI SO PRI OPRAVLJANJU DELA IZPOSTAVLJENE NALEZLJIVIM BOLEZNIM ZA LETO 2001
1. CEPLJENJE PROTI:
davici
tetanusu
hepatitisu B
hepatitisu A
klopnemu meningoencefalitisu
meningokoknemu meningitisu
ošpicam
rdečkam
steklini
tifusu
otroški paralizi
noricam
mumpsu
gripi
1. CEPLJENJE
1.1. Cepljenje proti davici
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi s povzročiteljem davice ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsakih 10 let, dokler traja nevarnost okužbe.
1.2. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti tetanusu ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.
Cepljenje proti tetanusu je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe s tetanusom.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsakih 10 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.3. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1 ml cepiva.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Praviloma se cepi s tremi odmerki cepiva.
1.4. Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa A in za osebe, ki pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe. To so osebe, ki delajo v neposredni proizvodnji oziroma pri pripravi hitrokvarljivih živil in pri pripravi gotovih jedi v sistemih javne prehrane. Cepljenje proti hepatitisu A je obvezno tudi za osebe, ki zaradi svojega dela potujejo v območja, kjer obstaja tveganje za okužbo.
Cepi se s skladno z navodili proizvajalca.
Revakcinacijo se opravlja, dokler traja nevarnost okužbe.
1.5. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva.
Revakcinacijo se opravlja na 3 do 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.6. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu
Cepljenje se opravi s cepivom proti meningokoknemu meningitisu.
Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe z meningokoknim meningitisom ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva.
Revakcinacijo se opravlja, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.7. Cepljenje proti ošpicam
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti ošpicam.
Cepljenje proti ošpicam je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
1.8. Cepljenje proti rdečkam
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti rdečkam.
Cepljenje proti rdečkam je obvezno za ženske v fertilni dobi, ki še niso bile cepljene proti rdečkam in so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom rdečk ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Daje se en odmerek cepiva.
1.9. Cepljenje proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.
Cepljenje proti steklini je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom stekline.
Cepljenje se opravi s 3 odmerki cepiva ter z 1 odmerkom po 1 letu po shemi za preekspozicijsko cepljenje.
Revakcinacijo se opravlja dokler obstaja nevarnost okužbe.
Cepljenje proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo.
1.10. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti trebušnemu tifusu.
Cepljenje proti tifusu je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe (zaposleni pri čiščenju kanalizacije, praznenju greznic, odstranjevanju smeti ter drugih odpadnih snovi iz naselij).
Cepljenje proti tifusu je priporočljivo za osebe, ki sodelujejo pri izvajanju del na deloviščih v izvenevropskih državah.
Bazično cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsaka 3 leta, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.11. Cepljenje proti otroški paralizi
Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali z mrtvim parenteralnim cepivom. Osebe, ki še nikoli niso bile cepljene proti tej bolezni smejo biti cepljene le z mrtvim cepivom proti otroški paralizi.
Cepljenje proti otroški paralizi je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom otroške paralize.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsakih 10 let, dokler traja nevarnost okužbe.
1.12. Cepljenje proti noricam
Cepljenje se opravi z živim, atenuiranim cepivom proti noricam.
Cepljenje proti noricam je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Daje se dva odmerka cepiva v presledku 6–10 tednov.
1.13. Cepljenje proti mumpsu
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti mumpsu.
Cepljenje proti mumpsu je obvezno za osebe, ki še niso bile cepljene proti mumpsu in so pri svojem delu izpostavljene okužbi z virusom mumpsa ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Daje se en odmerek cepiva.
1.14. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe.
Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva vsako jesen.
2. POSEBNE DOLOČBE
2.1. Preverjanje cepilnega stanja
Cepilno stanje je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko splošnih določb.
2.2. Obveznost cepljenja
Cepljenje proti določeni nalezljivi bolezni je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe in za osebe, ki s svojim delom lahko prenesejo okužbo na druge osebe. Podatke o delovnih mestih glede nevarnosti okužbe s povzročitelji nalezljivih bolezni zagotovi delodajalec. Nacionalni in območni koordinatorji določijo prioriteto za vrsto cepljenj ter prioriteto oseb za cepljenje.
3. FINANCIRANJE
Obvezno cepljenje delavcev, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe, plača delodajalec.
Praviloma je plačnik neobveznih cepljenj posameznik.
PROGRAM IMUNOPROFILAKSE ZA LETO 2001 ZA DRUGE SKUPINE PREBIVALSTVA
1. CEPLJENJE PROTI:
ošpicam
davici
tifusu
meningokoknemu meningitisu
hepatitisu A
pnevmokoku
noricam
klopnemu meningoencefalitisu
gripi
2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA PROTI:
hepatitisu B
steklini
tetanusu
1. CEPLJENJE
1.1. Cepljenje proti ošpicam
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti ošpicam.
1.1.1. Ob pojavu epidemije ošpic ali ob ugotovitvi previsokega deleža dovzetnih je cepljenje proti ošpicam obvezno za osebe, ki jih določi IVZ.
1.1.2. Cepljenje proti ošpicam je obvezno tudi za osebe, ki so bile v stiku z bolnikom z ošpicami, pa niso bile cepljene ali pa so prejele le en odmerek cepiva proti ošpicam in je od cepljenja minilo več kot 1 leto.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
1.2. Cepljenje proti davici
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.
Ob epidemiološki indikaciji, ki jo je postavil IVZ, je cepljenje proti davici obvezno za odrasle osebe, ki utegnejo biti izpostavljene nevarnosti okužbe.
Cepljenje se opravi s številom odmerkov glede na predhodni cepilni status.
1.3. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti trebušnemu tifusu.
Cepljenje proti tifusu je obvezno za osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s klicenoscem trebušnega tifusa.
Poleg tega je cepljenje obvezno tudi za osebe, za katere po epidemioloških indikacijah to določi IVZ.
Bazično cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsaka 3 leta, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.4. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ ter določi tudi obveznike za cepljenje.
Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti meningokoknemu meningitisu, katerega sestava ustreza značilnostim povzročiteljev, ki krožijo.
1.5. Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A.
Cepljenje je obvezno, če obstajajo epidemiološke indikacije za cepljenje, ki jih postavi IVZ. Indikacijo za cepljenje hemofilikov postavi zdravnik specialist.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.
Revakcinacijo se opravlja skladno z navodili proizvajalca, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.6. Cepljenje proti pnevmokoku
Cepljenje se opravi s polivalentnim cepivom proti pnevmokoku.
Indikacijo za cepljenje oseb proti pnevmokoku postavi zdravnik specialist. Cepljenje je priporočljivo za osebe s kroničnimi kardiovaskularnimi obolenji, osebe s kroničnimi obolenji dihal, jeter in ledvic, za sladkorne bolnike, za osebe z anatomsko ali funkcionalno asplenijo, bolnike s pridobljeno ali prirojeno imunodeficienco, za osebe pred ali po presaditvi kostnega mozga. Cepljenje se priporoča vsem, ki so starejši od 65 let.
Bazično cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva skladno z navodilom proizvajalca.
1.7. Cepljenje proti noricam
Cepljenje se opravi z živim atenuiranim cepivom proti noricam.
Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki niso prebolele noric, še zlasti kronični bolniki, bolniki z levkemijo, osebe, ki prejemajo imunosupresivno terapijo, osebe pred presaditvijo organov.
Cepljenje se opravi z dvema odmerkoma cepiva v presledku 6–10 tednov.
1.8. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalatisu
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti klopnemu meningoencefalitisu.
Cepljenje je priporočljivo za osebe, ki bivajo ali predvidevajo aktivnosti na endemskem območju.
Bazično cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva.
Revakcinacijo se opravlja z enim odmerkom cepiva vsakih 3 do 5 let, dokler obstaja nevarnost okužbe.
1.9. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.
Cepljenje je priporočljivo za osebe, starejše od 60 let, za osebe, ki imajo določene kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, mišično skeletnega in vezivnega sistema, nekatere maligne neoplazme, sladkorno bolezen, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov ter bolezni, pri katerih je udeležen imunski odziv.
Cepi se z enim odmerkom cepiva vsako jesen.
2. CEPLJENJE IN SEROPROFILAKSA
2.1. Cepljenje in seroprofilaksa proti hepatitisu B
2.1.1. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom in vsebuje 20 mikrogramov površinskega antigena v 1,0 ml cepiva.
a) Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za:
– osebe, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z osebami, ki so nosilci antigena hepatitisa B. Prioriteto za cepljenje imajo spolni partnerji;
– bolnike na hemodializnih oddelkih;
– varovance zavodov za duševno in telesno prizadete;
– hemofilike;
– uživalce drog z injiciranjem;
– bolnike s spolnimi boleznimi in njihove spolne partnerje.
Cepljenje se opravi praviloma s tremi odmerki cepiva.
b) Postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B, je priporočljivo za osebe, ki še niso bile cepljene proti hepatitisu B ali so bile cepljene nepopolno ali ni dokazov o cepljenju, bile pa so izpostavljene okužbi z virusom hepatitisa B, in sicer preko kože ali sluznice.
Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunski status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme poleg štirih odmerkov cepiva po shemi 0,1,2,12 tudi humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s prvim odmerkom cepiva.
Izpostavljeni, ki ni bil cepljen ali ni dokazov o cepljenju in je imunski status izvornega vzorca negativen, prejme 4 odmerke cepiva po shemi 0,1,2,12, brez seroprofilakse.
Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles <10 I.E. ter je bil imunski status izvornega vzorca neznan ali pozitiven, prejme en poživitveni odmerek cepiva ter humani imunoglobulin proti hepatitisu B. Imunoglobulin proti hepatitisu B prejme poškodovanec na dve različni mesti istočasno s cepivom.
Izpostavljeni, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles <10 I.E. ter je bil imunski status izvornega vzorca negativen, prejme en poživitveni odmerek cepiva proti hepatitisu B, brez seroprofilakse.
Za izpostavljenega, ki je bil predhodno popolno cepljen in ima zaščitni nivo protiteles >10 I.E., ne glede na imunski status izvornega vzorca, cepljenje ni potrebno.
2.1.2. Seroprofilaksa proti hepatitisu B
Seroprofilakso proti hepatitisu B se opravi z dajanjem humanega imunoglobulina proti hepatitisu B osebam, za katere je priporočljivo postekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu B in obstaja indikacija za seroprofilakso.
Humani imunoglobulin proti hepatitisu B se daje čimprej po poškodbi na način in v odmerku, ki ga predpiše proizvajalec.
2.2. Cepljenje in seroprofilaksa proti steklini
2.2.1. Cepljenje proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.
Postekspozicijsko cepljenje proti steklini je obvezno za vse osebe, ki so izpostavljene okužbi z virusom stekline, in sicer:
– za osebo, ki jo je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival ali žival za katero se sumi, da je stekla;
– za osebo, ki jo je ugriznil ali kako drugače poškodoval pes, mačka ali druga žival, ki je ni mogoče imeti pod 10-dnevno veterinarsko kontrolo;
– za osebo, ki jo je ugriznil pes, mačka ali druga žival, ki v 10 dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi;
– za osebo, ki se je utegnila okužiti z virusom stekline preko sluznice ali poškodovane kože.
Cepljenje se opravi glede na težo poškodbe skladno z navodili proizvajalca.
Za postekspozicijsko cepljenje se daje štiri odmerke cepiva, in sicer prva dva odmerka na dan ugotovitve indikacije obojestransko v deltoidni predel, sedmi dan tretji odmerek in enaindvajseti dan četrti odmerek cepiva (0,0,7,21).
V primeru indikacije, ki jo postavi zdravnik specialist na zavodu za zdravstveno varstvo prejmejo poškodovanci hkrati s prvima odmerkoma cepiva tudi humani imunoglobulin proti steklini.
V primeru ponovne poškodbe se glede na eventualno predhodno cepljenje proti steklini opravi cepljenje z enim, dvema ali tremi odmerki, skladno z navodili proizvajalca oziroma dogovorjeno doktrino.
Hkrati z imunizacijo in seroprofilakso proti steklini se opravi tudi cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu skladno z imunizacijskim programom.
Cepljenje proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo.
2.2.2. Seroprofilaksa proti steklini
Seroprofilaksa proti steklini se opravi z dajanjem humanega antirabičnega imunoglobulina.
Indikacijo za seroprofilakso postavi zdravnik specialist na zavodu za zdravstveno varstvo skladno z navodilom proizvajalca.
Seroprofilaksa proti steklini se opravi z dajanjem 20 I.E. humanega antirabičnega imunoglobulina na kilogram telesne teže, takoj po ugotovitvi indikacije istočasno s prvima dvema odmerkoma cepiva.
Seroprofilakso proti steklini opravljajo samo zavodi za zdravstveno varstvo.
2.3. Cepljenje in seroprofilaksa proti tetanusu
Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu ali z monovalentnim cepivom proti tetanusu.
2.3.1. Cepljenje proti tetanusu
a) Preekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno za vse osebe, ki še niso bile cepljene proti tetanusu ali če ni dokazov o cepljenju ali je od cepljenja ali revakcinacije preteklo več kot 10 let.
Osebam, ki še niso bile cepljene proti tetanusu ali če ni dokazov o cepljenju se daje tri odmerke kombiniranega cepiva proti davici in tetanusu ali monovalentnega cepiva proti tetanusu.
Osebam, pri katerih je od cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let, se daje en odmerek cepiva proti davici in tetanusu ali monovalentnega cepiva proti tetanusu.
b) Postekspozicijsko cepljenje
Pred cepljenjem in seroprofilakso poškodovane osebe je obvezno pridobiti dokumentacijo o predhodnih cepljenjih.
Popolno postekspozicijsko cepljenje proti tetanusu je obvezno v primeru poškodbe za osebe, ki še niso bile cepljene ali če ni dokazov o cepljenju.
Daje se tri odmerke kombiniranega cepiva proti davici in tetanusu ali monovalentnega cepiva proti tetanusu.
Poškodovanci, pri katerih je potrebno popolno cepljenje, prejmejo na dve različni mesti istočasno s prvim odmerkom cepiva tudi ustrezni odmerek humanega antitetaničnega imunoglobulina.
Poškodovane osebe, ki so bili v preteklosti cepljene z enim ali dvema odmerkoma cepiva ali so bile popolno cepljene ali revakcinirane pred več kot petimi leti, prejmejo ustrezno število odmerkov cepiva, ob indikaciji pa tudi humani imunoglobulin proti tetanusu.
2.3.2. Seroprofilaksa proti tetanusu
Seroprofilakso proti tetanusu se opravi z dajanjem humanega antitetaničnega imunoglobulina.
Seroprofilaksa proti tetanusu je obvezna in se opravi glede na cepilni status.
Seroprofilakso proti tetanusu se opravi takoj po ugotovitvi indikacije, hkrati pa se da prvi odmerek cepiva proti tetanusu.
3. POSEBNE DOLOČBE
Cepilno stanje je potrebno preveriti in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s 4. točko splošnih določb.
4. FINANCIRANJE
Obvezna cepljenja so sestavni del obveznega zdravstvenega zavarovanja in se financirajo iz sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje. Če plača stroške obveznega cepljenja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, le-ta stroške za nabavo in distribucijo cepiva poravna neposredno IVZ.
Cepljenje proti gripi, pnevmokoknim infekcijam, hepatitisu A, meningokoknemu meningitisu in noricam se v utemeljenih in dokumentiranih primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja skladno z navodilom, ki ga izda minister za zdravstvo.
Praviloma je plačnik neobveznih cepljenj posameznik.
PROGRAM
IMUNOPROFILAKSE IN KEMOPROFILAKSE ZA LETO 2001 ZA POTNIKE V MEDNARODNEM PROMETU
1. CEPLJENJE PROTI:
rumeni mrzlici
davici
tetanusu
gripi
hepatitisu A
hepatitisu B
meningoencefalitisu, ki ga prenašajo klopi ali komarji
meningokoknemu meningitisu
otroški paralizi
steklini
tifusu
koleri
2. KEMOPROFILAKSA PROTI:
malariji
1. CEPLJENJE
1.1. Cepljenje proti rumeni mrzlici
Cepljenje se opravi z živim cepivom proti rumeni mrzlici.
Cepljenje proti rumeni mrzlici je obvezno:
– za osebe, ki potujejo v državo, v kateri je ta bolezen;
– za osebe, ki potujejo v državo, ki zahteva cepljenje proti tej bolezni.
Za bazično cepljenje se daje en odmerek cepiva.
Revakcinacijo se opravlja vsakih 10 let z enim odmerkom cepiva.
Mednarodno potrdilo o cepljenju proti rumeni mrzlici prične veljati 10 dni po bazičnem cepljenju, revakciniranim pa z dnem revakcinacije in velja 10 let.
Cepljenje proti rumeni mrzlici izvaja samo IVZ.
1.2.Cepljenje proti davici
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti davici, ki je pripravljeno za odrasle osebe ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.
Cepljenje proti davici je obvezno za potnike, ki potujejo na območja, kjer je epidemija davice, če potniki še niso bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolno ali je od zadnjega odmerka popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let.
Cepi se z ustreznim številom odmerkov, odvisno od cepilnega statusa.
1.3. Cepljenje proti tetanusu
Cepljenje se opravi z monovalentnim cepivom proti tetanusu ali s kombiniranim cepivom proti davici in tetanusu.
Cepljenje proti tetanusu je priporočljivo za potnike, ki še niso bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolno ali, če je od zadnjega odmerka popolnega cepljenja ali revakcinacije minilo več kot 10 let, še zlasti, če obstaja tveganje za poškodbe (alpinizem, treking).
Cepi se z ustreznim številom odmerkov, odvisno od cepilnega statusa.
1.4. Cepljenje proti gripi
Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom proti gripi.
Priporočljivo je za potnike, ki potujejo v sezoni, značilni za gripo, in sicer za potnike, ki potujejo v sezoni april-september na južno zemeljsko poloblo ter v mesecih od novembra do februarja po severni polobli.
1.5. Cepljenje proti hepatitisu A
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu A.
Cepljenje proti hepatitisu A je priporočljivo za osebe, ki potujejo na območja, kjer obstaja tveganje za okužbo s hepatitisom A.
Potnike do vključno 18 leta starosti se cepi s cepivom s koncentracijo 720 I.E.v 0,5 ml cepiva, starejše pa s cepivom s koncentracijo 1440 I.E.v 1,0 ml cepiva.
Cepi se skladno z navodili proizvajalca.
1.6. Cepljenje proti hepatitisu B
Cepljenje se opravi s cepivom proti hepatitisu B, dobljenim z genetskim inženiringom, in sicer s cepivom s koncentracijo in v odmerku, ki ga glede na starost potnika predpiše proizvajalec.
Cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za potnike, ki potujejo v območja z visoko stopnjo endemije ali bodo zaradi načina potovanja in bivanja izpostavljeni večjemu tveganju za okužbo s hepatitisom B.
Praviloma se daje tri odmerke cepiva.
1.7. Cepljenje proti meningoencefalitisu, ki ga prenašajo klopi ali komarji
Cepljenje je priporočljivo za potnike v dežele, kjer je tveganje za okužbo.
Za različna geografska področja obstajajo specifična cepiva proti meningoencefalitisu, ki ga prenašajo klopi ali komarji.
Cepljenje se opravi skladno z navodili proizvajalca.
1.8. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu
Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu je priporočljivo za potnike, ki potujejo na območje, kjer je epidemija meningokoknega meningitisa ali se meningokokni meningitis občasno pojavlja.
Cepljenje je priporočljivo tudi za osebe, ki so na potovanjih izpostavljene tesnemu kontaktu z domačini ali množico ljudi (npr. shodi).
Za bazično cepljenje se daje en odmerek cepiva, ki vsebuje soje, ki v teh območjih povzročajo bolezen.
1.9. Cepljenje proti otroški paralizi
Cepljenje proti otroški paralizi se opravi z živim oralnim ali z mrtvim parenteralnim cepivom.
Osebe, ki še nikoli niso bile cepljene proti tej bolezni se smejo cepiti le z mrtvim cepivom proti otroški paralizi.
Cepljenje proti otroški paralizi je priporočljivo za potnike, ki potujejo v dežele, kjer obstaja tveganje za okužbo z otroško paralizo.
Potniki, ki še niso bili cepljeni, prejmejo število odmerkov bazičnega cepljenja, sicer prejmejo le manjkajoče odmerke cepiva.
1.10. Cepljenje proti steklini
Cepljenje proti steklini se opravi s cepivom, izdelanim iz kulture celic z najmanjšo zaščito 2,5 I.E. na odmerek.
Cepljenje proti steklini je priporočljivo za potnike, ki potujejo v dežele, kjer je tveganje za okužbo s steklino, zlasti, če zaradi načina potovanja obstaja tveganje za ugriz ali poškodbo stekle živali.
Daje se tri odmerke cepiva po shemi za preekspozicijsko cepljenje.
Cepljenje proti steklini opravljajo samo IVZ in zavodi za zdravstveno varstvo.
1.11. Cepljenje proti tifusu
Cepljenje se opravi s cepivom proti tifusu.
Cepljenje proti tifusu je priporočljivo za osebe, ki potujejo v območja, kjer je zaradi epidemiološke situacije tveganje za okužbo s tifusom.
Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva.
1.12. Cepljenje proti koleri
Cepljenje se opravi s cepivom proti koleri.
Cepljenje proti koleri je priporočljivo za osebe, ki potujejo v območja, kjer je zaradi epidemiološke situacije tveganje za okužbo.
2. KEMOPROFILAKSA PROTI MALARIJI
Daje se ustrezen odmerek izbranega antimalarika, odvisno od območja, na katerega potnik potuje, trajanja in namena potovanja.
Kemoprofilaksa proti malariji je obvezna za osebe, ki odhajajo v države ali območja, v katerih je tveganje za okužbo z malarijo.
3. IZVAJANJE CEPLJENJA
Cepljenje potnikov, kemoprofilakso proti malariji in svetovanje pred potovanjem opravljajo IVZ in območni zavodi za zdravstveno varstvo. Cepljenje proti rumeni mrzlici opravlja samo IVZ.
4. FINANCIRANJE
Cepljenje potnikov in kemoprofilaksa proti malariji v mednarodnem prometu niso vključeni v program obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Obvezna cepljenja in kemoprofilakso so dolžni plačati organizatorji dela v tujini ali posamezniki.
PROGRAM KEMOPROFILAKSE PROTI DOLOČENIM NALEZLJIVIM BOLEZNIM ZA LETO 2001
KEMOPROFILAKSA PROTI:
gnojnemu meningitisu
HIV-AIDS
koleri
škrlatinki
tuberkulozi
gripi
1. KEMOPROFILAKSA
1.1. Kemoprofilaksa proti gnojnemu meningitisu
Kemoprofilaksa proti gnojnemu meningitisu je obvezna za:
– osebe, ki živijo v tesnem kontaktu (v istem prostoru) z bolnikom, vendar po predhodni konzultaciji z območnim zavodom za zdravstveno varstvo;
– ob pojavu v kolektivu po predhodni takojšnji konzultaciji z območnim zavodom za zdravstveno varstvo ali IVZ.
1.1.1. Kemoprofilaksa proti meningokoknemu meningitisu
Daje se ustrezne doze rifampicina: odraslim in otrokom 2 dni.
1.1.2. Kemoprofilaksa proti hemofilusnemu meningitisu
Družinskim članom se daje v primeru, da je v družini otrok, star do 4 leta, ustrezne doze rifampicina: odraslim in otrokom 4 dni.
V kolektivu se daje odraslim in otrokom iz skupine, kjer je zboleli otrok.
1.2. Kemoprofilaksa proti HIV-AIDS
Daje se določeno kombinacijo protiretrovirusnih zdravil, glede na oceno tveganja. Kemoprofilakso svetuje infektolog.
1.3. Kemoprofilaksa proti koleri
Daje se ustrezne doze doksiciklina.
Kemoprofilaksa proti koleri je obvezna za vse osebe, ki so jedle hrano ali pile vodo, ki sta onesnaženi ali se sumi, da sta onesnaženi s povzročitelji kolere.
1.4. Kemoprofilaksa proti škrlatinki
Daje se penicilin, pri preobčutljivosti na penicilin pa eritromicin v enakih dozah, kot so potrebne za terapijo. Izvajati se mora 10 dni.
Kemoprofilaksa ob pojavu škrlatinke je obvezna:
– za otroke v družinskem kontaktu, predvsem tam, kjer so slabe socialne razmere oziroma imajo družinski člani v anamnezi revmatsko vročico;
– ob pojavu škrlatinke ali streptokoknega tonzilofaringitisa v kolektivu po predhodni takojšnji konzultaciji z območnim zavodom za zdravstveno varstvo.
1.5. Kemoprofilaksa proti tuberkulozi
Daje se ustrezne doze izoniazida 6 mesecev, razen za osebe iz druge alinee, kjer traja kemoprofilaksa 1 leto.
Kemoprofilaksa proti tuberkulozi je obvezna:
– za osebe do dopolnjenih 18 let starosti, ki živijo v tesnem kontaktu z novoodkritim tuberkuloznim bolnikom, če je tuberkulinski test negativen ali pri pozitivnem testu z reakcijo 10 mm ali več in normalnim izvidom rtg pljuč;
– za HIV pozitivne osebe, ki imajo tuberkulinski test pozitiven z reakcijo 5 mm ali več;
– za osebe, ki lahko aktivirajo latentno tuberkulozo in so v posebnem kliničnem stanju (več kot mesec dni zdravljenje s kortikosteroidi, imunosupresivno terapijo, kronični renalni bolniki, neurejena sladkorna bolezen, hematološke bolezni, silikoza);
– za osebe s svežo konverzijo tuberkulinske reakcije, ki je bila ugotovljena na podlagi spremljanja tuberkulinskega testa in nima drugih znakov bolezni;
– za osebe, ki permanentno žive v socialno ogroženih okoljih (zapori, brezdomci, tujci do 18. leta z območij z visoko incidenco tuberkuloze, begunci).
1.6. Kemoprofilaksa proti gripi
Daje se ustrezne doze preparata proti gripi, dokler traja nevarnost okužbe.
Kemoprofilaksa je priporočljiva za:
– osebe, ki se zaradi kontraindikacij ne smejo cepiti;
– osebe, ki so se cepile, pa še ni preteklo 14 dni od cepljenja;
– osebe s slabšim imunskim odzivom;
– osebe, ki delajo v zdravstvenih in socialnih ustanovah, domovih za ostarele, kjer se je pojavila epidemija gripe in niso bile cepljene.
2. POSEBNE DOLOČBE
Kemoprofilakso proti naštetim boleznim, razen proti tuberkulozi in HIV-AIDS, odredijo in izvedejo območni zavodi za zdravstveno varstvo.
Kemoprofilakso proti drugim nalezljivim boleznim, skladno s 24. členom zakona o nalezljivih boleznih, prav tako odredijo in izvedejo območni zavodi za zdravstveno varstvo po dogovorjeni doktrini.
3. FINANCIRANJE
Obvezna kemoprofilaksa po programu se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma iz državnega proračuna za osebe iz 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Neobvezno kemoprofilakso plača posameznik.
PRILOGA I
KOORDINATORJI CEPLJENJA
NACIONALNI KOORDINATOR:
prim. dr. Alenka Kraigher, Inštitut za varovanje zdravja
Republike Slovenije
OBMOČNI KOORDINATORJI CEPLJENJA:
mag. Alenka Skaza-Maligoj, Zavod za zdravstveno varstvo Celje
Tatjana Frelih, Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica
Marija Kariolič, Zavod za zdravstveno varstvo Koper
Marija Seljak, Zavod za zdravstveno varstvo Kranj
Nina Pirnat, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana
Prim. mag. Karl Turk, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
Zorica Levačič-Turk, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota
Dušan Harlander, Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto
Evgen Janet, Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem
PRILOGA II
SEZNAM ZDRAVNIKOV IZVAJALCEV PROGRAMA
CEPLJENJA ZA PREDŠOLSKE IN ŠOLSKE OTROKE
Celje
Brežice
Marko Lipovšek zasebna otroška ambulanta
Zlatka Zupančič šolski dispanzer
Celje
Jelena Benčina-Stepišnik otroški dispanzer
Mojca Kosi-Jereb otroški dispanzer
Jelena Zupanc otroški dispanzer
Frida Pečnik-Rojnik otroški dispanzer
Marija Planinšek-Bojovič otroški dispanzer
Lucija Gobov otroški dispanzer
Anita Friškovec šolski dispanzer
Andreja Golnar šolski dispanzer
Marta Orehek šolski dispanzer
Ksenija Goste šolski dispanzer
Marija Žabkar-Rančigaj šolski dispanzer
Vojnik
Jana Govc-Eržen otroški in šolski dispanzer
Štore
Erika Povh-Jesenšek otroški in šolski dispanzer
Laško
Nada Dogša otroški in šolski dispanzer
Rimske Toplice
Mateja Belej otroški in šolski dispanzer
Marko Ratej otroški in šolski dispanzer
Radeče
Ksenja Kozorog otroški in šolski dispanzer
Mozirje
Karmen Furst zasebna otroška in šolska ambulanta
Gornji grad
Irena Blažič -Lipnik otroški in šolski dispanzer
Ljubno
Igor Kočevar otroški in šolski dispanzer
Luče
Anton Žuntar zasebna otroška in šolska ambulanta
Nazarje
Ida Kramar-Pustoslemšek otroški in šolski dispanzer
Sevnica-Krmelj
Irena Kolman otroški in šolski dispanzer
Danica Grobolšek otroški in šolski dispanzer
Slovenske Konjice
Damir Dabranin otroški in šolski dispanzer
Irena Unuk-Klančnik zasebna otroška in šolska ambulanta
Loče
Božidar Pahljina zasebna otroška ambulanta
Irena Unuk-Klančnik zasebna šolska ambulanta
Vitanje
Bojan Ribič otroški in šolski dispanzer
Šentjur
Terezija Prebil zasebna otroška ambulanta
Draga Kovač zasebna šolska ambulanta
Planina
Janez Šmid otroški in šolski dispanzer
Šmarje
Robert Bajuk otroški in šolski dispanzer
Rogaška Slatina
Matej Slivnik otroški in šolski dispanzer
Rogatec
Anica Lončar otroški dispanzer
Matej Slivnik šolski dispanzer
Podčetrtek
Bojana Gobec otroški in šolski dispanzer
Bistrica ob Sotli
Franc Božiček otroški in šolski dispanzer
Kozje
Brankica Bilič otroški in šolski dispanzer
Velenje
Nada Jonko otroški dispanzer
Margareta Seher-Zupančič otroški dispanzer
Marija Vidovič otroški dispanzer
Marjanca Sreš-Žerdin šolski dispanzer
Irena Gusič šolski dispanzer
Barbara Vrečko-Ležajič šolski dispanzer
Senada Budnjo šolski dispanzer
Šoštanj
Drago Kunej otroški in šolski dispanzer
Jožica Veternik-Lovrec otroški in šolski dispanzer
Šmartno ob Paki
Jovan Stupar otroški in šolski dispanzer
Jožica Veternik-Lovrec otroški in šolski dispanzer
Žalec
Eva Dolničar otroški in šolski dispanzer
Suzana Justinek otroški in šolski dispanzer
Polzela
Vlasta Matjaž otroški in šolski dispanzer
Prebold
Eva Dolničar otroški dispanzer
Ljuba Centrih Četina šolski dispanzer
Vransko
Eva Dolničar otroški dispanzer
Ljuba Centrih-Četina šolski dispanzer
Nova Gorica
Ajdovščina
Katja Šoštarič-Likar otroški dispanzer
Marjetka Božič-Čeh šolski dispanzer
Vipava
Bogomila Puc-Vidrih šolski dispanzer
Vlasta Iljič-Brecelj otroška posvetovalnica
Nova Gorica
Natalija Šeber-Pajovič otroški dispanzer
Nada Gortnar-Gorjan otroški dispanzer
Tone Gortnar šolski dispanzer
Valter Boltar šolski dispanzer
Nevenka Harej šolski dispanzer
Šempeter
Lilijana Besednjak-Kocijančič otroški dispanzer
Jadranka Ljubetič šolski dispanzer
Miren
Lilijana Besednjak-Kocijančič otroška posvetovalnica
Dobrovo
Vera Tomšič-Vuksanovič otroška posvetovalnica
Kanal
Nada Merljak otroška posvetovalnica
Tolmin
Marjetka Žefran-Drole otroški dispanzer
Breda Miklavič šolski dispanzer
Bovec
Miranda Leban otroški in šolski dispanzer
Kobarid
Miranda Leban otroški in šolski dispanzer
Koper
Koper
Marta Semič-Maršič otroški dispanzer
Nada Rončevič otroški dispanzer
Lučka Rupert-Sajinčič otroški dispanzer
Metka Bem otroški dispanzer
Jasna Jenko šolski dispanzer
Melanija Kocjan šolski dispanzer
Ružica Koterle šolski dispanzer
Irena Primožič-Koradin šolski dispanzer
Izola
Lejla Hercegovac otroški dispanzer
Marisa Višnjevec-Tuljak šolski dispanzer
Milena Oblak-Juh šolski dispanzer
Piran
Zvezdana Rostan zasebni otroški dispanzer
Livija Sabadin zasebni otroški dispanzer
Vesna Lazar-Danev zasebni šolski dispanzer
Ilirska Bistrica
Ivica Smajla otroški dispanzer
Ivan Kauzlarič šolski dispanzer
Odineja Komen šolski dispanzer
Postojna
Barbara Primc otroški dispanzer
Bernarda Valentič-Krajnik šolski dispanzer
Mirjam Grmek zasebni otroški in šolski dispanzer
Sežana
Franc Tozon otroški dispanzer
Ivan Masič otroški dispanzer
Jožica Mugoša šolski dispanzer
Breda Prunk-Franetič šolski dispanzer
Kranj
Jesenice
Tatjana Veber otroški in šolski dispanzer
Jelena Šolar otroški in šolski dispanzer
Milena Pogačnik otroški in šolski dispanzer
Eva Žefran otroški in šolski dispanzer
Marija Avsenik otroški in šolski dispanzer
Kranj
Neda Gizdavčič otroški dispanzer
Marlena Belehar otroški dispanzer
Alenka Ješe otroški dispanzer
Dušan Golob otroški dispanzer
Jana Jezeršek šolski dispanzer
Marjeta Kuburič šolski dispanzer
Katka Kordeš-Pešak šolski dispanzer
Eva Torkar-Kramar šolski dispanzer
Marija Žen-Škerjanec šolski dispanzer
Aleš Paternoster zasebna otroška ambulanta
Radovljica
Lucija Baumgartner otroški dispanzer
Tatjana Šketa otroški dispanzer
Marija Poženel šolski dispanzer
Bled
Albina Alijeski otroški dispanzer
Bernarda Ferjan otroški in šolski dispanzer
Bohinjska Bistrica
Barbara Urbanc otroški in šolski dispanzer
Škofja Loka
Urška Omejc otroški dispanzer
Alenka Šumer-Pirc otroški dispanzer
Alenka Pokorn-Kavčič šolski dispanzer
Milena Tolar-Vrečko šolski dispanzer
Vera Šarf-Djindinovič otroški in šolski dispanzer
Gorenja vas
Milena Tolar-Vrečko otroški in šolski dispanzer
Železniki
Vera Šarf-Djindinovič otroški dispanzer
Milena Tolar-Vrečko šolski dispanzer
Žiri
Alenka Šumer-Pirc otroški in šolski dispanzer
Tržič
Hermina Dolinar-Krese otroški dispanzer
Majda Cergolj šolski dispanzer
Ljubljana
Cerknica
Šmalc Lidija otroški dispanzer
Metka Kavčič-Obreza otroški in šolski dispanzer
Dušan Baraga otroški in šolski dispanzer
Irena Gracar šolski dispanzer
Domžale
Janez Grošelj otroški dispanzer
Breda Šušteršič otroški dispanzer
Branka Suvorov-Železnik otroški dispanzer
Mira Ažman šolski dispanzer
Irena Klemenčič otroški in šolski dispanzer
Snežna Cerar-Mazi otroški in šolski dispanzer
Gordana Prijovič otroški in šolski dispanzer
Tomaž Klinar otroški in šolski dispanzer
Alenka Goršek zasebna otroška in šolska ambulanta
Aleksander Tršinar zasebna otroška ambulanta
Irena Pretnar zasebna otroška ambulanta
Janez Vasle zasebna otroška in šolska ambulanta
Grosuplje
Mojca Kos otroški dispanzer
Mojca Štepec šolski dispanzer
Štefka Zaviršek otroški in šolski dispanzer
Hrastnik
Breda Urbanc-Zorčič otroški dispanzer
Alja Bojovič otroški dispanzer
Janja Stošicky šolski dispanzer
Idrija
Neda Krapš-Petek otroški dispanzer
Majda Troha šolski dispanzer
Ivančna Gorica
Gregor Caserman otroški in šolski dispanzer
Ana Marija Keršič otroški in šolski dispanzer
Kamnik
Vladimir Breznik otroški dispanzer
Dušan Stare šolski dispanzer
Slavko Novak otroški in šolski dispanzer
Vlasta Kunaver otroški in šolski dispanzer
Martina Bernot zasebna otroška in šolska ambulanta
Terezija Ftičar zasebna šolska ambulanta
Dianna Jones otroško in šolsko varstvo
Kočevje
Nives Prelesnik otroški dispanzer
Bojan Štefančič šolski dispanzer
Lidija Odorčič zasebna otroška in šolska ambulanta
Litija
Majda Samastur otroški dispanzer
Marija Sikošek šolski dispanzer
Marija Kralj-Jančar otroški in šolski dispanzer
Milojka Juteršek otroški in šolski dispanzer
Ljubljana Bežigrad
Simona Gradišek otroški dispanzer
Marija Klugler-Bricelj otroški dispanzer
Alenka Ramovš-Skledar otroški dispanzer
Ksenija Jelenc otroški dispanzer
Tanja Tratnik otroški dispanzer
Vida Škrabar-Amon otroški dispanzer
Majda Klinar šolski dispanzer
Andreja Kumer-Lakner šolski dispanzer
Šarlota Starc šolski dispanzer
Irena Kržišnik šolski dispanzer
Alenka Žagar-Slana šolski dispanzer
Nuška Gvid šolski dispanzer
Darja Mikec zasebna otroška ambulanta
Ljubljana Center
Metka Potokar-Krajnik otroški dispanzer
Zdenka Goluh otroški dispanzer
Matej Kunaver otroški dispanzer
Angela Turk otroški dispanzer
Vlado Bricelj otroški dispanzer
Marjeta Hribar šolski dispanzer
Marjeta Homan šolski dispanzer
Darja Rus šolski dispanzer
Mojca Pisanski šolski dispanzer
Danijela Zabukovec šolski dispanzer
Daniela Kastelic-Lapanje šolski dispanzer
Bogdana Suhadolnik šolski dispanzer
Cvetka Dragoš-Jančar zasebna otroška ambulanta
Ljubljana Moste
Aleksandra Plut otroški dispanzer
Bojana Pavlica otroški dispanzer
Cvetka Golmajer otroški dispanzer
Srečko Šuštar otroški dispanzer
Marija Jamnik-Vukovič otroški dispanzer
Iva Kalinšek otroški dispanzer
Olga Vrbošek šolski dispanzer
Vlasta Premru-Pacek šolski dispanzer
Breda Špoler šolski dispanzer
Irena Gorišek šolski dispanzer
Zvonimira Grošelj šolski dispanzer
Milena Regvat-Rubida šolski dispanzer
Vida Kovačič-Dmitrovič šolski dispanzer
Ljubljana Šiška
Nevenka Kosec otroški dispanzer
Nada Saje-Hribar otroški dispanzer
Olga Turk-Slinkar otroški dispanzer
Ida Dovžan otroški dispanzer
Anka Sedej otroški dispanzer
Ana Zidar otroški dispanzer
Janusz Klim šolski dispanzer
Velena Visenjak-Starman šolski dispanzer
Janja Schweiger-Nemanič šolski dispanzer
Barbara Lobe šolski dispanzer
Maja Androjna otroški in šolski dispanzer
Vesna Plevnik-Vodušek zasebna otroška ambulanta
Šentvid
Nada Saje-Hribar otroški dispanzer
Neda Dovjak šolski dispanzer
Šalehar Marjana šolski dispanzer
Aleksandra Škulj otroški in šolski dispanzer
Medvode
Marija Logar-Kržišnik predšolski dispanzer
Vida Šuštaršič-Bregar šolski dispanzer
Vič
Majda Hočevar-Acceto otroški dispanzer
Jožica Selan otroški dispanzer
Nada Poredoš otroški dispanzer
Sonja Lobnik otroški dispanzer
Metka Marolt otroški dispanzer
Tončka Tratar otroški dispanzer
Alenka Rosina šolski dispanzer
Živa Grgič-Koritnik šolski dispanzer
Sonja Čadež šolski dispanzer
Barbara Weibl šolski dispanzer
Jerca Kurent šolski dispanzer
Borut Banič zasebna otroška ambulanta
Meta Perme-Finžgar zasebna otroška ambulanta
Ajda Cimperman zasebna otroška ambulanta
Helena Andrenšek zasebna šolska ambulanta
Maja Jekovec-Vrhovšek otroško in šolsko varstvo
Logatec
Jasna Čuk-Rupnik otroški dispanzer
Marta Globočnik šolski dispanzer
Dragica Džaič šolski dispanzer
Ribnica
Anica Marolt otroški dispanzer
Justina Lušin šolski dispanzer
Peter Rus otroški in šolski dispanzer
Irena Češarek otroški in šolski dispanzer
Trbovlje
Marjeta Opresnik-Pešec šolski dispanzer
Tomaž Vahtar otroški in šolski dispanzer
Alja Bojovič otroški in šolski dispanzer
Lučka Molka otroški in šolski dispanzer
Vrhnika
Marija Popit-Stanovnik otroški dispanzer
Helena Rožmanc-Drašler otroški dispanzer
Andreja Zupan šolski dispanzer
Dušan Mihelčič otroški in šolski dispanzer
Zagorje
Alenka Rus otroški dispanzer
Zdenko Uranič otroški dispanzer
Metoda Drnovšek otroški in šolski dispanzer
Marija Grošelj-Kerin zasebna otroška in šolska ambulanta
Zdravstveni dom za študente univerze v Ljubljani
Marija Murko-Bencik študentski dispanzer
Terezija Oven študentski dispanzer
Irena Simič Mrhar študentski dispanzer
Martina Jež študentski dispanzer
Mateja Škerjanec študentski dispanzer
Mojca Miholič študentski dispanzer
Maribor
Slovenska Bistrica
Višnja Zorko otroški dispanzer
Breda Kodelič otroški dispanzer
Jožica Lešnik-Hren šolski dispanzer
Jasna Brkljačič šolski dispanzer
Olga Čanžek šolski dispanzer
Lenart
Petar Šuput otroški dispanzer
Sreten Nakičenovič otroški dispanzer
Božena Pejkovič šolski dispanzer
Ptuj
Svetlana Klinkon zasebna otroška ambulanta
Iris Zrilič zasebna otroška ambulanta
Lidija Letonja-Jaušovec zasebna otroška ambulanta
Brigita Habjanič-Merc zasebna otroška ambulanta
Branka Andolšek-Tominc zasebna šolska ambulanta
Erik Šolman zasebna otroška ambulanta
Jadranka Šolman zasebna šolska ambulanta
Ormož
Boris Vouk otroški dispanzer
Zlatka Vičar-Polak šolski dispanzer
Maribor
Marjeta Korbar otroški in šolski dispanzer
Suzana Škorjanc-Antonič otroški in šolski dispanzer
Tatjana Krajnik šolski dispanzer
Anka Prodanovič otroški dispanzer
Majda Feršič-Skok otroški dispanzer
Elizabeta Muršak otroški dispanzer
Ida Škobalj-Hrovat otroški dispanzer
Vera Gušič-Ljepović otroški dispanzer
Jernej Završnik otroški dispanzer
Martin Bigec otroški dispanzer
Polona Seme-Ciglenečki otroški dispanzer
Alenka Melink otroški dispanzer
Katarina Koražija-Krajšek otroški dispanzer
Irena Vizovišek otroški dispanzer
Mojca Švab-Zavratnik otroški dispanzer
Barbara Dietner Merkan otroški dispanzer
Andreja Krebs otroški dispanzer
Murska Sobota
Murska Sobota
Blaga Dalič otroški dispanzer
Tanja Horvat šolski dispanzer
Ildiko Sarnyai zasebna otroška ambulanta
Alojz Strupi zasebna otroška ambulanta
Vlasta Grabar zasebna otroška in šolska ambulanta
Zdenka Korošec-Kanič zasebna otroška ambulanta
Beltinci
Amalija Mettler zasebna otroška ambulanta
Gornja Radgona
Anka Korošec otroški in šolski dispanzer
Ljutomer
Vesna Raspor otroški dispanzer
Jože Šumak šolski dispanzer
Lendava
Antun Lisjak otroški dispanzer
Suzana Toka Bakos šolski dispanzer
Fodor Gustav zasebna otroška ambulanta
Novo mesto
Črnomelj
Ivanka Štefanič otroški dispanzer
Mojca Tomc-Jurman šolski dispanzer
Vinica
Mojca Tomc-Jurman šolska ambulanta
Semič
Marija Plut otroška ambulanta
Mojca Tomc-Jurman šolska ambulanta
Krško
Kristina Lovšin otroški dispanzer
Marjana Volarič otroški dispanzer
Dragoslava Odobaša šolski dispanzer
Kostanjevica
Melita Sever šolska ambulanta
Senovo
Janja Rošker šolska ambulanta
Metlika
Radojka Ivoševič otroški dispanzer
Elizabeta Srebočan šolski dispanzer
Novo mesto
Helena Rihar otroški dispanzer
Jolanda Pavec-Repše otroški dispanzer
Božidar Weiss otroški dispanzer
Lidija Žalec otroški dispanzer
Šana Dušanka Vodnik otroški dispanzer
Alenka Schweiger-Pavlakovič otroški dispanzer
Gabrijela Humar šolski dispanzer
Maruša Levstik-Plut šolski dispanzer
Majda Stojanovič šolski dispanzer
Dragica Živkovič-Dular šolski dispanzer
Irena Zorc šolski dispanzer
Lea Jerman-Gorišek šolski dispanzer
Straža
Franc Kokalj otroška in šolska ambulanta
Dolenjske Toplice
Darja Vrevc-Pavlin šolska ambulanta
Škocjan
Mirjam Vide Katič šolska ambulanta
Šentjernej
Ivan Baburič otroška in šolska ambulanta
Žužemberk
Nataša Žagar-Arkar otroška in šolska ambulanta
Trebnje
Andreja Humar-Žgank otroški dispanzer
Darinka Strmole šolski dispanzer
Ravne
Ravne
Magdalena Gruden-Večko otroški dispanzer
Marija Vodnjov šolski dispanzer
Janeta Kodrin-Pušnik šolski dispanzer
Prevalje
Rozalija Mirnik-Štrucl otroški in šolski dispanzer
Dravograd
Nadica Hleb otroški in šolski dispanzer
Radlje
Sanja Budrovčan otroški dispanzer
Ivica Podrzavnik zasebna šolska ambulanta
Vuzenica
Irena Kržan zasebna otroška in šolska ambulanta
Slovenj Gradec
Milena Lasbaher otroški dispanzer
Miroslava Cajnkar-Kac šolski dispanzer
Marija Areh šolski dispanzer
Mislinja
Tilka Prevolnik otroški in šolski dispanzer
Št. 022-17/00
Ljubljana, dne 21. februarja 2001.
prof. dr. Dušan Keber, dr. med. l. r.
Minister
za zdravstvo
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.